Kaj prinaša novi Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence?

Objavljeno: 19. 10. 2022

Pravila varstva konkurence so ena od temeljnih značilnosti notranjega trga. Izvajanje pravil varstva konkurence Evropske unije je ključni gradnik za vzpostavitev odprtega, konkurenčnega in inovativnega notranjega trga ter bistven dejavnik za spodbujanje zaposlovanja in rasti v gospodarstvu.

Z namenom zagotovitve poenotenja pravil za delovanje organov, pristojnih za varstvo konkurence držav članic, ter zagotovitve ustreznih jamstev za neodvisno delovanje ter vire kot tudi pooblastila za izvajanje pravil in naložitev denarnih sankcij sta Evropski parlament in Svet 11. decembra 2018 sprejela Direktivo 2019/1 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (direktiva).

Pravila varstva konkurence so ena od temeljnih značilnosti notranjega trga. Izvajanje pravil varstva konkurence Evropske unije je ključni gradnik za vzpostavitev odprtega, konkurenčnega in inovativnega notranjega trga ter bistven dejavnik za spodbujanje zaposlovanja in rasti v gospodarstvu.

Z namenom zagotovitve poenotenja pravil za delovanje organov, pristojnih za varstvo konkurence držav članic, ter zagotovitve ustreznih jamstev za neodvisno delovanje ter vire kot tudi pooblastila za izvajanje pravil in naložitev denarnih sankcij sta Evropski parlament in Svet 11. decembra 2018 sprejela Direktivo 2019/1 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (direktiva).

Ker direktiva nekatere institute ureja drugače kot doslej veljavni Zakon o preprečevanju konkurence, je bilo treba njegove določbe prilagoditi tako, da bo zagotovljen njen prenos v slovenski pravni red.

Načela zakona

Pomembno načelo novega zakona je načelo subsidiarnosti. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence kot lex specialis ureja postopek ugotavljanja kršitev pravil varstva konkurence in izrekanja sankcij. Za vprašanja, ki jih zakon ne ureja, se subsidiarno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o upravnem sporu.

Zakonodajalec si je z zakonom prizadeval poiskati ravnotežje med učinkovitostjo nadzora nad izvajanjem določb ter ekonomičnostjo postopka in načeli kontradiktornosti, enakopravnosti strank v postopku ter njihovo pravico do obrambe.

Zakon temelji tudi na načelu javnosti, saj lahko agencija poleg sklepa o uvedbi postopka in izreka odločb objavi tudi poročilo o rezultatih raziskave in informacijo, o katerih zadevah posebnega pomena je dala obvestila in mnenja, če je to primerno glede na naravo in pomen v postopku obravnavanega omejevanja konkurence.

Poglavitne rešitve

Poglavitne spremembe se nanašajo na uvedbo administrativnega sankcioniranja podjetij, preiskavo, uporabo informacij iz izjav zaradi prizanesljivosti ter medsebojno pomoč za varstvo konkurence pristojnih organov držav članic pri čezmejnem vročanju in izvrševanju svojih aktov.

Dopolnitev preiskovalnih pristojnosti agencije

Zakon je poenotil pogoje za izdajo odredbe za preiskavo prostorov in dokumentacije, vključno s preiskavo elektronskih naprav, in jih uskladil z direktivo. Sledeč 6. členu direktive je doslej veljavni 28. člen ZPOmK-1 spremenil tako, da se člen ne uporablja zgolj za podjetja, proti katerim se vodi postopek, temveč za vsa podjetja.

Kot novost je zakon uvedel možnost pritožbe v primerih, ko se sodnik ne strinja s predlogom agencije za uvedbo preiskave. Tako lahko po novem agencija v takih primerih zahteva, da o predlogu za izdajo odredbe odloči senat treh sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Dodatna sprememba ureditve preiskave je pristojnost agencije za zbiranje informacij od podjetij, njihovih predstavnikov ali drugih za razpolaganje z informacijami pristojnih oseb že pred izdajo sklepa o uvedbi postopka.

Spremembe administrativnega sankcioniranja podjetij

Novi zakon drugače kot doslej veljavna ureditev uvaja enoten upravni postopek ugotavljanja kršitev določb o varstvu konkurence in izrekanja administrativne sankcije. Zakon ohranja najvišjo dopustno sankcijo za ugotovljeno kršitev določb 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU), spreminja pa višino sankcije, kadar podjetje agenciji posreduje nepopolne ali nepravilne informacije na podlagi zahteve za posredovanje podatkov, kadar se ne udeleži razgovora za zbiranje informacij, se ne podredi sodno odrejeni preiskavi ali ne spoštuje odločbe glede prenehanja kršitve ali začasne odredbe. V teh primerih lahko agencija izreče dnevno periodično administrativno sankcijo v višini največ pet odstotkov povprečnega dnevnega skupnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu.

Zakon določa okoliščine primera, ki jih agencija upošteva pri določitvi višine administrativne sankcije, in sicer zlasti naravo, težo in trajanje kršitve, letni promet podjetja, sodelovanje v postopku, povrnitev škode oškodovancem itd.

Tek zastaranja se spremeni tako, da vsako dejanje agencije, ki ga izvede zaradi preiskave, pretrga tek zastaralnega roka.

Zakon določa še, da se pojma naklep in malomarnost opredelitev skladno s sodno prasko Sodišča Evropske unije.

Določitev izjem glede vpliva izjave za odpustitev sankcij na izrek sankcije fizični osebi

Zakon določa, da se v kazenskem postopku ne sme izreči sankcij trenutnim in nekdanjim odgovornim osebam in drugim zaposlenim v podjetju, ki je vložilo izjavo zaradi prizanesljivosti, če so izpolnjeni zakonski pogoji in če je bila prijava podjetja za odpustitev sankcije vložena, še preden je bila odgovorna oseba obveščena o postopku zaradi kršitev konkurenčnega prava.

Dodatno določa, da državni tožilec ni dolžan začeti kazenskega pregona oziroma sme od njega odstopiti, ko prispevek fizične osebe k odkritju in preiskavi kršitve pretehta nad interesom za pregon oziroma nad sankcioniranjem.

Mednarodno sodelovanje pri vročitvi in izvršitvi dokumentov organov, pristojnih za varstvo konkurence

Zakon določa način izvršitve pravnomočne odločbe, s katero je izrečena sankcija podjetju, ki nima zadostnih sredstev za njeno plačilo v Republiki Sloveniji. Agencija lahko brez nepotrebnega odlašanja zaprosi pristojni organ v državi članici, kjer ima podjetje sedež ali premoženje, da od podjetja izterja plačilo naložene sankcije. Z namenom preprečitve dvojne izterjave sankcije mora agencija zaprošeni organ nemudoma obvestiti o prostovoljnem plačilu sankcije oziroma o njeni razveljavitvi ali spremembi in zahtevati, da postopek izvršbe prekine.

Zakon doslej veljavni člen, ki ureja medsebojno pomoč med organi za varstvo konkurence v državah članicah, dopolnjuje z nalogo, da pooblaščene osebe agencije ugotavljajo tudi, ali podjetja spoštujejo preiskovalne ukrepe in odločbe.

Novi Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence je bil 11. oktobra 2022 objavljen v Uradnem listu RS, št. 130/2022. Veljati začne petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi.

Vir: Državni zbor RS, Predlog Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, 16. maj 2022.

AAA Zlata odličnost