Kateri so pogoji za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe?

Objavljeno: 9. 3. 2022

V sedanji ureditvi nismo imeli poenotenih meril za ugotavljanje potreb oziroma sposobnosti samooskrbe ter enotnih postopkov za ugotavljanje upravičenosti do posameznih pravic s področja dolgotrajne oskrbe. Raven pomoči, ki jo prejema posameznik, pogosto ni bila usklajena z njegovimi dejanskimi potrebami in pričakovanji. Zato lahko povsem utemeljeno povzamemo, da je bila dolgotrajna oskrba do sedaj tako z vidika organiziranosti kot tudi z vidika financiranja razdrobljena, nepregledna in generira neenakosti med upravičenci.

Zavarovana oseba, ki je stara najmanj 18 let, je sedaj na podlagi zakona upravičena do pravic iz dolgotrajne oskrbe samo pod pogojem, da je zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki je daljše od treh mesecev, ali trajno, odvisna od pomoči druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Prav tako bo lahko upravičena do pravic oseba, ki ne prejema storitve iz 14. člena zakona primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugega predpisa. Pravice iz naslova dolgotrajne oskrbe se ne bodo prejemale avtomatično ob dejstvu, da oseba potrebuje oskrbo in je zavarovana, temveč pod pogojem, da ima lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravic ter da ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Niso pa zavarovane za dolgotrajno oskrbo osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, a so zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja in ki med bivanjem v Republiki Sloveniji ne morejo koristiti pravic iz tega naslova, in tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Republiki Sloveniji. Pred dopolnitvijo starosti 18 let bodo zavarovane tudi osebe, ki so v delovnem razmerju, opravljajo gospodarsko, poklicno ali kmetijsko dejavnost oziroma poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje (51. člen).

Krajši časovni okvir upravičenosti do pravic glede zavarovanja je zakonodajalec predvidel samo za tiste zavarovane osebe, pri katerih bo iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da je stanje napredovale bolezni tako, da je prognoza preživetja krajša od treh mesecev, zato bo zelo pomembno, da bodo upravičenci pri vložitvi vloge poskrbeli za čim bolj popolno zdravstveno dokumentacijo.

Zavarovana oseba bo pravice iz dolgotrajne oskrbe pridobila na podlagi ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, če se bo uvrstila v eno od kategorij dolgotrajne oskrbe (od 1. do 5. kategorije) ali na podlagi zdravniškega izvida, ki ne bo starejši od šestih mesecev od datuma oddaje popolne vloge.

Zavarovana oseba, ki ima prebivališče zunaj Republike Slovenije, v državi, kjer velja pravni red Evropske unije in izpolnjuje vse druge pogoje za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, ima pravico izključno do denarnega prejemka, ki je opredeljen v 18. členu tega zakona. Vendar pa samo pod pogojem, da v državi, v kateri velja pravni red EU, ne prejema storitve za enak namen.

Zavarovane osebe, ki že danes koristijo storitvam iz 14. člena tega zakona primerljive storitve (pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih) oziroma prejemke in so ocenjene kot upravičene do dolgotrajne oskrbe v skladu s tem zakonom, koristijo svoje pravice do izdaje nove odločbe o odobritvi ali zavrnitvi pravic iz dolgotrajne oskrbe na podlagi tega zakona (11. člen).

Upravičencu uresničevanje pravice do dolgotrajne oskrbe na domu in uresničevanje pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji miruje v času, ko se zdravi v bolnišnici (več kot 60 zaporednih dni) oziroma je obravnavan v drugi obliki institucionalne oskrbe, ki jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Mirovanje pravic upravičenca nastopi prvi dan zdravljenja v bolnišnici oziroma prvi dan namestitve v drugi obliki institucionalne oskrbe. Upravičencu se denarni prejemek iz 18. člena tega zakona ne izplača za čas trajanja bolnišničnega zdravljenja oziroma bivanja v drugi obliki institucionalne oskrbe, ki jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in je daljše od 30 zaporednih dni. Mirovanje nastopi 31. dan. ZZZS po uradni dolžnosti preverja pogoje za mirovanje pravic do dolgotrajne oskrbe (13. člen).

Vir: Knjiga Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOskr) z uvodnimi pojasnili dr. Alenke Oven.


 

 
AAA Zlata odličnost