Katere novosti in spremembe prinaša novela ZJN-3B?

Objavljeno: 23. 9. 2021

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: novela ZJN-3B), ki je bil 23. 7. 2021 objavljen v Uradnem listu RS, št. 121/12, se bo začel uporabljati 1. januarja 2022 in prinaša več novosti in sprememb, posamezne institute pa ukinja.

Novela ZJN-3B zvišuje določene pragove. Od uveljavitve dalje bo tako treba zakon na splošnem področju uporabiti, če bo ocenjena vrednost javnega naročila enaka ali višja od 40.000 EUR brez DDV za blago in storitve ter projektne natečaje, ter 80.000 EUR brez DDV za gradnje. Na infrastrukturnem področju spremembe pri teh mejnih vrednostih za uporabo zakona ni. V nabor storitev, za katere bo veljala mejna vrednost 40.000 EUR brez DDV na splošnem oziroma 50.000 EUR brez DDV na infrastrukturnem področju, pa se po novem umeščajo tudi določene storitve pravnega zastopanja in pravnega svetovanja, ki so bile doslej zajete med socialnimi in drugimi posebnimi storitvami. Višji prag za objave v Uradnem listu Evropske unije bo po novem veljal tudi za občine, vsi naročniki pa bodo lahko postopek naročila male vrednosti uporabljali tudi za gradnje do evropskih mejnih vrednosti.

Novela ZJN-3B dodaja tudi štiri nove izjeme, za katere ni treba uporabiti postopka javnega naročanja (javno naročanje blaga za nadaljnjo prodajo ali dajanje v najem, za protokolarna darila ali drugo blago, namenjeno promociji Republike Slovenije, za živila in za naročanje storitev revidiranja, kot jih določa zakon, ki ureja revidiranje), ki pa se lahko uporabijo le v primeru, če ocenjena vrednost ne doseže meje, od katere dalje je potrebna tudi objava v Uradnem listu Evropske unije. Za vse te štiri izjeme velja tudi, da štejejo kot t. i. evidenčna naročila. Za izjemo, ki se nanaša na javno naročanje živil, pa morajo naročniki upoštevati tudi cilje, ki jih za živila določa Uredba o zelenem javnem naročanju.

ZJN-3B pri institutu neobičajno nizke ponudbe dopušča diskrecijsko pravico naročniku, da po izvedenih zakonsko predpisanih korakih sam presodi, ali je ponudba zanj ustrezna ali ne. Spreminja pa se tudi določba, ki ureja dopolnjevanje ponudb, pri čemer bo po novem naročnik lahko očitne ali nebistvene napake spregledal, dopolnjevanje pa v primeru meril ne bo več prepovedano.

Zaradi zagotavljanja učinkovitega javnega naročanja je novela ZJN-3B uredila tudi pravne podlage za primer morebitnega nedelovanja sistema, ki ga naročnik uporablja za elektronsko komuniciranje oz. za elektronsko oddajo ponudb. Tako bo v primeru izpolnjenih vseh predpostavk v primeru nedelovanja sistema (sistem ne deluje zadnjo uro pred odpiranjem, ponudbe ni bilo mogoče oddati, ponudnik o tem seznani naročnik, upravitelj sistema nedelovanje potrdi, ponudbe se niso odprle) naročnik podaljšal rok za oddajo ponudb za 2 oziroma za 5 delovnih dni, odvisno od vrste postopka.

Nekatere rešitve novele ZJN-3B povečujejo tudi transparentnost. Naročniki bodo morali po novem objavljati sezname oddanih evidenčnih naročil izključno na portalu javnih naročil (in ne več na lastnih spletnih straneh), enako velja za razpisno dokumentacijo, pri čemer so urejene posamezne izjeme, saj občasno zaradi narave ali velikosti datotek objava na portalu javnih naročil ni mogoča. Na portalu javnih naročil pa se bodo po novem objavljale tudi odločitve o oddaji naročil v primeru izvedbe postopkov s pogajanji brez predhodne objave ali o konkurenčnem postopku s pogajanji, ki se izvaja na podlagi prej neuspešno izvedenega transparentnega postopka.

Poleg navedenih novosti in sprememb pa novela ZJN-3B ukinja presojanje statusa naročnika v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek in ga je doslej izvajalo ministrstvo, pristojno za javna naročila, ukinja se poročanje o oddanih posamičnih naročilih v okviru izvajanja okvirnega sporazuma, prav tako se ukinja obveznost osebe, ki vodi postopek, da pred oddajo javnega naročila vse osebe, ki so pri tem kakorkoli sodelovale, seznani, komu se bo naročilo oddalo.

V prekrškovnem delu zakona pa je novela ZJN-3B na strani naročnikov določila dva nova prekrška, in sicer se za prekršek šteje ravnanje, ko naročnik odločitve o oddaji javnega naročila ne objavi na portalu javnih naročil in če naročnik poleg cene ne uporabi drugega merila, kadar zakon ceno kot edino merilo prepoveduje. Na ponudniški strani pa bo po novem prekršek tudi, če izvajalec v času izvajanja pogodbe (gradnja in storitev) naročnika ne bo obvestil o morebitnih menjavah podizvajalcev oziroma o vsakršnih spremembah v zvezi z njimi.

Avtorica: mag. Urška Skok Klima.



AAA Zlata odličnost