Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev so potrebni kakovostni državni organi in sistematično merjenje kakovosti zakonodaje, ki jo pripravljajo, na dokazih podprto oblikovanje politik, zaposlovanje »pravih ljudi na prava delovna mesta«, medsebojno sodelovanje ter izmenjava dobrih (in slabih) izkušenj (praks) v organizacijah in med njimi na različnih ravneh javnega sektorja.
Kakovostna zakonodaja ter dodatno zunajsodno varstvo pravic posameznikov, ki ga izvajajo različne institucije (kot sta Komisija za preprečevanje korupcije in Varuh človekovih pravic), pripomoreta k večji transparentnosti, preprečevanju korupcije, odgovornosti, preglednosti, učinkovitejšemu nadzoru, stalnim izboljšavam, učinkovitosti in uspešnosti doseganja postavljenih ciljev. V povezavi s tako opredeljeno kakovostjo delovanja organizacij v javnem sektorju se porajajo različna vprašanja, in sicer: kako izmeriti kakovost (delovanja), ali so formalni kazalniki dovolj, kako rezultati merjenj vplivajo na oblikovanje politik?
Kot pomoč pri reševanju krajših, določenih upravno-procesnih vprašanj o razumevanju Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju je bila v sodelovanju Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani ter Ministrstva za javno upravo vzpostavljena brezplačna Upravna svetovalnica, ki uporabnikom omogoča postavljanje vprašanj, na katera dobijo strokovne odgovore, ali pa uporabniki poiščejo odgovore med že rešenimi primerni v obstoječi bazi Upravne svetovalnice, kar še dodatno omogoča zagotavljanje učinkovitejših javnih storitev.
Kakovost storitev javnega sektorja najprej omogočajo njeni zaposleni. Med izzivi, s katerimi se spopadajo organizacije v javnem sektorju, najdemo vprašanja, ki zajemajo načine za privabljanje, navdihovanje in zadržanje zaposlenih. Organizacije v javnem sektorju morajo postati prepoznane kot zaželeni zaposlovalci – pomembna je znamka delodajalca, ki pripomore k pozitivni podobi in zaželenosti organizacije (kot delodajalca) v javnosti. Za zaposlene je treba skrbeti na način, ki zagotavlja njihovo blaginjo, dolgoročni razvoj, zadovoljstvo … ter hkrati pripomore k razvoju organizacij in s tem tudi širše družbe. S tem povezane so pravice zaposlenih, varno delovno okolje, enake možnosti in priložnosti zaposlenih, raznolikost in vključenost ter pošteno plačilo.
Medsebojno sodelovanje, ne le v organizacijah in med njimi v javnem sektorju, temveč tudi med državami, dodatno pripomore k učinkovitosti javnih storitev, spodbuja pa ga tudi Evropska unija prek različnih programov, ter država z različnimi nacionalnimi in regionalnimi mehanizmi. Učinki projektov so odvisni od skrbnega načrtovanja, izvajanja in upravljanja, ki mora temeljiti na načelih partnerskega sodelovanja, avtonomije, enakopravnosti ter solidarnosti.
Za uspešno obvladovanje izzivov, povezanih z razvojem in izboljšavami v javnem sektorju, je pomembna tudi vzpostavitev trajnega dialoga z vsemi deležniki. O teh ter drugih aktualnih vprašanjih bomo zato razpravljali na tradicionalnih Dnevih slovenske uprave, največji slovenski konferenci na področju javne uprave, na kateri se bo že 32. leto zapored srečal širok krog strokovnjakov in zainteresirane javnosti. Konferenca bo potekala v obliki okroglih miz na temo pravnih, ekonomskih, organizacijskih, upravnih in informacijskih vidikov delovanja javne uprave. DSU so priložnost tudi za srečanje z vodilnimi strokovnjaki, za izmenjavo izkušenj, soočenje pogledov ter skupno iskanje odgovorov na ključna vprašanja, ki zadevajo kakovost javnega sektorja danes in jutri. Naj konferenca postane prostor navdiha, sodelovanja in konkretnih rešitev, ki bodo pripomogle k močnejši, učinkovitejši in ljudem prijazni javni upravi. Vaša prisotnost in sodelovanje bosta pomemben del te zgodbe.
Dobrodošli!
Več o konferenci>>
Avtorja: prof. dr. Mirko Pečarič, dekan Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani in izr. prof. dr. Tatjana Kozjek, vodja programskega odbora DSU 2025.