Je Slovenija učinkovita pri črpanju sredstev EU?

Objavljeno: 22.07.2015

Republika Slovenija pri črpanju sredstev Kohezijskega sklada EU za področje okolja ne dosega optimalnih rezultatov. Od skupno 16 držav članic EU, upravičenk do sredstev tega sklada, to nekatere počnejo bolje.

Kaj delamo narobe?

Raziskava modelov črpanja sredstev držav članic EU pokaže, da v osnovi obstajata dva modela črpanja. Model, ki ga uporablja Republika Slovenija, je večinski, ne pa najbolj učinkovit. Kateri model država članica uporablja, je stvar domačega prava. Do sredstev sklada za področje okolja so upravičene občine, ki jih je v Republiki Sloveniji 212, vendar pa (še) nimamo vzpostavljenega sistema širše lokalne samouprave, tj. pokrajin.

Postavlja se vprašanje, ali so občine sposobne učinkovito voditi postopke izvajanja investicij v okoljsko javno infrastrukturo, financirano s sredstvi Kohezijskega sklada EU. Odgovor nanj nam pokaže stopnja učinkovitosti črpanja sredstev.

Ker je število upravičencev (občin) do teh sredstev konstantno visoko in ni moč pričakovati bistvenega kvalitativnega napredka, bi bilo morda treba razmišljati o drugačni organiziranosti na nivoju države. Tudi takšne rešitve so ponekod poznane. O teh in še drugih pravnih vprašanjih se lahko seznanite v knjigi Pravni vidiki Kohezijskega sklada EU, poti in stranpoti črpanja sredstev Kohezijskega sklada EU za področje okolja, avtorja mag. Matjaža Kluna, ki vsebuje predstavitev in analizo problematike črpanja kohezijskih sredstev, ki na pravnem področju na določen način pri nas orje ledino (iz spremne besede prof. dr. Petra Grilca).

mag. Matjaž Klun, univ. dipl. prav.