Kaj prinaša novela KZ-1J?

Objavljeno: 14. 12. 2022

Kazenski zakonik (KZ-1) je bil nazadnje spremenjen decembra 2021 z novelo KZ-1I. Njen glavni cilj je bil uskladitev slovenske zakonodaje s številnimi mednarodnimi akti, ki še niso bili implementirani. Kljub prizadevanju zakonodajalca pri priprave te novele je Evropska komisija ob zadnjem pregledu implementacije dokumentov pravnega reda Evropske unije ugotovila nekatere pomanjkljivosti.

Cilji, načela in poglavitne rešitve predlaganega zakona

Namen novega predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika je predvsem dokončna uskladitev z v nadaljevanju opredeljenimi direktivami ter z zadnjim priporočilom Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL).

Načelo, ki ga predlagane spremembe uresničujejo, je načelo zakonitosti, saj neposredna uporaba določb direktiv v delu, v katerem določajo obveznosti držav, da uredijo določena kazniva dejanja, ni mogoča, ker določbe direktive opredeljujejo le opis kaznivega dejanja brez predpisane kazenske sankcije.

Prenos Direktive 2011/36/EU

Trenutno besedilo 113. člena KZ-1, ki določa kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, se dopolni tako, da med oblike izkoriščanja vključuje tudi beračenje, ki ga vsebuje direktiva.

Poleg tega se prvemu odstavku 113. člena dodaja dikcija »suženjstvu podobnim razmerjem«, ki med drugimi obsega dolžniško suženjstvo, tlačanstvo, prodajo ženske za poroko, izročitev ženske drugi osebi za določeno protivrednost, situacijo, ko ženska po smrti moža pripada drugi osebi ter predajo otroka drugi osebi zardi izkoriščanja otroka ali njegovega dela, kar ustreza tudi opredelitvi po direktivi.

Členu se dodaja nov šesti odstavek, ki kot kvalificirano obliko kaznivega dejanja ureja izvršitev s strani uradne osebe ali javnega uslužbenca pri opravljanju svojih dolžnosti.

Končno se skladnost z direktivo zagotavlja s spremembo 90. člena KZ-1, ki za določene skupine kaznivih dejanj določa poseben tek zastaralnega roka. Med kazniva dejanja iz tretjega odstavka 90. člena, za katera začne zastaralni rok teči z dnem polnoletnosti oškodovanca in ne z dnem izvršitve kaznivega dejanja, se dodajata tudi kaznivi dejanji spravljanja v suženjsko razmerje iz 112. člena in trgovine z ljudmi iz 113. člena KZ-1.

Prenos Direktive 2017/1371/EU

Predlagana novela oži 7. točko prvega odstavka 99. člena KZ-1, saj trenutno veljavni zakon s kumulativnim navezovanjem na notranje sisteme držav članic poleg aktov, določenih v Uredbi sveta št. 259/68, pri opredelitvi uradne osebe omejuje področje uporabe Direktive 2017/1371. Člen bo s pravom EU usklajen tako, da bodo kot uradne osebe mednarodne organizacije opredeljene vse osebe, ki jim mednarodna organizacija daje status uradne osebe, brez kumulativnega pogoja, da morajo po vsebini izpolnjevati tudi pogoje iz opredelitve uradne osebe v Republiki Sloveniji.

Prenos Direktive 2017/541/EU

Trenutna dikcija 108.a člena KZ-1, ki določa kaznivo dejanje potovanja v tujino z namenom terorizma, je v delu, v katerem opredeljuje »odpotovanje iz države državljanstva ali dejanskega prebivališča«, preozka, saj ne zajema dejanj, ko bi storilec z namenom storitve terorističnih kaznivih dejanj odpotoval iz države, ki ni država njegovega državljanstva ali dejanskega prebivališča, zato je ta navedba iz prvega in drugega odstavka člena brisana.

Prenos Direktive 2014/57/EU

Kaznivo dejanje zlorabe finančnih inštrumentov iz 239. člena KZ-1 je blanketna norma, ki jo napolnjuje Zakon o trgu finančnih instrumentov. Ta med finančne inštrumente drugače kot direktiva ne uvršča blagovne promptne pogodbe. V zasledovanju popolne implementacije sta bila primerno – tako, da vključujeta tudi to vrsto pogodbe – z novelo KZ1-1I prilagojena 99. člen in 1. točka 239. člena KZ-1. Predlagana novela enako spreminja še 3. točko prvega odstavka 239. člena KZ-1.

Prenos priporočila MONEYVAL

Členu 109 KZ-1, ki določa kaznivo dejanje financiranja terorizma, se dodaja nov tretji odstavek, ki kot kaznivo določa tudi dejanje tistega, ki zagotovi ali zbere denar ali premoženje z namenom ali za katerega ve, da bo deloma ali v celoti uporabljeno s strani terorista, teroristične hudodelske združbe ali skupine za izvrševanje terorističnih kaznivih dejanj.

Kazniva dejanja, izvršena iz sovraštva

Predlog novele že veljavnim splošnim pravilom v 49. členu KZ-1, ki pri odmeri kazni med drugimi upoštevajo nagib, iz katerega je bilo kaznivo dejanje izvršeno, kot obteževalno okoliščino izrecno dodaja izvršitev kaznivega dejanja iz nagiba, ki temelji na osebnih okoliščinah žrtve, ki jih določa 14. člen Ustave.

Novost sledi predlogom Zagovornika načela enakosti, nevladnih organizacij in Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti, konceptu »kaznivih dejanj iz sovraštva« (angleško hate crimes) in spoznanju, da posledice takih kaznivih dejanj sežejo širše, kot samo na konkretno žrtev, saj izvršitev kaznivega dejanja s takim motivom lahko povzroči občutek ogroženosti in napetosti v celotni skupnosti.

Redakcijski popravki

Končno so z redakcijskimi popravki prenovljeni še 181., 246. in 247. člen Kazenskega zakonika.

Vir: Državni zbor; Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika.





AAA Zlata odličnost