Kaj prinašajo zadnje spremembe in dopolnitve Zakona o izvršbi in zavarovanju

Objavljeno: 14.03.2018

Tudi za zadnjo, že dvanajsto novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, objavljen leta 1998)1 – novelo ZIZ-L,2  ki bo začela veljati 25. marca 2018, lahko trdimo, da ne prinaša bistvenih sprememb in dopolnitev v tistem delu zakona (oziroma izvršilnega postopka), kjer so rešitve zakona izrazito pomanjkljive in nedosledne, torej pri postopku na podlagi verodostojne listine ter v izvršilnem delu zakona. Med tokratnimi temeljnimi cilji, ki jih je zakonodajalec želel doseči z zadnjimi spremembami in dopolnitvami v noveli ZIZ-L,3 lahko najdemo:

  • spremembe in dopolnitve na področju učinkovitega izvajanja uredb in drugih pravnih aktov Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno,
  • novo poglavje o izvajanju Uredbe o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba 655/2014/EU),
  • uvedbo spletnih dražb prodaje premičnin in nepremičnin,
  • varstvo dolžnika pri izvršbi na premičnine in na nepremičnine,
  • izboljšanje instituta seznama dolžnikovega premoženja,
  • prenovo registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.

Četudi za novelo ZIZ-L lahko rečemo, da spada med obsežnejše novele,4 pa ne prinaša alarmantnih ali bistvenih sprememb izvršbe oziroma izvršilnega postopka. Še največ sprememb in dopolnitev se nanaša na ureditev glede priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, tuje poravnave oziroma javne listine, kadar je treba pred dovolitvijo in opravo izvršbe na podlagi tuje odločbe, tuje poravnave oziroma tuje javne listine izvesti postopek priznanja in izvršitve (tj. eksekvaturo). Sprememba je predvidena tudi pri popravi in razveljavitvi potrdil o evropskem izvršilnem naslovu, ki ga je izdal notar, saj je za popravo in razveljavitev potrdila pristojno okrajno sodišče in ne notar.

Za učinkovito izvajanje Uredbe o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba 655/2014/EU) se z novim 25.a poglavjem določajo uporaba določb postopka o začasnih odredbah, pristojnost za izdajo naloga za zamrznitev bančnih računov, pristojnost za pridobivanje informacij po 14. členu Uredbe 655/2014/EU, preklic naloga za zamrznitev ali ustavitev njegovega izvrševanja, pristojnost za izvršitev tujega naloga za zamrznitev, izvršitev naloga za zamrznitev in pristojnost za odločitev o pravnih sredstvih.

Dopolnjen je tudi postopek izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje, in sicer sodišče določi pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev že v sklepu o izvršbi.

Novela predvideva še uvedbo spletnih dražb premičnin in nepremičnin ter spletni iskalnik javnih dražb in drugih prodaj v izvršilnem postopku, s katerim lahko zainteresirani kupci iščejo stvari, ki so predmet prodaje v izvršilnem postopku. Seveda bo za podrobnejša pravila v zvezi s spletno javno dražbo treba počakati na podzakonski predpis, ki ga bo minister, pristojen za pravosodje, izdal v šestih mesecih od uveljavitve novele.

Kar nekaj sprememb in dopolnitev je namenjenih varstvu dolžnika pri izvršbi na premičnine in nepremičnine. V luči odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vaskrsić proti Republiki Sloveniji lahko po novem sodišče samo po uradni dolžnosti določi drugo, bolj sorazmerno sredstvo ali predmet izvršbe, kot pa je dolžnikova nepremičnina. Poleg tega je predvideno, da izvršilno sodišče o začetku izvršbe na dolžnikovo stanovanje ali stanovanjsko hišo obvesti center za socialno delo, ki po prejetem obvestilu začne izvajati naloge. Sodišče sme odložiti izvršbo na nepremičnino na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti, če dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila eksistenco dolžnika ali njegovih družinskih članov.

Zaradi izboljšanja instituta seznama dolžnikovega premoženja, ki se je v praksi pogosto izkazal za neučinkovitega, je dodana možnost t. i. informativnega seznama premoženja. Upnik lahko med postopkom zahteva, da mu sodišče posreduje informativni seznam, ki vsebuje podatke o dolžnikovem premoženju iz sodišču elektronsko dosegljivih evidenc.

S spremembami nekaterih določb zakona so določene zakonske podlage za prenovo registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, na podlagi katerih se bodo vpisi v register lahko opravljali hitreje in učinkoviteje, obenem pa se bo lahko z vzpostavitvijo novega sistema upravičencem zagotovila prijaznejša aplikacija za izvajanje vpisov, javnosti pa boljši vpogled v podatke registra.

Poleg navedenih sprememb novela ZIZ-L vsebuje še nekatere druge spremembe. Natančnejšo razlago vseh sprememb in dopolnitev zakona z zadnjo novelo ZIZ-L, pa najdete v knjižni izdaji Zakona o izvršbi in zavarovanju z uvodnimi pojasnili, ki izide konec marca 2018.

1 Uradni list RS, št 51/98, z dne 17. 7. 1998.

2 Uradni list RS, št. 11/18, z dne 23. 2. 2018.

3 Objava predloga zakona na spletni strani Državnega zbora.

4 S svojimi 77. členi jo lahko uvrščamo ob bok obsežnejšim novelam ZIZ: ZIZ-A, ZIZ-C, ZIZ-E in ZIZ-J.

Vir: Dida Volk, univ. dipl. pravnica, sodnica na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani.