Kakšne so lahko posledice neopravljenega strokovnega izpita z upravnega postopka?

Objavljeno: 19. 10. 2022

Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (1. točka prvega odstavka 154. člena ZJU). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

ZDR-1 namreč načine prenehanja v 77. členu našteva taksativno,1 med njimi pa ni samodejnega prenehanja zaradi neoprave strokovnega izpita. Isti člen zahteva še, da morajo biti morebitni drugi razlogi predpisani z zakonom.2 Razlog nesposobnosti je v drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljen tudi kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, ki so določeni z zakoni ali drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, posledica tega pa je, da delavec ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Gre torej za tako imenovano objektivno nesposobnost za opravljanje dela.3 Pogoji za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je oseba sklenila pogodbo o zaposlitvi, pa morajo biti predpisani v splošnih aktih in ni dovolj, da so le opredeljeni pogodbeno ali v internih aktih delodajalca.4 V primeru strokovnega izpita iz splošnega upravnega postopka je jasno, da gre za zakonski pogoj za oprav­ljanje dela na delovnem mestu pri nosilcu javnega pooblastila, ki določa, da oseba deluje kot uradna oseba, ki vodi postopke ali izdaja odločbe. Poudariti pa je treba, da mora delodajalec pri delavcu, ki ne opravi izpita, izpeljati tudi predpisan postopek pred odpovedjo, upoštevati odpovedni rok in podobno. Podrobnejša obravnava tega vprašanja pa bi presegala namen komentarja.

Kljub obstoju delovnega razmerja oseba, ki strokovnega izpita iz upravnega postopka (še) ni opravila, ne sme opravljati procesnih dejanj in odločati v zadevah.5 Izjema so tiste enostavne zadeve, za katere tako določi vlada v uredbi na podlagi drugega odstavka 31. člena.

 

1 Cvetko v Senčur Peček, 2008, str. 340.

2 Kresal v Belopavlovič in drugi, 2016, str. 451.

3 Prav tam, str. 522.

4 Primerjaj stališče v sodbi VSRS VIII Ips 187/2009 z dne 24. 5. 2011, točka 11 obrazložitve, kjer je zapisano, da je pogoj za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi za poslovodjo, da ima oseba statusnopravno funkcijo poslovodje po ZGD-1.

5 Kerševan in Androjna, 2017, str. 123.

Vir: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2022. Avtorji: dr. Erik Kerševan (ur.), prof. dr. Polonca Kovač (ur.), prof. dr. Janez Čebulj, Nika Hudej, Andrej Kmecl, prof. dr. Rajko Knez, prof. dr. Rajko Pirnat, doc. dr. Jernej Podlipnik, mag. Matjaž Remic, doc. dr. Tina Sever, Rada Sitar, doc. dr. Bruna Žuber.



AAA Zlata odličnost