Do kakovostnejšega preiskovanja kaznivih dejanj

Objavljeno: 10. 5. 2017

Predlog zakona opredeljuje kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredi ukrep tajnega opazovanja, tj. za tista, za katera je v zakonu predpisana zaporna kazen petih let ali več, ter za prikrivanja, goljufije, napade na informacijski sistem, ponaredbe ali uničenja poslovnih listih, izdaje poslovne tajnosti, javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, prepovedano prehajanje meje ipd.

Vzpostavlja pa se tudi pravna podlaga za decentralizacijo kazenske evidence, ki bo omogočala, da upravne enote posredujejo podatke iz kazenske evidence. S tem se po eni strani razbremeni centralni organ za posredovanje podatkov posamezniku iz kazenske evidence, po drugi strani pa omogoča, da bodo posamezniki dobili podatke hitreje. Poenostavlja pa se tudi pridobitev potrdila o tem, da je (oziroma da ni) posameznik ali pravna oseba v kazenskem postopku.

Zaradi večje stopnje koordiniranega delovanja ključnih nadzornih sistemov je predlagano, da mora državni tožilec pisno seznaniti »kvalificiranega ovaditelja« z obrazloženimi razlogi za zavrženje in mu tako dati možnost, da se do njih predhodno opredeli. S tem naj bi se vnesla dodatna sistemska varovalka, ki bi preprečevala neutemeljeno zavrženje v tistih zadevah, ko imamo opravka z na primer organi inšpekcijskega nadzora, kot je Inšpektorat RS za delo. Hkrati pa je v celoti zagotovljena ustavno varovana samostojnost državnega tožilstva.

Z vidika povečanja učinkovitosti dela organov pregona in preiskovanja kaznivih dejanj se uvaja možnost uporabe t. i. IMSI-lovilca, bolj jasno in določno pa se urejata tudi vprašanji uporabe prometnih podatkov ter pridobitve zaupnih bančnih podatkov. Predlog pa vzpostavlja tudi podlago za odločanje izvenobravnavnega senata, če se preiskovalni sodnik ne bo strinjal s predlaganimi prikritimi preiskovalnimi ukrepi ali hišnimi in osebnimi preiskavami. Dotakne pa se tudi razbremenitve kadrovskih virov na sodiščih: odločitve o spremembi varnostih ukrepov, pogojne obsodbe, izbrisu obsodbe in prenehanju varnostnih ukrepov se prenesejo v pristojnost izvenobravnavnemu sodniku namesto senatu.

S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku naj bi se z možnostjo podaje ločenih mnenj na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije zagotavljala večja stopnja transparentnosti in krepitve zaupanja v pravno državo.

In spremembe za priče, osumljence in druge udeležence v postopku?
Zagotavlja se jim pravica uporabljati svoj jezik oziroma pravica do ustnega tolmačenja. Policija, državno tožilstvo in drugi državni organi morajo z oškodovanci, osumljenci (kadar je to potrebno zaradi njihove starosti, zdravja ipd.) ravnati še posebej skrbno in obzirno. Mladoletni oškodovanec mora imeti ves čas od uvedbe kazenskega postopka dalje pooblaščenca, ki skrbi za njegove pravice, še posebej z zvezi z zaščito njegove integritete. Dotakne pa se tudi pravic pripornic, ki so noseče ali so rodile: zagotovljeno jim je ustrezno zdravstveno varstvo, otrok pa lahko z njimi biva (ločeno od ostalih pripornic) do dopolnjenega drugega leta starosti.

Vir: Uradni list RS, Predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku.

AAA Zlata odličnost
|

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti