Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi tretje točke prvega odstavka 68. člena in tretje točke štirinajstega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 56/25) na svoji 227. seji dne 29. 1. 2026 sprejel
za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov
(1) Ta merila določajo standarde kakovosti, po katerih Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: agencija) v postopkih akreditacije in zunanje evalvacije preverja izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda in izvajanje visokošolske dejavnosti (akreditacija študijskega programa, tudi skupnega študijskega programa slovenskih visokošolskih zavodov) ter kakovost visokošolskih zavodov in študijskih programov. V njih so upoštevani dogovorjeni standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo v evropskem visokošolskem prostoru.
Namen teh meril je vzpostavitev, zagotavljanje in nadaljnje izboljševanje kakovosti visokošolskih zavodov in študijskih programov.
(2) Ta merila opredeljujejo tudi presojo sistema kakovosti krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila in sistema kakovosti sprejemanja študijskih programov z javno veljavnostjo, usmerjeno presojo in neobvezne standarde odličnosti.
(3) Ta merila mora upoštevati tudi univerza, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšana za polno obdobje, pri sprejemu študijskih programov z javno veljavnostjo (tudi skupnih študijskih programov slovenskih visokošolskih zavodov) ter druge agencije, ki so vpisane v Evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (European Quality Assurance Register for Higher Education; v nadaljevanju: EQAR), kadar te opravljajo zunanje evalvacije v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 56/25; v nadaljevanju: ZViS-1).
(vrste postopkov in področja presoje)
(1) Agencija uporablja ta merila v naslednjih postopkih:
1. Prva akreditacija visokošolskega zavoda: presoja se, ali visokošolski zavod izpolnjuje zakonske pogoje in v teh merilih določene standarde kakovosti na področjih delovanja visokošolskega zavoda, kadrov in materialnih razmer.
2. Podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda: postopek vključuje zunanjo evalvacijo celotnega delovanja visokošolskega zavoda za obdobje od zadnje akreditacije, in sicer na področjih delovanja visokošolskega zavoda, kadrov, študentov, materialnih razmer ter notranjega zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, spreminjanja, posodabljanja in izvajanja študijskih programov. Podlaga za presojo je samoevalvacijsko poročilo, ki mora vsebovati evalvacijo celotne dejavnosti visokošolskega zavoda ter evalvacijo izvajanja in spreminjanja študijskih programov zaradi zagotavljanja kakovostnega pedagoškega, znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela na področjih in disciplinah študijskih programov. Postopek podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, ki ponuja krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila, vključuje tudi presojo sistema kakovosti krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila. Pri univerzi, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšana za polno obdobje, postopek vključuje tudi presojo sistema kakovosti sprejemanja študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih sprejema univerza. Postopek podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda se lahko izvede tudi kot usmerjena presoja.
| 3. | Akreditacija spremembe visokošolskega zavoda: presoja se, ali visokošolski zavod izpolnjuje zakonske pogoje in v teh merilih določene standarde kakovosti za akreditacijo posamezne spremembe visokošolskega zavoda. |
4. Akreditacija študijskega programa: presoja se, ali študijski program izpolnjuje zakonske pogoje in v teh merilih določene standarde kakovosti na področju sestave in vsebine študijskega programa ter zasnove izvedbe študijskega programa. Pri akreditaciji skupnega študijskega programa se presoja tudi sporazum sklenjen med sodelujočimi visokošolskimi zavodi.
5. Izredna evalvacija visokošolskega zavoda: postopek vključuje zunanjo evalvacijo celotnega delovanja visokošolskega zavoda za obdobje od zadnje akreditacije, in sicer na področjih delovanja visokošolskega zavoda, kadrov, študentov, materialnih razmer ter notranjega zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, spreminjanja, posodabljanja in izvajanja študijskih programov Podlaga za presojo je samoevalvacijsko poročilo, ki mora vsebovati evalvacijo celotne dejavnosti ter evalvacijo izvajanja in spreminjanja študijskih programov zaradi zagotavljanja kakovostnega pedagoškega, znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela na področjih in disciplinah študijskih programov.
6. Izredna evalvacija študijskega programa: postopek poteka enako kot postopek zunanje evalvacije študijskega programa v postopku podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda. Presoja se spreminjanje in posodabljanje študijskega programa, izvajanje študijskega programa ter sistem kakovosti visokošolskega zavoda v delu, ki se nanaša na zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa (samoevalvacije). Podlaga za presojo je samoevalvacijsko poročilo na ravni študijskega programa. Pri zunanji evalvaciji skupnega študijskega programa se presoja tudi sporazum oziroma izpolnjevanje obveznosti iz sporazuma, sklenjenega med sodelujočimi visokošolskimi zavodi.
7. Evalvacija vzorca študijskih programov: presoja se, ali študijski program izpolnjuje zakonske pogoje in v teh merilih določene standarde kakovosti. Presojajo se spreminjanje in posodabljanje študijskega programa, izvajanje študijskega programa ter sistem kakovosti visokošolskega zavoda v delu, ki se nanaša na zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa (samoevalvacije). Podlaga za presojo je samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda na ravni študijskega programa. Pri zunanji evalvaciji skupnega študijskega programa se presoja tudi sporazum oziroma izpolnjevanje obveznosti iz sporazuma, sklenjenega med sodelujočimi visokošolskimi zavodi. Postopek poteka enako kot postopek zunanje evalvacije študijskega programa v postopku podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, konča pa se s priporočili visokošolskemu zavodu za izboljšanje kakovosti študijskega programa.
(2) V vseh postopkih iz prejšnjega odstavka agencija upošteva načela strokovnosti, nepristranosti, zakonitosti in politične nevtralnosti.
(področja presoje po vrstah akreditacij in zunanjih evalvacij)
AKREDITACIJA IN ZUNANJA EVALVACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA |
PRVA AKREDITACIJA | PODALJŠANJE AKREDITACIJE Z REDNO ALI IZREDNO EVALVACIJO |
1. delovanje visokošolskega zavoda | 1. delovanje visokošolskega zavoda |
2. kadri | 2. kadri |
3. materialne razmere | 3. študenti |
4. materialne razmere |
5. notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti, spreminjanje, posodabljanje in izvajanje študijskih programov |
AKREDITACIJA IN ZUNANJA EVALVACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA |
AKREDITACIJA | IZREDNA ALI VZORČNA EVALVACIJA |
1. sestava in vsebina študijskega programa | 1. notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa |
2. zasnova izvedbe študijskega programa | 2. spreminjanje in posodabljanje študijskega programa |
3. izvajanje študijskega programa |
Na vsakem področju presoje so določeni standardi kakovosti, ki jih je treba upoštevati v akreditacijskih in evalvacijskih postopkih. Vsebine presoje izpolnjevanja posameznih standardov kakovosti so podrobneje opredeljene v obrazcih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, ki so priloga teh meril.
II.1 AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
(prva akreditacija samostojnega visokošolskega zavoda)
Pri prvi akreditaciji samostojnega visokošolskega zavoda se presoja izpolnjevanje zakonskih pogojev in meril po naslednjih standardih kakovosti:
A. Področje presoje delovanja visokošolskega zavoda
Ustanovitelj ima formalno sprejete poslanstvo, vizijo in strategijo s strateškim načrtom z jasnimi in preverljivimi organizacijskimi in izvedbenimi cilji, ki omogočajo načrtovano visokošolsko dejavnost.
Presojajo se:
a) umeščenost visokošolskega zavoda v visokošolski in širši družbeni prostor;
b) vsebinska povezanost poslanstva, vizije in strategije s strateškim načrtom;
c) izvedljivost ciljev, opredeljenih v strateškem načrtu;
č) predlogi študijskih programov, ki jih bo visokošolski zavod izvajal;
d) osnutek izdelane strategije rabe slovenščine, ki spodbuja rabo slovenščine pri objavljanju znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih del, preglednih znanstvenih del in terminoloških slovarjev kot samostojnih publikacij ali dodatka k drugim publikacijam.
Zagotovljeni in načrtovani finančni viri omogočajo kakovosten razvoj visokošolskih dejavnosti.
Presoja se finančna projekcija ustanovitelja, iz katere morajo biti razvidni viri za financiranje vseh predvidenih dejavnosti visokošolskega zavoda.
Notranja organiziranost visokošolskega zavoda je zasnovana tako, da zagotavlja sodelovanje zaposlenih, študentov in drugih deležnikov pri upravljanju in izvajanju dejavnosti visokošolskega zavoda. Zagotovljena je enaka obravnava vseh oseb ne glede na spol ter ustvarjeno okolje, v katerem se spoštuje in varuje dostojanstvo vseh oseb, ki so vključene v dejavnosti na visokošolskem zavodu.
Presojajo se:
a) ustreznost osnutka akta o ustanovitvi ter osnutka statuta visokošolskega zavoda, iz katerega morajo biti med drugim razvidni pravice in dolžnosti študentov, visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter drugih notranjih deležnikov, enakopravno varstvo pravic in zasnova pritožbenih organov visokošolskega zavoda;
b) vključenost mehanizmov za prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije v osnutke internih aktov v skladu s 14. členom ZViS-1.
Praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju, če je predvideno s študijskimi programi, je dobro načrtovano. Zagotovljeni so zadostni viri za njegovo izvedbo.
Presojata se primernost podjetij, inštitutov, zavodov ali drugih organizacij (v nadaljevanju: učni zavod) za izvedbo praktičnega izobraževanja ter povezanost tega izobraževanja s področji in disciplinami, s katerih so predlogi študijskih programov.
Notranji sistem kakovosti je zasnovan tako, da omogoča sklenjen krog kakovosti na vseh področjih delovanja visokošolskega zavoda.
Presojata se poslovnik kakovosti ali ustrezen dokument v osnutku ter načrt za vzpostavitev notranjega sistema kakovosti.
B. Področje presoje kadrov
Zagotovljeni so visokošolski učitelji za vsa študijska področja oziroma za vse obvezne in notranje izbirne predmete, določene v predlogih študijskih programov.
Presojajo se:
a) veljavnost izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in ustreznost področja izvolitev glede na predmete, katerih nosilci bodo;
b) kadrovski načrt;
c) sestava začasnega senata;
č) upoštevanje minimalnih standardov agencije v osnutku meril visokošolskega zavoda za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju: merila za izvolitve v nazive).
Znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo nosilcev in izvajalcev študijskih programov je ustrezno na področjih in disciplinah, za katera se visokošolski zavod ustanavlja in s katerih so predlogi študijskih programov.
Presojajo se:
a) poročilo o znanstvenem, strokovnem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu nosilcev in izvajalcev študijskih programov v zadnjih petih letih ter ustreznost tega dela;
b) program znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela za naslednjih pet let;
c) zagotavljanje minimalnih raziskovalnih standardov in izpolnjevanje pogojev za mentorstvo, kadar bo visokošolski zavod izvajal študijske programe tretje stopnje.
C. Področje presoje materialnih razmer
Ustanovitelj zagotavlja ustrezne prostore za izvajanje visokošolske dejavnosti.
Prostori se presojajo ob upoštevanju izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti, predlogov študijskih programov, kadrov ter predvidenega števila vpisanih študentov.
Ustanovitelj zagotavlja ustrezno tehnično-tehnološko in drugo opremo za izvajanje visokošolske dejavnosti.
Oprema se presoja ob upoštevanju izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti, predlogov študijskih programov, predvidenega načina in oblik njihovega izvajanja (hibridni študij, študij na daljavo idr.), kadrov ter predvidenega števila vpisanih študentov.
Zagotovljene so ustrezne prilagoditve študentom s posebnimi potrebami in posebnimi statusi glede na 115. člen ZViS-1.
Presojajo se prilagoditve prostorov in opreme ter komunikacijska in informacijska dostopnost.
Študentom in zaposlenim so zagotovljene storitve visokošolske knjižnice, ki z izvajanjem knjižnične dejavnosti podpira študijski, strokovni, raziskovalni in umetniški proces visokošolskega zavoda.
Presojajo se:
a) študijska, strokovna in znanstvena literatura ter načrt razvoja knjižnične dejavnosti in storitev;
b) usposobljenost knjižničnih delavcev.
(prva akreditacija univerze)
(1) Če se ustanavlja univerza, mora ustanovitelj izkazati razvito izobraževalno, znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško dejavnost.
(2) Presoja se izpolnjevanje:
a) standardov kakovosti na področju delovanja visokošolskega zavoda, določenih za prvo akreditacijo samostojnega visokošolskega zavoda iz 4. člena teh meril ter
b) 3. standarda na področju delovanja visokošolskega zavoda ter standardov kakovosti na področju kadrov, študentov in materialnih razmer, določenih za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda iz 6. člena teh meril.
(podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda)
(1) Presojata se napredek in razvoj od zadnje akreditacije na vseh področjih presoje, še posebej pa notranji sistem kakovosti visokošolskega zavoda. Podlaga za presojo je samoevalvacijsko poročilo, ki mora vsebovati evalvacijo celotne dejavnosti ter evalvacijo izvajanja in spreminjanja študijskih programov zaradi zagotavljanja kakovostnega pedagoškega, znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela na področjih in disciplinah študijskih programov.
(2) Pri podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda se presoja izpolnjevanje zakonskih pogojev in meril po naslednjih standardih kakovosti:
A. Področje presoje delovanja visokošolskega zavoda
Visokošolski zavod uspešno uresničuje poslanstvo v visokošolskem prostoru. Z doseganjem organizacijskih in izvedbenih ciljev zagotavlja kakovostno visokošolsko dejavnost in njen razvoj.
Če gre za prvo podaljšanje akreditacije, je iz poslanstva, vizije in strategije visokošolskega zavoda razvidno, da nadaljuje obveze ustanovitelja.
Presojajo se:
a) usklajenost strateškega načrtovanja s poslanstvom ter nacionalnimi in evropskimi usmeritvami;
b) izvedljivost in celovitost strateškega načrtovanja;
c) ustreznost načina preverjanja uresničevanja strateškega načrtovanja;
č) uresničevanje strategije spodbujanja rabe slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika v skladu s 15. členom ZViS-1.
Notranja organiziranost visokošolskega zavoda zagotavlja sodelovanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev in nepedagoških delavcev, študentov in drugih deležnikov pri upravljanju in razvijanju dejavnosti visokošolskega zavoda. Visokošolski zavod zagotavlja enako obravnavo vseh oseb ne glede na spol in ustvarja okolje, v katerem se spoštuje in varuje dostojanstvo vseh oseb, ki so vključene v dejavnosti na visokošolskem zavodu.
Visokošolski zavod za notranje deležnike (študente, visokošolske učitelje, raziskovalce, druge zaposlene in sodelujoče ter udeležence krajših izobraževanj in usposabljanj) zagotavlja podporo in storitve, ki zagotavljajo uresničevanje njihovih temeljnih pravic in obveznosti.
Presojajo se:
a) predstavništvo deležnikov v organih visokošolskega zavoda ter uresničevanje njihovih pravic in obveznosti,
b) mehanizmi za prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije v skladu s 14. členom ZViS-1.
Visokošolski zavod izkazuje kakovostno znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško dejavnost in z njo povezane pomembne dosežke na področjih in disciplinah, na katerih jo izvaja. Visokošolski zavod razvija študijska področja, na katerih izvaja študijske programe.
Presojajo se kakovost, razvoj in napredek znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti.
Praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju, če je del izobraževalne dejavnosti, je dobro organizirano in se tako tudi izvaja. Zagotovljeni so viri za njegovo izvedbo.
Presojata se:
a) sistemska ureditev praktičnega izobraževanja študentov in njegovega izvajanja,
b) zadovoljstvo udeležencev praktičnega izobraževanja in sistem preverjanja doseganja njihovih učnih izidov in kompetenc.
Visokošolski zavod spremlja potrebe po znanju in zaposlitvene potrebe v okolju. Zagotavlja informacije o zaposlitvenih možnostih na področjih, ki so primerna kompetencam oziroma učnim izidom diplomantov.
Presojajo se:
a) sodelovanje visokošolskega zavoda z okoljem ali delodajalci in s svojimi diplomanti, redno spremljanje potreb po znanju in profilih diplomantov;
b) razvitost kariernih centrov, klubov diplomantov ali drugih organiziranih oblik ter sistem spremljanja zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov.
Notranji sistem kakovosti omogoča sklenitev kroga kakovosti na vseh področjih delovanja visokošolskega zavoda.
Presojajo se:
a) poznavanje pomena in vloge notranjega sistema kakovosti;
b) samoevalvacijsko poročilo za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje, ukrepi na podlagi samoevalvacije v obdobju od zadnje akreditacije ter načrt izboljšav za prihodnje samoevalvacijsko obdobje;
c) kako notranji sistem kakovosti omogoča in spodbuja razvijanje, povezovanje in posodabljanje izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti ter vpliv te dejavnosti na okolje;
č) zagotavljanje akademske integritete ter mehanizmi za preprečevanje in obravnavo kršitev (kot so plagiatorstvo, etika raziskovanja, neetična raba generativne umetne inteligence ipd.).
(presoja se pri visokošolskem zavodu, ki izvaja krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila)
Visokošolski zavod ima vzpostavljen kakovosten, pregleden in učinkovit sistem kakovosti krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila, ki je vključen v samoevalvacijo izobraževalne dejavnosti visokošolskega zavoda in zajema: prepoznavanje potreb trga dela, družbe oziroma posameznikov ter načrtovanje, oblikovanje (sestavo in vsebino), izvedbo, spremljanje, posodabljanje in morebitno ukinjanje krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila.
Presoja se, ali sistem kakovosti krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila zagotavlja:
a) sistematično prepoznavanje potreb trga dela, družbe oziroma posameznikov in izkazano povezavo prepoznanih potreb z načrtovanimi kompetencami in učnimi izidi;
b) jasno strukturirani ter dokumentirani zasnovo in izvedbo krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila, ki vključujeta prilagodljive in didaktično utemeljene oblike poučevanja in učenja;
c) pregledno merjenje doseganja učnih izidov in kompetenc, pri čemer so zagotovljeni objektivnost, sledljivost in ustrezno dokumentiranje rezultatov;
č) točne, ažurne in javno dostopne informacije o krajših izobraževanjih in usposabljanjih za pridobitev mikrodokazila na ravni visokošolskega zavoda in posameznih krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila;
d) jasne, učinkovite in ustrezno prilagojene notranje mehanizme sistema kakovosti krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila, ki vključuje tudi spremljanje učinkov krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila, kar se izkazuje z dokazili o notranjih presojah, analizah, ukrepih in izboljšavah.
(presoja se pri univerzi, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšanja za polno obdobje)
Univerza ima vzpostavljen primeren notranji sistem kakovosti oblikovanja, sprejemanja, posodabljanja in prenehanja veljavnosti študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih sprejema sama.
Presojajo se:
a) upoštevanje določb ZViS-1, teh meril ter Standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area; v nadaljevanju: ESG) pri oblikovanju, sprejemanju in presojanju kakovosti študijskih programov z javno veljavnostjo, pri oblikovanju in presojanju kakovosti mednarodnih skupnih študijskih programov pa tudi Evropskega pristopa za zagotavljanje kakovosti skupnih študijskih programov;
b) postopek oblikovanja in sprejemanja študijskega programa z javno veljavnostjo, ki mora biti jasen in vnaprej določen;
c) mehanizmi za redno notranjo samoevalvacijo in posodabljanje študijskih programov z javno veljavnostjo v skladu s 6. standardom 6. člena teh meril.
Visokošolski zavod deležnike in javnost pravočasno obvešča o študijskih programih in svoji dejavnosti.
Presojajo se dostopnost, vsebina, zanesljivost, razumljivost in natančnost informacij o dejavnosti visokošolskega zavoda, še posebej pa informacije o študijskih programih, njihovem izvajanju in znanstveni, strokovni, raziskovalni oziroma umetniški dejavnosti s področij in disciplin teh programov.
B. Področje presoje kadrov
Zagotovljeni so visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci za kakovostno opravljanje pedagoškega, raziskovalnega in drugega dela.
Presojajo se:
a) zagotavljanje pedagoškega in strokovnega razvoja visokošolskih učiteljev in sodelavcev v zadnjih petih letih;
b) znanstveni, strokovni, raziskovalni oziroma umetniški dosežki visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev;
c) merila visokošolskega zavoda za izvolitve v nazive in področja izvolitev v nazive;
č) vrsta zaposlitve visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, stabilnost kadrovske strukture in urejenost delovnih razmerij.
Zagotovljeni so strokovno-tehnični in upravno-administrativni delavci (v nadaljevanju: nepedagoški delavci) za učinkovito pomoč in svetovanje.
Presojajo se:
a) vrste in ustreznost pomoči ter svetovanja študentom in drugim deležnikom;
b) število, delovno področje in izobrazbena struktura nepedagoških delavcev;
c) izobraževanje in usposabljanje nepedagoških delavcev.
C. Področje presoje študentov
Visokošolski zavod študentom zagotavlja ustrezno pomoč in svetovanje.
Presojajo se:
a) upoštevanje raznolikosti in potreb študentov pri vzpostavljanju in določanju vsebine svetovanja oziroma pomoči zanje,
b) pravočasno in učinkovito obveščanje študentov,
c) spremljanje zadovoljstva študentov s storitvami.
Študenti imajo zagotovljene ustrezne razmere za kakovosten študij, znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo ter za obštudijsko dejavnost.
Presojajo se:
a) izvajanje študija in razmere zanj glede na potrebe in pričakovanja študentov;
b) omogočanje ustreznega strokovnega, umetniškega in raziskovalnega dela študentov;
c) razmere za obštudijsko dejavnost.
Visokošolski zavod varuje pravice študentov.
Presojajo se:
a) delovanje organov visokošolskega zavoda na tem področju,
b) mehanizmi za prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije ranljivih skupin študentov ter diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin in prepričanj študentov,
c) sodelovanje predstavnikov študentov v organih visokošolskega zavoda z drugimi študenti.
Študenti sodelujejo pri vrednotenju ter posodabljanju vsebin in izvajanja dejavnosti visokošolskega zavoda.
Presojajo se:
a) sodelovanje študentov pri oblikovanju poslanstva in strateških usmeritev, pri samoevalvaciji visokošolskega zavoda in študijskih programov ter pri njihovem spreminjanju;
b) načini zagotovitve sodelovanja pri samoevalvaciji in posodabljanju dejavnosti.
Č) Področje presoje materialnih razmer
Visokošolski zavod zagotavlja primerne prostore in opremo za izvajanje svoje dejavnosti.
Presojanje prostorov in opreme se opravi ob upoštevanju potreb za pedagoško, znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško dejavnost, načina in oblike izvajanja študijskih programov (hibridni študij, študij na daljavo idr.) in števila vpisanih študentov.
Zagotovljene so prilagoditve študentom s posebnimi potrebami in posebnimi statusi glede na 115. člen ZViS-1.
Presojajo se:
a) prilagoditve prostorov in opreme,
b) komunikacijska in informacijska dostopnost,
c) prilagoditve študijskih gradiv in izvajanja študija.
Zagotovljeni so ustrezni in stabilni finančni viri za izvajanje in nadaljnji razvoj visokošolske dejavnosti.
Presojata se aktualen finančni načrt visokošolskega zavoda in uspešnost pri uresničevanju finančnih načrtov v zadnjih štirih letih.
Visokošolska knjižnica ima ustrezno študijsko, strokovno in znanstveno literaturo ter zagotavlja kakovostne knjižnične storitve.
Presojajo se:
a) ustreznost študijske, strokovne in znanstvene literature;
b) založenost knjižnice, dostopnost gradiva, informacijska bibliografska podpora in dostop do baz podatkov;
c) strokovna pomoč zaposlenih v knjižnici;
č) razvoj knjižnične dejavnosti.
D. Na področju presoje zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, spreminjanja, posodabljanja in izvajanja študijskih programov se uporabljajo standardi kakovosti za zunanjo evalvacijo študijskega programa, določeni v 11. členu teh meril.
II.2 AKREDITACIJA IN EVALVACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
(akreditacija študijskega programa)
Pri akreditaciji študijskega programa se presoja izpolnjevanje zakonskih pogojev in meril po naslednjih standardih kakovosti:
A. Področje presoje sestave in vsebine študijskega programa
Študijski program po sestavi in vsebini študentom ponuja celovito znanje ter jim omogoča doseči postavljene cilje in načrtovane kompetence oziroma učne izide.
Presojajo se:
a) konsistentnost in vsebinska povezanost posameznih predmetov in učnih načrtov ter študijskega programa kot celote;
b) povezanost (skladnost) ciljev, kompetenc oziroma učnih izidov, določenih v učnih načrtih, s cilji in kompetencami študijskega programa in z njegovo vsebino glede na vrsto in stopnjo študija;
c) v program integrirane znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške vsebine;
č) vrstni red predmetov oziroma razporejenost predmetov po semestrih in letnikih (horizontalna in vertikalna povezanost) ter njihovo kreditno ovrednotenje.
Študijski program se po imenu, namenu in vsebini primerno umešča v predvideno področje in disciplino.
Presojajo se povezanost vsebin študijskega programa, njihovo razmerje do uporabnih oziroma temeljnih znanj s področja in discipline ter idejni izbor vsebin, jasno opredeljenih in smiselno povezanih z aktualnim stanjem in razvojnimi trendi v znanosti, stroki oziroma umetnosti.
Študijski program je povezan z okoljem, v katerem visokošolski zavod deluje.
Presojajo se:
a) analize oziroma raziskave potreb zaposlovalnega okolja, trga dela in zaposljivosti diplomantov ali potreb po znanju in ciljev družbe;
b) razmere za praktično izobraževanje študentov.
Izpolnjevanje 3. standarda ni obvezno za študijske programe tretje stopnje.
B. Področje presoje zasnove izvajanja študijskega programa
Zasnova izvajanja študijskega programa ustreza njegovim vsebini, sestavi, vrsti, stopnji in namenu (ciljem), tako da so kakovostno prilagojene in zagotovljene študijske vsebine, izvedbene prakse in viri (kadrovski in materialni).
Presojajo se:
a) predvideni načini, oblike in potek poučevanja;
b) ustreznost kadrov v skladu z 10. in 11. standardom 6. člena teh meril ter:
– področna primernost izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in sodelavcev;
– zagotavljanje minimalnih raziskovalnih standardov in izpolnjevanje pogojev za mentorstvo za študijske programe tretje stopnje;
c) materialne razmere, povezane z izvajanjem študijskega programa, v skladu s 16. do 19. standardom 6. člena teh meril.
Pogoji za študij in obvezne sestavine študijskega programa so določeni, pregledni in razumljivi. Omogočajo uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti vseh deležnikov v študijskem procesu.
Presojajo se:
a) pogoji za vpis v študijski program in napredovanje študentov;
b) merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program;
c) načini ocenjevanja;
č) jezik izvajanja študija;
d) pogoji za dokončanje študija;
e) pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje;
f) strokovni, znanstveni oziroma umetniški naslov, tvorjen v skladu z zakonom;
g) pogoji in merila za prehode med študijskimi programi.
Točki c) in e) ne veljata za študijske programe tretje stopnje, razen če statut visokošolskega zavoda določa, da se ti opredelita tudi v študijskem programu tretje stopnje.
(študijski program za izpopolnjevanje)
Študijski program za izpopolnjevanje se presoja po vseh standardih 7. člena teh meril, razen po 2. standardu ter po točkah e), f) in g) 5. standarda 7. člena teh meril.
(akreditacija skupnega študijskega programa)
(1) Skupni študijski program sprejmejo vsi akreditirani slovenski visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri njegovem izvajanju. Za akreditacijo skupnega študijskega programa se poleg izpolnjevanja standardov kakovosti iz 7. člena teh meril presoja poseben sporazum med visokošolskimi zavodi, v katerem so opredeljeni predvsem:
a) pravice in obveznosti visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa;
b) samoevalvacija skupnega študijskega programa, njegovega spreminjanja in posodabljanja;
c) delež skupnega študijskega programa, ki ga bo izvajal posamezni visokošolski zavod;
č) diploma in priloga k diplomi;
d) koordinacija razpisa za vpis, izbire in vpisa študentov, poteka in dokončanja študija;
e) koordinacija pridobivanja kompetenc oziroma učnih izidov študentov in diplomantov skupnega študijskega programa;
f) koordinacija zagotavljanja pravic študentov, vpisanih v skupni študijski program, visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter drugih deležnikov, ki sodelujejo pri izvajanju tega programa.
(2) Sporazum mora biti sklenjen najmanj za toliko časa, kolikor traja študij po skupnem študijskem programu, podaljšanem za eno leto.
(3) Deleži skupnega študijskega programa, ki jih izvajajo sodelujoči visokošolski zavodi, so ustrezno vsebinsko in izvedbeno porazdeljeni in utemeljeni. Porazdelitev pri skupnem študijskem programu pomeni študijsko povezavo, ki presega izobraževalno, raziskovalno in ustvarjalno zmožnost posamičnih sodelujočih visokošolskih zavodov.
(4) Kadar posamezni visokošolski zavod izstopi ali nima več veljavne akreditacije, morajo preostali sodelujoči visokošolski zavodi v treh mesecih s sporazumom na novo določiti medsebojna razmerja, pravice in dolžnosti. O taki spremembi sporazuma morajo obvestiti agencijo v 30 dneh od njene uveljavitve ter obvestilu priložiti nov ali spremenjen sporazum.
(akreditacija študijskega programa mednarodne zveze univerz iz 20. člena ZViS-1)
Svet agencije v postopku akreditacije študijskega programa mednarodne zveze univerz iz 20. člena ZViS-1 presoja, ali mednarodna zveza univerz iz 20. člena ZViS-1 izpolnjuje vse standarde kakovosti za akreditacijo študijskega programa iz 7. člena teh meril ter določbe ZViS-1 o študijskih programih, strokovnem, znanstvenoraziskovalnem oziroma umetniškem delu, visokošolskih učiteljih in sodelavcih, prostorih in opremi, potrebnih za izvajanje študijskega programa, ter visokošolski knjižnici.
(zunanja evalvacija študijskega programa)
(1) Zunanja evalvacija študijskega programa je postopek presoje spreminjanja in posodabljanja študijskega programa, njegovega izvajanja ter sistema kakovosti visokošolskega zavoda v delu, ki se nanaša na zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa (samoevalvacije). Podlaga za presojo je samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda na ravni študijskega programa.
(2) Pri zunanji evalvaciji študijskega programa se presoja izpolnjevanje zakonskih pogojev in meril po naslednjih standardih kakovosti:
A. Področje presoje notranjega zagotavljanja in izboljševanja kakovosti študijskega programa
Visokošolski zavod evalvira in posodablja vsebino, sestavo in izvajanje študijskega programa. Uresničevanje nalog, načrtovanih na podlagi izsledkov samoevalvacije študijskega programa, je razvidno iz samoevalvacijskih poročil.
Presojajo se:
a) ali samoevalvacija študijskega programa omogoča njegovo razvijanje in posodabljanje, tako da se ohranja njegova aktualnost ter ustvarja kakovostno izobraževalno okolje;
b) načini in postopki zbiranja informacij ter predlogov za spremembe študijskega programa ter njihove analize;
c) sodelovanje deležnikov v postopkih zbiranja informacij, pri oblikovanju ukrepov za izboljšave in spremljanju njihovega izvajanja ter obveščanje deležnikov o rezultatih samoevalvacije in o uresničevanju načrtovanih izboljšav;
č) sklenjenost kroga kakovosti.
B. Področje presoje spreminjanja in posodabljanja študijskega programa
Visokošolski zavod spremlja izvajanje študijskega programa, ga pregleduje in izboljšuje ob upoštevanju razvoja študijskih, znanstvenih, strokovnih, raziskovalnih oziroma umetniških področij in disciplin (razvoja stroke), v katera se primerno umešča, ob evalviranju doseganja postavljenih ciljev, kompetenc oziroma učnih izidov ter potreb po znanju in ciljev družbe – odvisno od vrste in stopnje študijskega programa. Spremembe in posodobitve upoštevajo temeljne cilje programa ter ohranjajo povezanost njegovih vsebin oziroma predmetov.
Presoja se, ali je ob vsebinskem razvijanju in spreminjanju študijski program še vedno vsebinsko in po sestavi dovršen, ali se ohranja povezanost učnih načrtov in predmetnika s cilji in kompetencami študijskega programa ter ali so vsebine povezane po horizontalni in vertikalni osi; ob upoštevanju 1., 2. in 3. standarda kakovosti iz 7. člena teh meril.
C. Področje presoje izvajanja študijskega programa
Način, oblika in obseg izvajanja študijskega programa ustrezajo njegovi vsebini, sestavi, vrsti in stopnji, tako da so kakovostno prilagojene in zagotovljene študijske vsebine, izvedbene prakse in viri (kadrovski in materialni).
Presojajo se:
a) načini in oblike poučevanja, njihov razvoj oziroma prilagojenost (vključno z viri):
– različnim skupinam študentov,
– različnim študijskim potrebam in načinom študija (na študenta osredinjen študij in poučevanje),
– potrebam visokošolskih učiteljev in sodelavcev;
b) število izvedenih kontaktnih ur, določenih s študijskim programom, ali drugih oblik organiziranega dela s študenti;
c) študijska gradiva in njihova prilagojenost načinom in oblikam poučevanja ter potrebam študentov;
č) delo študentov v znanstvenih, strokovnih, raziskovalnih oziroma umetniških projektih ob upoštevanju 43. člena ZViS-1;
d) praktično izobraževanje študentov;
e) ustreznost urnikov, števila govorilnih ur ali dostopnosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev študentom;
f) ustreznost in usposobljenost kadrov v skladu z 10. in 11. standardom 6. člena teh meril ter zagotavljanje minimalnih raziskovalnih standardov in izpolnjevanje pogojev za mentorstvo za študijske programe tretje stopnje;
g) materialne razmere, povezane z izvajanjem študijskega programa, v skladu s 16. do 19. standardom 6. člena teh meril.
Zagotovljeno je varovanje pravic deležnikov v študijskem procesu.
Presoja se:
a) ali je vsem študentom ob rednem izpolnjevanju obveznosti, določenih s študijskim programom, omogočeno nemoteno napredovanje in dokončanje študija;
b) ali je vsem visokošolskim učiteljem in sodelavcem zagotovljeno spoštovanje njihove avtonomije pri poučevanju in raziskovanju ter pomoč in svetovanje pri razvijanju karierne poti;
c) obveščenost deležnikov v skladu z 9. standardom 6. člena teh meril.
Pri zunanji evalvaciji skupnih študijskih programov se presoja tudi izpolnjevanje obveznosti iz sporazuma, sklenjenega med sodelujočimi visokošolskimi zavodi.
II.3 AKREDITACIJA SPREMEMBE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
(spremembe visokošolskega zavoda)
(1) Spremembe visokošolskega zavoda so:
– preoblikovanje v drugo vrsto visokošolskega zavoda;
– ustanovitev nove članice univerze;
– preoblikovanje druge članice univerze v fakulteto, umetniško akademijo ali visoko strokovno šolo;
– pripojitev, spojitev ali razdelitev visokošolskega zavoda;
– sprememba lokacije izvajanja študijskega programa.
(2) O vseh drugih spremembah visokošolskega zavoda, ki ne pomenijo sprememb iz prejšnjega odstavka tega člena (npr. o spremembi imena, spremembi sedeža, ukinitvi dislocirane enote, novih ali dodatnih prostorih za izvedbo študijskega programa ipd.), morata univerza in samostojni visokošolski zavod agencijo obvestiti v 30 dneh od nastale spremembe z izpolnitvijo elektronskega obrazca »Obrazec za obveščanje o spremembah visokošolskega zavoda v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZViS-1« (Priloga 5, ki je sestavni del teh meril).
(preoblikovanje v drugo vrsto visokošolskega zavoda)
(1) Ustanovitelj visokošolskega zavoda lahko odloči, da se zavod preoblikuje v drugo vrsto (npr. visoka strokovna šola v fakulteto).
(2) Preoblikovanje v drugo vrsto visokošolskega zavoda se obravnava v skladu s standardi kakovosti za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda iz 6. člena teh meril.
(3) S preoblikovanjem visokošolskega zavoda vsi akreditirani študijski programi in študijski programi z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, študenti, zaposleni delavci ter druge pravice in obveznosti preoblikovanega visokošolskega zavoda preidejo na nov visokošolski zavod, nastal s preoblikovanjem. Akreditacija se preoblikovanemu visokošolskemu zavodu podeli za sedem let.
(4) Sprememba imena visokošolskega zavoda se ne šteje za preoblikovanje v drugo vrsto visokošolskega zavoda.
(ustanovitev nove članice univerze)
(1) Univerza lahko ustanovi novo članico (fakulteto, umetniško akademijo ali visoko strokovno šolo) (v nadaljevanju: ustanovitev nove članice univerze).
(2) Pogoj za ustanovitev nove članice univerze je akreditiran študijski program oziroma študijski program z javno veljavnostjo, ki ga je univerza sprejela sama, s področja, na katerem se članica ustanavlja, in se bo izvajal na novi članici univerze.
(3) Presoja izpolnjevanja pogojev za ustanovitev nove članice univerze po tem členu se opravi po:
– standardih kakovosti na področju delovanja visokošolskega zavoda, določenih za prvo akreditacijo samostojnega visokošolskega zavoda iz 4. člena teh meril;
– 3. standarda iz 6. člena teh meril ter
– standardov kakovosti na področju kadrov in materialnih razmer iz 6. člena teh meril, ki so določeni za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda.
(4) Pri presoji izpolnjevanja pogojev za ustanovitev nove članice univerze se upošteva, da bo nova članica univerze delovala znotraj univerze.
(5) Akreditacija se novi članici univerze podaljša skupaj s podaljšanjem akreditacije univerze.
(preoblikovanje druge članice univerze v fakulteto, umetniško akademijo ali visoko strokovno šolo)
Univerza lahko drugo članico univerze iz četrtega odstavka 16. člena ZViS-1 (v nadaljevanju: druga članica univerze) preoblikuje v članico univerze – visokošolski zavod, fakulteto, umetniško akademijo ali visoko strokovno šolo. Izpolnjevanje pogojev za preoblikovanje druge članice univerze po tem členu se presoja po standardih kakovosti za ustanovitev nove članice univerze iz 14. člena teh meril.
(pripojitev, spojitev ali razdelitev visokošolskega zavoda)
(1) Ustanovitelj visokošolskega zavoda lahko odloči, da se visokošolski zavod pripoji drugemu visokošolskemu zavodu, da se spojita dva visokošolska zavoda ali več v nov visokošolski zavod ali da se visokošolski zavod razdeli na dva visokošolska zavoda ali več.
(2) S pripojitvijo preidejo na visokošolski zavod, h kateremu se je visokošolski zavod pripojil, vsi akreditirani študijski programi oziroma študijski programi z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, študenti in zaposleni delavci, ter druge pravice in obveznosti pripojenega visokošolskega zavoda. Akreditacija visokošolskega zavoda, h kateremu se je visokošolski zavod pripojil, velja za obdobje, določeno ob njegovi zadnji akreditaciji.
(3) S spojitvijo visokošolskih zavodov se vsi njihovi akreditirani študijski programi oziroma študijski programi z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, študenti in zaposleni delavci, ter druge pravice in obveznosti prenesejo na novi visokošolski zavod, ki nastane s spojitvijo. Akreditacija se novonastalemu visokošolskemu zavodu podeli za sedem let.
(4) Z razdelitvijo visokošolskega zavoda na dva ali več visokošolskih zavodov se njegovi akreditirani študijski programi oziroma študijski programi z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, študenti in zaposleni delavci ter druge pravice in obveznosti prenesejo na nove visokošolske zavode, nastale z razdelitvijo. Akreditacija novonastalih visokošolskih zavodov velja za obdobje, določeno za visokošolski zavod pred razdelitvijo.
(5) Pripojitev, spojitev ali razdelitev visokošolskega zavoda se obravnava v skladu s standardi kakovosti za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda iz 6. člena teh meril.
(1) Za spremembo lokacije se šteje uvedba nove lokacije, kadar bo visokošolski zavod izvajal celotni študijski program tudi zunaj kraja sedeža visokošolskega zavoda ali članice univerze (dislocirana enota) v Republiki Sloveniji ali v tujini.
(2) Za dislocirano enoto se presojajo:
1. primernost prostorov, opreme, knjižnice oziroma dostopa do ustrezne literature in informacijsko-komunikacijske tehnologije;
2. prilagoditev prostorov in opreme študentom s posebnimi potrebami in posebnimi statusi glede na 115. člen ZViS-1;
3. zagotavljanje kadrov, ki po številu in kakovosti ustrezajo pedagoškemu, znanstvenemu, strokovnemu, raziskovalnemu oziroma umetniškemu delu, povezanemu s študijskimi področji in disciplinami oziroma študijskimi programi, ki jih visokošolski zavod načrtuje izvajati na dislocirani enoti;
4. zagotavljanje svetovalnih storitev in nepedagoških delavcev na dislocirani enoti;
5. zagotavljanje finančnih virov za dislocirano enoto;
6. delovanje sistema kakovosti na visokošolskem zavodu in načrtovanje samoevalvacije dislocirane enote;
7. načrt za izvajanje študijskega programa na matičnem visokošolskem zavodu in na dislocirani enoti ob upoštevanju 3. in 4. standarda kakovosti iz 11. člena teh meril.
(3) Visokošolski zavod lahko na akreditirani dislocirani enoti izvaja tudi druge akreditirane študijske programe oziroma študijske programe z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, če so za to izpolnjene določbe iz prejšnjega odstavka.
III. AKREDITACIJSKI IN EVALVACIJSKI POSTOPKI
Postopki za prvo akreditacijo in podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda, akreditacijo spremembe visokošolskega zavoda ter akreditacijo študijskega programa se začnejo na predlog vlagatelja z vložitvijo elektronske vloge v informacijski sistem agencije eNakvis. Postopke izredne evalvacije visokošolskega zavoda in študijskega programa ter evalvacije vzorca študijskih programov se začnejo s pozivom za oddajo elektronske vloge v informacijski sistem agencije eNakvis.
(1) Vloga za akreditacijo in zunanjo evalvacijo mora biti pripravljena v skladu z ZViS-1 in temi merili. Izpolnjena mora biti v elektronskem obrazcu, ki je enak obrazcu v prilogi teh meril, in podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom. Vlagatelj mora potrdilo poprej registrirati v varnostni shemi. Priloge, določene v teh merilih, se priložijo elektronskemu obrazcu v elektronski obliki.
(2) Vloga je v slovenskem jeziku. Če so priloge v tujem jeziku, lahko agencija od vlagatelja zahteva, da predloži prevod dela ali vseh prilog.
(3) Vlagatelj kot prilogo odda tudi prevod vloge v angleški jezik. Prevod vsebuje v angleški jezik preveden obrazec in posamezne priloge glede na vrsto postopka:
– prva akreditacija univerze (točka B): vse zahtevane priloge v obliki povzetka;
– akreditacija študijskega programa (točka C): priloge 1, 2, 8 v celoti; prilogi 9 in 10 v obliki povzetka;
– podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda (točka D): priloge 2, 3, 4, 8 v celoti; priloge 1, 7, 10 in 11 v obliki povzetka;
– evalvacija študijskega programa (točka F): priloga 1 v celoti.
(4) Vloga se vloži pri agenciji. Agencija obravnava vloge po vrsti, kot so bile vložene.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so postopki za izredno evalvacijo prednostni.
K vlogam za akreditacijo in zunanjo evalvacijo se priložijo naslednje priloge:
A. Prva akreditacija samostojnega visokošolskega zavoda
Izpolniti je treba elektronski obrazec »Obrazec za prvo akreditacijo samostojnega visokošolskega zavoda« (Priloga 1, ki je sestavni del teh meril) in priložiti:
1. odločitev ustanovitelja, če gre za ustanavljanje javnega visokošolskega zavoda;
2. formalno sprejete poslanstvo, vizijo in strategijo ustanovitelja s strateškim načrtom;
3. predlog(e) študijskega(ih) programa(ov) z osnutkom predmetnika in učnih načrtov, ki ga (jih) bo visokošolski zavod izvajal, ter raziskavo ali analizo potreb po znanju in ciljev družbe na področjih in disciplinah tega(h) predloga(ov);
4. finančno projekcijo ustanovitelja;
5. osnutek akta o ustanovitvi in osnutek statuta visokošolskega zavoda ter osnutek poslovnika kakovosti ali ustreznega dokumenta;
6. dogovore z učnimi zavodi o praktičnem izobraževanju študentov;
7. veljavne odločbe o izvolitvah v naziv visokošolskega učitelja za vse nosilce in izvajalce predmetov v predlogih študijskih programov ter njihove izjave o sodelovanju in soglasja delodajalcev, pri katerih so zaposleni;
8. kadrovski načrt ter seznam vseh zaposlenih in sodelujočih na visokošolskemu zavodu, ime predmeta, ki ga izvaja posamezen nosilec, veljavnost in področje izvolitve v naziv;
9. osnutek meril za izvolitev v nazive;
10. poročilo ustanovitelja o znanstvenem, strokovnem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu nosilcev in izvajalcev študijskih programov v zadnjih petih letih;
11. program ustanovitelja o znanstvenem, strokovnem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu visokošolskega zavoda za naslednjih pet let;
12. dokazila o prostorih in opremi: ustrezno dokazilo o lastništvu oziroma najemu prostorov in opreme (najemne pogodbe, uporabna dovoljenja, izjave o varnosti, popis opreme);
13. načrt za izvedbo študijskega programa, kadar so prostori na različnih lokacijah;
14. načrt razvoja knjižnične dejavnosti, dokazila o usposobljenosti knjižničnih delavcev in izjave o njihovem sodelovanju.
Dogovori z učnimi zavodi iz 6. točke se priložijo za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično izobraževanje študentov.
B. Prva akreditacija univerze
Izpolniti je treba elektronski obrazec »Obrazec za prvo akreditacijo univerze« (Priloga 6, ki je sestavni del teh meril) in priložiti:
1. priloge iz 1., 2., 4., 5., 9. in 10. točke, določene za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda (točka A), ter
2. priloge iz 4., 6., 7., 8., 9. in 11. točke, določene za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda (tudi priloge iz te alineje priloži ustanovitelj).
Če univerzo ustanavljajo že akreditirani visokošolski zavodi, ki imajo različne ustanovitelje, je treba priložiti tudi sporazume ustanoviteljev oziroma njihova soglasja.
C. Akreditacija študijskega programa
Izpolniti je treba elektronski obrazec »Obrazec za akreditacijo študijskega programa« (Priloga 3, ki je sestavni del teh meril) in priložiti:
1. sklep senata univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda o sprejetju predlaganega študijskega programa ali sklep pristojnega organa mednarodne zveze univerz iz 20. člena ZViS-1, določenega v statutu ali drugem temeljnem aktu te zveze;
2. učne načrte;
3. analizo oziroma raziskavo potreb zaposlovalnega okolja, trga dela in zaposljivosti diplomantov, če se akreditira visokošolski strokovni študijski program;
4. analizo potreb po znanju in ciljev družbe, če se akreditira univerzitetni študijski program ali študijski program druge stopnje;
5. dogovore z učnimi zavodi o praktičnem izobraževanju študentov;
6. načrt za praktično izobraževanje študentov ali ustrezen dokument o tem (npr. letni delovni načrt), če ni razviden iz učnega načrta;
7. veljavne odločbe o izvolitvi v naziv, izjave o sodelovanju, soglasja delodajalcev;
8. dokazila o znanstvenem, strokovnem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu izvajalcev programa ali naslov spletnih strani, s katerih je to razvidno;
9. dokazila o prostorih in opremi, potrebnih za izvajanje študijskega programa;
10. načrt za izvajanje študijskega programa, kadar gre za študij na različnih lokacijah, hibridni študij, študij na daljavo idr.;
11. soglasje ministrstva, v pristojnost katerega spada poklic, za katerega izobrazbo bo pridobil diplomant oziroma diplomantka, če gre za regulirani poklic.
Dogovori ali pogodbe z učnimi zavodi iz 5. točke ter načrt za praktično izobraževanje študentov iz 6. točke se priložijo za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično izobraževanje študentov.
Prilog iz 3., 4., 5. in 6. točke ni treba priložiti, če se akreditira študijski program tretje stopnje.
Č. Akreditacija skupnega študijskega programa slovenskih visokošolskih zavodov
Izpolniti je treba elektronski obrazec »Obrazec za akreditacijo študijskega programa« (Priloga 3, ki je sestavni del teh meril) in poleg prilog, določenih v točki C, priložiti še:
1. poseben sporazum o sodelovanju visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa, ki ga podpišejo vsi visokošolski zavodi, sestavljen v skladu z 9. členom teh meril;
2. vzorec priloge k diplomi.
D. Podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda
Izpolniti je treba elektronski obrazec »Obrazec za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda« (Priloga 2, ki je sestavni del teh meril) in priložiti:
1. ustanovitveni akt in statut visokošolskega zavoda;
2. strateški načrt visokošolskega zavoda;
3. poslovnik kakovosti visokošolskega zavoda ali drug ustrezen dokument;
4. samoevalvacijsko poročilo za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje in dokument, iz katerega je razvidno uresničevanje nalog na podlagi izsledkov iz samoevalvacijskega poročila za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje ter načrt ukrepov za prihodnje samoevalvacijsko obdobje;
5. merila visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive;
6. kadrovske preglednice z navedbo vseh zaposlenih in sodelujočih na visokošolskemu zavodu, navedbo predmeta poučevanja, veljavnost in področje izvolitve v naziv;
7. načrt visokošolskega zavoda za izobraževanje ali usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev;
8. poročilo visokošolskega zavoda o znanstvenem, strokovnem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu v zadnjih petih letih;
9. načrt visokošolskega zavoda za izobraževanje, izpopolnjevanje znanja ali usposabljanje nepedagoških delavcev;
10. finančni načrt za naslednje akreditacijsko obdobje oziroma obdobje, za katerega je sklenjena pogodba s pristojnim ministrstvom;
11. poročilo o razvoju knjižnične dejavnosti od zadnje akreditacije;
12. seznam evidenc, ki jih vodi visokošolski zavod.
Prilog pod 7., 8., 9. in 11. točko ni treba priložiti, če so načrti in poročila vsebovani v samoevalvacijskem poročilu visokošolskega zavoda. Določba velja tudi za akreditacijo sprememb visokošolskega zavoda.
Če iz prilog k vlogi za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda ni razvidno izvajanje, spreminjanje in samoevalvacija študijskih programov v skladu z 11. členom teh meril, agencija vlagatelja pozove, da za študijske programe, ki jih s sklepom določi svet agencije, izpolni elektronski obrazec »Obrazec za evalvacijo študijskega programa« (Priloga 4, ki je sestavni del teh meril).
E. Spremembe visokošolskega zavoda
Izpolniti je treba elektronski obrazec oziroma nastale spremembe vnesti v že izpolnjeni elektronski obrazec »Obrazec za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda« (Priloga 2, ki je sestavni del teh meril).
Za preoblikovanje v drugo vrsto visokošolskega zavoda ter pripojitev visokošolskega zavoda k drugemu visokošolskemu zavodu je treba priložiti priloge, določene v točki D. Za preoblikovanje visokošolskega zavoda je treba priložiti odločitev ustanovitelja, za pripojitev pa poseben sporazum med ustanovitelji visokošolskih zavodov o pripojitvi.
Za ustanovitev nove članice univerze in preoblikovanje druge članice univerze v fakulteto, umetniško akademijo ali visoko strokovno šolo je treba priložiti priloge, določene v točki D, za študijske programe, ki jih bo izvajala nova članica univerze, pa še priloge, določene v 9. in 10. točki točke C Akreditacija študijskega programa.
Za spojitev visokošolskih zavodov je treba priložiti poseben sporazum med ustanovitelji visokošolskih zavodov o spojitvi ter priloge, določene v točki B.
Za razdelitev visokošolskega zavoda na več visokošolskih zavodov je treba priložiti:
1. odločitev ustanovitelja visokošolskega zavoda o razdelitvi, ki mora poleg splošnih podatkov o nastalih visokošolskih zavodih vsebovati podatke o:
– tem, kateri akreditirani študijski programi oziroma študijski programi z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, se bodo prenesli na posamezni visokošolski zavod,
– tem, kateri visokošolski učitelji in sodelavci, znanstveni delavci in drugi strokovni delavci bodo delali na posameznem visokošolskem zavodu,
– prenosu znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela na posamezni visokošolski zavod,
– razdelitvi prostorov in opreme,
– razdelitvi knjižnične dejavnosti,
– vodstvu posameznega visokošolskega zavoda;
2. samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda, ki se razdeljuje, ter
3. za vsak na novo nastali visokošolski zavod izpolniti elektronski obrazec »Obrazec za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda« (Priloga 2, ki je sestavni del teh meril) in priložiti:
– priloge iz 2., 5., 7. in 10. točke, določene za prvo akreditacijo samostojnega visokošolskega zavoda (točka A), ter
– priloge iz 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke, določene za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda (točka D).
Za ustanovitev nove članice javne univerze in statusne spremembe javne univerze (preoblikovanje v drugo vrsto visokošolskega zavoda, pripojitev, spojitev in razdelitev visokošolskega zavoda) je treba priložiti tudi soglasje senata univerze in njenega upravnega odbora ter soglasje Vlade Republike Slovenije.
Za dislocirano enoto je treba priložiti:
1. dokazila o prostorih in opremi za dislocirano enoto: ustrezno dokazilo o lastništvu oziroma najemu prostorov in opreme (najemne pogodbe, uporabna dovoljenja, izjave o varnosti, popis opreme);
2. načrt za izvedbo študijskega programa na dislocirani enoti;
3. podatke o visokošolskih učiteljih in sodelavcih ter nepedagoških delavcih na dislocirani enoti;
4. načrt razvoja knjižnične dejavnosti na dislocirani enoti.
Če želi visokošolski zavod na že akreditirani dislocirani enoti izvajati druge že akreditirane študijske programe oziroma študijske programe z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, mora priložiti dokazila iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka. Dokazila iz 1. točke se priložijo le, kadar je za izvedbo določenega študijskega programa potrebna dodatna oprema.
F. Evalvacija študijskega programa
Izpolniti je treba elektronski obrazec »Obrazec za evalvacijo študijskega programa« (Priloga 4, ki je sestavni del teh meril) in priložiti:
1. samoevalvacijska poročila za zadnja tri leta in dokumente, iz katerih je razvidno uresničevanje nalog na podlagi izsledkov samoevalvacijskega poročila za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje (kadar niso del samoevalvacijskega poročila) ter načrt ukrepov za prihodnje samoevalvacijsko obdobje;
2. učne načrte za vse predmete študijskega programa;
3. načrt za praktično izobraževanje študentov ali ustrezen dokument o tem (npr. letni delovni načrt), če ni razviden iz učnega načrta.
(1) Vloga je formalno popolna, ko je ustrezno izpolnjen predpisan elektronski obrazec in so priložene vse priloge, določene v 20. členu teh meril.
(2) Če vloga ni formalno popolna, agencija zahteva njeno dopolnitev in določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če vlagatelj pomanjkljivosti ne odpravi, svet agencije vlogo s sklepom zavrže.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka svet agencije v postopkih podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, izredne evalvacije visokošolskega zavoda in študijskega programa ter evalvacije vzorca študijskih programov imenuje skupino strokovnjakov tudi v primeru nepopolne vloge.
(1) V akreditacijskih in evalvacijskih postopkih svet agencije praviloma imenuje skupino neodvisnih strokovnjakov z najmanj tremi člani, od katerih je vsaj en tuji strokovnjak in en študent. Slovenski strokovnjaki, ki sestavljajo skupino strokovnjakov, morajo biti vpisani v register strokovnjakov, ki ga vodi agencija.
(2) Tuji strokovnjaki so evalvatorji tujih agencij, vpisanih v register EQAR, ali strokovnjaki s področja presoje kakovosti v visokem šolstvu.
(3) V sodelovanju z agencijo skupina strokovnjakov opravi obisk visokošolskega zavoda oziroma evalvacijo študijskega programa. Obisk mora biti napovedan najmanj 30 dni vnaprej. Vlagatelj mora skupini strokovnjakov omogočiti pogoje za učinkovito delo in predložiti le tisto dodatno dokumentacijo, ki je nujno potrebna za popolno ugotovitev dejanskega stanja. Obisk v postopkih prve akreditacije visokošolskega zavoda in akreditacije študijskega programa je namenjen pregledu prostorov in opreme za opravljanje dejavnosti visokošolskega zavoda in izvajanje študijskega programa. V postopkih podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda in zunanje evalvacije študijskega programa skupina strokovnjakov na obisku opravi tudi razgovore s posameznimi skupinami sogovornikov za popolno ugotovitev dejanskega stanja. Obisk se lahko opravi na visokošolskem zavodu, na daljavo z uporabo spletnih orodij ali na hibriden način. O tem odloči skupina strokovnjakov.
(4) Presoja skupine strokovnjakov je neodvisna. Ugotovitve so razvidne iz akreditacijskega in evalvacijskega poročila, ki mora biti napisano na predpisanem obrazcu, po področjih presoje iz teh meril ob upoštevanju vseh standardov kakovosti in določil za njihovo presojo ter zakonskih določb.
IV. POSEBNOSTI AKREDITACIJSKIH IN EVALVACIJSKIH POSTOPKOV
(prva akreditacija visokošolskega zavoda in akreditacija študijskega programa)
Postopka prve akreditacije visokošolskega zavoda in akreditacije študijskega programa sta določena v 77. do 79. členu ZViS-1. V postopku akreditacije študijskega programa skupina strokovnjakov opravi obisk prostorov, v katerih bo visokošolski zavod izvajal študijski program, če je to potrebno zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja (če je za izvedbo programa potrebna posebna oprema, laboratorij ipd.).
(podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda)
(1) Postopek podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda je določen v 80. členu ZViS-1, izvaja se z zunanjo evalvacijo in konča z odločitvijo o podaljšanju akreditacije.
(2) Zunanja evalvacija visokošolskega zavoda je postopek celovite in poglobljene presoje kakovosti delovanja visokošolskega zavoda v obdobju od zadnje akreditacije.
(3) Po odločitvi sveta agencije o drugem obisku visokošolskega zavoda agencija o tem v enem tednu obvesti visokošolski zavod, ki v enem mesecu od seznanitve z odločitvijo izpolni elektronski obrazec za vlogo »Obrazec za evalvacijo študijskega programa« (Priloga 4, ki je sestavni del teh meril) ter mu priloži priloge, določene v 1., 2. in 3. točki točke F Evalvacija študijskega programa (za vse študijske programe, ki jih določi svet agencije).
(4) Kadar svet agencije sprejme sklep, da drugi obisk visokošolskega zavoda ni potreben, skupina strokovnjakov pripravi evalvacijsko poročilo na podlagi ugotovitvenega poročila.
(zunanja evalvacija študijskega programa)
(1) Zunanja evalvacija študijskega programa se izvede v postopkih podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, izredne evalvacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa ter v okviru posebnega postopka evalvacije vzorca študijskih programov.
(2) V postopku zunanje evalvacije študijskega programa agencija visokošolski zavod pozove, da izpolni elektronski obrazec »Obrazec za evalvacijo študijskega programa« (Priloga 4, ki je sestavni del teh meril) za tisti študijski program, katerega evalvacijo bo opravila, ter mu priloži priloge, določene v 1., 2. in 3. točki točke FEvalvacija študijskega programa.
(3) Zunanjo evalvacijo študijskega programa opravi skupina strokovnjakov, ki jo imenuje svet agencije. Postopek zunanje evalvacije študijskega programa poteka enako kot postopek evalvacije posameznega programa v okviru podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda z obveznim obiskom skupine strokovnjakov, kot je določen v 80. členu ZViS-1.
(izredna evalvacija visokošolskega zavoda in študijskega programa)
(1) Postopek izredne evalvacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa je določen v 85. členu ZViS-1 in poteka enako kot postopek podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda oziroma evalvacije študijskega programa v okviru postopka podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, z naslednjimi izjemami:
a) postopek začne agencija na lastno pobudo ali na podlagi prejete pobude za izvedbo izredne evalvacije, kadar upravičeno sumi o:
– večjih pomanjkljivostih ali neskladnostih pri delovanju visokošolskega zavoda oziroma njegovega sistema zagotavljanja kakovosti (izredna evalvacija visokošolskega zavoda);
– večjih pomanjkljivostih ali neskladnostih pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ter z njim povezanega delovanja sistema zagotavljanja kakovosti (izredna evalvacija študijskega programa);
b) pred uvedbo postopka agencija pozove visokošolski zavod, da se izjasni o navedbah v prejeti pobudi, ne da bi razkrila identiteto prijavitelja; visokošolski zavod se lahko o tem izjasni v enem mesecu od prejema poziva;
c) po izteku roka iz prejšnje točke svet agencije sprejme odločitev o izvedbi izredne evalvacije in o tem obvesti visokošolski zavod ter ga pozove, da izpolni elektronski obrazec za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda oziroma za evalvacijo študijskega programa;
č) obvestilo o izredni evalvaciji agencija objavi na svoji spletni strani.
(2) Tudi če visokošolski zavod ne predloži dokumentacije iz točke c) iz prejšnjega odstavka, svet agencije imenuje skupino strokovnjakov in postopek nadaljuje.
(izredna evalvacija skupine visokošolskih zavodov oziroma študijskih programov)
(1) Če svet agencije ugotovi, da je treba preveriti izpolnjevanje posameznega standarda kakovosti oziroma področja presoje ali določbe zakona pri posameznem ali več visokošolskih zavodih oziroma za enega ali več študijskih programov, lahko izjemoma odloči, da se hkrati izvedejo postopki izredne evalvacije teh visokošolskih zavodov oziroma študijskih programov, v katerih se presodi le izpolnjevanje posameznega standarda kakovosti oziroma področja presoje ali določbe zakona.
(2) Postopek izredne evalvacije skupine visokošolskih zavodov oziroma študijskih programov poteka enako kot postopek izredne evalvacije iz 26. člena teh meril, z naslednjimi izjemami:
– svet agencije postopke izvede hkrati za več visokošolskih zavodov oziroma študijskih programov; vsi vključeni visokošolski zavodi imajo položaj stranke v postopku;
– v postopku se preveri le izpolnjevanje posamezne zakonske določbe oziroma posameznega standarda kakovosti oziroma področja presoje iz teh meril.
(3) Če skupina strokovnjakov med postopkom ugotovi morebitne večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri katerem od standardov kakovosti ali določbah zakona, ki niso predmet konkretne presoje, zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja pridobi dodatna pojasnila in ugotovitve vključi v evalvacijsko poročilo.
(4) Po izvedenem postopku svet agencije sprejeme odločitev kot je predvidena v petem in šestem odstavku 85. člena ZViS-1.
(spremembe visokošolskega zavoda)
(1) Postopki preoblikovanja v drugo vrsto visokošolskega zavoda ter pripojitve, spojitve ali razdelitve visokošolskega zavoda in spremembe lokacije izvajanja študijskega programa potekajo po enakem postopku kot podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda v skladu z 80. členom ZViS-1.
(2) Postopka ustanovitve nove članice univerze in preoblikovanje druge članice univerze v fakulteto, umetniško akademijo ali visoko strokovno šolo potekata po enakem postopku kot prva akreditacija visokošolskega zavoda iz 78. člen ZViS-1. V vlogi mora univerza navesti, katere že akreditirane študijske programe oziroma študijske programe z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, bo izvajala na novi članici.
(3) Skupina strokovnjakov pripravi akreditacijsko poročilo po področjih presoje in standardih kakovosti ob upoštevanju 13. do 17. člena teh meril.
(4) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena agencija izvede postopek akreditacije spremembe visokošolskega zavoda brez imenovanja skupine strokovnjakov in brez obiska visokošolskih zavodov, če:
– gre za ustanovitev nove članice univerze v že akreditiranih prostorih univerze, kadar je iz vloge in prilog jasno razvidno, da so izpolnjeni pogoji in standardi kakovosti iz 14. člena teh meril;
– želi visokošolski zavod na že akreditirani dislocirani enoti izvajati že akreditirane študijske programe oziroma študijske programe z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZViS-1 in standardov kakovosti, ki se presojajo za dislocirano enoto iz teh meril, pa je jasno razvidno iz vloge in prilog;
– gre za spojitev akreditiranih visokošolskih zavodov, ki imajo istega ustanovitelja in ne spreminjajo lokacije izvajanja študijskih programov;
– gre za pripojitev enega akreditiranega visokošolskega zavoda k drugemu akreditiranemu visokošolskemu zavodu, kadar je iz sporazuma jasno razvidno, da se akreditirano stanje razen ustanoviteljstva in vodstva pripojenega visokošolskega zavoda ter drugih skupnih služb, potrebnih za delovanje spremenjenega visokošolskega zavoda, ne spreminja;
– gre za razdelitev visokošolskega zavoda na dva ali več visokošolskih zavodov, kadar je iz dokumentacije razvidno, da se akreditirano stanje razen ustanoviteljstva in vodstva novonastalih visokošolskih zavodov ter drugih skupnih služb, potrebnih za delovanje novonastalih visokošolskih zavodov, ne spreminja.
(zunanja evalvacija drugih agencij)
(1) Če zunanjo evalvacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa opravi druga agencija, ki je vpisana v EQAR, končno odločitev v postopku zunanje evalvacije sprejme svet agencije.
(2) Tuja agencija iz prejšnjega odstavka mora pri presoji upoštevati določbe ZViS-1 in ta merila.
(3) Visokošolski zavod vlogo vloži pri agenciji in jo hkrati obvesti, da bo zunanjo evalvacijo opravila druga agencija, ki je vpisana v EQAR. Če visokošolski zavod v roku enega leta od vložitve vloge agenciji ne pošlje končnega poročila skupine strokovnjakov, imenovanih s strani tuje agencije, svet agencije imenuje skupino strokovnjakov, ki opravi zunanjo evalvacijo.
(določanje vzorca študijskih programov za evalvacijo in postopek)
(1) Svet agencije vsako leto določi vzorec študijskih programov in sprejme načrt, po katerem jih bo agencija evalvirala. V vzorcu je vsako leto najmanj dva odstotka akreditiranih študijskih programov, ki jih v tem letu izvajajo visokošolski zavodi. V vzorec se dve leti po začetku izvajanja vključi tudi študijski program z javno veljavnostjo, ki ga je univerza sprejela sama. Namen teh evalvacij je svetovanje visokošolskim zavodom pri razvijanju samoevalvacije in izboljševanju kakovosti študijskih programov.
(2) Pri določanju vzorca lahko svet upošteva različne dejavnike oziroma kazalnike, povezane z ugotovitvami iz preteklih postopkov. V vzorec lahko zajame študijske programe glede na:
– posamezne stopnje in vrste;
– posamezna študijska, umetniška ali strokovna področja oziroma znanstvene discipline;
– način in obliko izvajanja;
– samoevalvacijske postopke;
– drugo.
(3) Predloge za zajetje posameznih študijskih programov v vzorec lahko dajo tudi visokošolski zavodi. Agencija jih obvesti, katere dejavnike bo upoštevala pri oblikovanju vzorca za naslednje leto in do kdaj morajo predloge posredovati. Svet agencije predloge upošteva, kadar visokošolski zavodi te dejavnike upoštevajo oziroma kadar je v vzorcu dovolj prostora za predlagane študijske programe.
(4) Ko je seznam študijskih programov, zajetih v vzorec, določen, ga agencija objavi na svoji spletni strani.
(5) Postopek evalvacije vzorca je določen v šestem in sedmem odstavku 88. člena ZViS-1 in poteka enako kot postopek evalvacije posameznega študijskega programa v okviru podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda z obveznim obiskom skupine strokovnjakov.
(6) Evalvacija vzorca študijskih programov lahko poteka tudi po posameznih obveznih sestavinah študijskih programov ali po posameznih področjih presoje iz 11. člena teh meril.
(7) Agencija vsakih pet let v sklopu evalvacije vzorca študijskih programov evalvira tudi akreditirane študijske programe mednarodne zveze univerz iz 20. člena ZViS-1.
V. VEČJE POMANJKLJIVOSTI ALI NESKLADNOSTI
(večje pomanjkljivosti ali neskladnosti in roki za njihovo odpravo)
(1) Večje pomanjkljivosti ali neskladnosti so:
1. neizpolnjevanje določb ZViS-1;
2. neizpolnjevanje standardov kakovosti iz teh meril;
3. sistemske pomanjkljivosti v okviru enega ali več standardov kakovosti iz teh meril, ki zaviralno vplivajo na kakovost visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa.
(2) Mednje spadajo predvsem:
1. Delovanje visokošolskega zavoda:
– neustrezno razvijanje in opravljanje izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti na področjih in v disciplinah, za katera je visokošolski zavod akreditiran ali s katerih ima akreditirane študijske programe;
– neustrezni viri za praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju (materialni in kadrovski), kadar je to obvezni del študija;
– notranja organiziranost visokošolskega zavoda ne zagotavlja uresničevanja pravic in obveznosti vseh deležnikov;
– onemogočanje delovanja ali razvijanja notranjega sistema kakovosti, kulture kakovosti in sklenitve kroga kakovosti;
– sistem kakovosti krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila ni vzpostavljen ali ni kakovosten, učinkovit, pregleden;
– sistem kakovosti oblikovanja, sprejemanja, posodabljanja in prenehanja veljavnosti študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih univerza sprejema sama, ni primeren;
– neustrezno zagotavljanje pravic iz 14. člena ZViS-1.
2. Kadri:
– znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo visokošolskih učiteljev ni povezano s področjem predmetov v študijskih programih, katerih nosilci so;
– neizpolnjevanje minimalnih raziskovalnih standardov za doktorske študijske programe;
– neustreznost mentorjev doktorskega študija;
– strokovno in številčno pomanjkljiva kadrovska zasedba;
– nezagotavljanje strokovnega razvoja kadrov ter pedagoškega razvoja visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
3. Študenti:
– neupoštevanje raznolikosti in potreb študentov;
– onemogočanje sodelovanja študentov pri samoevalvaciji visokošolskega zavoda in študijskih programov ter pri njihovem spreminjanju.
4. Materialne razmere:
– neustrezne knjižnične storitve;
– izvajanje študija v neprimernih prostorih oziroma z neustrezno opremo;
– neustrezni pogoji oziroma oprema za izvedbo hibridnega študija in študija na daljavo.
5. Notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa:
– neustreznost evalvacije študijskega programa in samoevalvacijskega poročila o tem.
6. Spreminjanje in posodabljanje študijskega programa:
– spreminjanje študijskega programa ni v skladu z osmim in desetim odstavkom 41. člena ZViS-1;
– spreminjanje obveznih sestavin študijskega programa, ki izobražuje za regulirani poklic, brez soglasja pristojnega ministrstva;
– spremembe študijskega programa niso pravočasno sporočene agenciji.
7. Izvajanje študijskega programa:
– nezadostno (premajhno) število ur izvajanja študijskega programa (predavanj, vaj, seminarjev, praktičnega izobraževanja);
– neprimeren način izvajanja študijskega programa, kadar je študentom onemogočeno pridobivanje s študijskim programom določenih kompetenc oziroma učnih izidov;
– nevključevanje doktorskih študentov v znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo v skladu s 43. členom ZViS-1;
– neustrezno praktično izobraževanje študentov.
8. Neizpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZViS-1.
(3) Skupina strokovnjakov lahko posamezno ugotovitev v postopku opredeli tudi kot delno skladnost, ki tudi pomeni večjo pomanjkljivost ali neskladnost iz tega člena.
(4) Če skupina strokovnjakov ugotovitev v postopku opredeli kot delno skladnost, se mora svet agencije do nje posebej opredeliti. Če presodi, da ugotovitev skupine strokovnjakov, ki je opredeljena kot delna skladnost, ni večja pomanjkljivost ali neskladnost, jo prekvalificira v priložnost za izboljšanje.
(5) Vse večje pomanjkljivosti ali neskladnosti, razen neskladnosti pod 8. točko drugega odstavka tega člena, se v povezavi z zunanjo evalvacijo in evalvacijo vzorca študijskega programa ugotavljajo tudi pri mednarodni zvezi univerz iz 20. člena ZViS-1.
(6) Kadar svet agencije podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za krajše obdobje ali ugotovi delno ustreznost izvajanja študijskega programa in visokošolskemu zavodu naloži roke za odpravo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti ali neskladnosti, mora visokošolski zavod v dveh mesecih od dokončnosti odločbe izdelati načrt za odpravo večjih pomanjkljivosti ali neskladnosti, navedenih v odločbi. Načrt mora vsebovati ukrepe in z njimi povezane naloge ter njihove nosilce in natančne roke za njihovo izvedbo, pri čemer mora visokošolski zavod upoštevati roke v odločbi. Visokošolski zavod mora agencijo sproti obveščati o opravljenih nalogah iz načrta.
VI. SPREMEMBE ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
(spremembe študijskih programov)
(1) Visokošolski zavod študijske programe spreminja sam. O spremembah obveznih sestavin študijskih programov mora v 30 dneh od njihove potrditve na pristojnih organih visokošolskega zavoda seznaniti agencijo, tako da jih preko spletnega vmesnika prenese v informacijski sistem eNakvis oziroma jih vnese v elektronski obrazec »Obrazec za spremembe študijskega programa« (Priloga 9, ki je sestavni del teh meril) in v prilogah priloži izpis sklepa senata, s katerim so bile spremembe sprejete. Če gre za študijski program, ki izobražuje za regulirani poklic, mora visokošolski zavod priložiti tudi soglasje ministrstva, v pristojnost katerega spada poklic, za katerega izobrazbo bo pridobil diplomant oziroma diplomantka.
(2) Agencija spremembe sproti pregleduje in ugotavlja, ali je visokošolski zavod upošteval zakonska določila in standarde kakovosti iz teh meril. Kadar iz okoliščin izhaja, da spremembe študijskega programa pomenijo večje pomanjkljivosti ali neskladnosti z ZViS-1 in temi merili, svet agencije uvede postopek izredne evalvacije tega študijskega programa in v 30 dneh od uvedbe postopka podatek o tem sporoči v eVŠ. Visokošolski zavod ne sme razpisati ali izvajati spremenjenega študijskega programa do dokončnosti odločitve v postopku izredne evalvacije. Enako velja tudi za študijski program z javno veljavnostjo, ki ga je sprejela univerza sama.
(1) Visokošolski zavod mora v poročilu o napredku iz 94. člena ZViS-1 svetu agencije poročati o napredku in upoštevanju priporočil, ki so bila navedena v odločbi oziroma končnem poročilu v akreditacijskem ali evalvacijskem postopku. Poročilo o napredku se lahko sklicuje na dele samoevalvacijskega poročila, iz katerih sta razvidna napredek oziroma upoštevanje priporočil.
(2) Svet agencije se s poročilom o napredku seznani ter visokošolski zavod obvesti o primernosti njegovega odziva na podana priporočila sveta agencije.
(3) Če svet agencije ugotovi, da visokošolski zavod poročila o napredku iz prvega odstavka tega člena v predpisanem roku ni predložil, o tej ugotovitvi obvesti visokošolski zavod.
(4) Poročilo o napredku ali obvestilo sveta agencije iz prejšnjega odstavka se v prvem naslednjem akreditacijskem ali evalvacijskem postopku tega visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa posreduje skupini strokovnjakov ob njenem imenovanju. V tem postopku se presoja tudi ustreznost načrtovanih ukrepov in dejanske učinke na izboljšanje kakovosti.
(1) Usmerjena presoja visokošolskega zavoda je postopek podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, v katerem se podrobno presojajo 3., 6., 10., 16. in 19. standard kakovosti iz 6. člena teh meril ter tri drugi standardi kakovosti iz 6. člena teh meril, ki jih izbere visokošolski zavod sam.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pri visokošolskem zavodu, ki izvaja krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila, oziroma univerzi, ki sama sprejema študijske programe z javno veljavnostjo, podrobno presojata tudi 7. oziroma 8. standard iz 6. člena teh meril. Visokošolski zavod lahko 7. oziroma 8. standard iz 6. člena teh meril izbere kot izbirni standard iz prvega odstavka tega člena.
(3) Na področjih presoje zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, spreminjanja, posodabljanja in izvajanja študijskih programov se uporabljajo standardi kakovosti za zunanjo evalvacijo študijskega programa, določeni v 11. členu teh meril.
(4) Za usmerjeno presojo visokošolskega zavoda se lahko odloči visokošolski zavod, ki mu je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšana za polno obdobje.
(5) Če skupina strokovnjakov v okviru usmerjene presoje visokošolskega zavoda pri katerem od standardov kakovosti, ki niso predmet podrobne presoje, ugotovi morebitne večje pomanjkljivosti ali neskladnosti, mora zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja pridobiti dodatna pojasnila, ugotovitve pa vključiti v evalvacijsko poročilo.
(6) Po končani usmerjeni presoji visokošolskega zavoda svet agencije odloči o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda.
(7) Naslednji postopek podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda po izvedeni usmerjeni presoji visokošolskega zavoda se ponovno opravi podrobno po vseh standardih kakovosti iz 6. člena teh meril.
VIII. STANDARDI ODLIČNOSTI
Standardi odličnosti so neobvezni standardi, namenjeni spodbujanju kakovosti, ki presega minimalne zahteve za akreditacijo in zunanjo evalvacijo. Izpolnjevanje teh standardov ne vpliva na odločitve sveta agencije v akreditacijskih in evalvacijskih postopkih, ampak predstavlja podlago za priznanja, ki jih agencija podeli visokošolskim zavodom ali študijskim programom za izjemne dosežke.
(1) Standarde odličnosti agencija presoja na naslednjih področjih:
– poučevanje,
– integriteta,
– mednarodno sodelovanje,
– aktivno vključevanje študentov,
– povezovanje z gospodarstvom in širšo družbo,
– uresničevanje načel trajnostnosti.
(2) Izjemne dosežke za izpolnjevanje posameznega standarda odličnosti mora visokošolski zavod izkazati z:
– jasno opredeljeno strategijo ali cilji, ki presegajo osnovne zahteve;
– merljivimi rezultati ali učinki;
– trajnostnostjo delovanja oziroma prenosljivimi dobrimi praksami.
(3) Agencija lahko visokošolskemu zavodu podeli tudi priznanje za izjemni napredek visokošolskega zavoda glede na zadnje evalvacijsko obdobje.
(4) Svet agencije lahko sprejme poseben predpis s podrobnejšimi določili za presojo standardov odličnosti iz tega člena.
(postopek ugotavljanja izpolnjevanja standardov odličnosti)
(1) Presojo izpolnjevanja posameznega standarda odličnosti opravi skupina strokovnjakov v okviru postopka akreditacije ali zunanje evalvacije na podlagi dokazil visokošolskega zavoda, priloženih vlogi, ter drugih po presoji skupine strokovnjakov relevantnih virov. Visokošolski zavod lahko vlogi priloži dodatna dokazila, s katerimi izkazujejo izpolnjevanje posameznega standarda odličnosti. Dokazi o izjemnih dosežkih morajo biti jasni, preverljivi in primerljivi z najboljšimi praksami doma in v tujini.
(2) Svet agencije po prejemu končnega evalvacijskega poročila opravi dodatno presojo izpolnjevanja standardov odličnosti, na podlagi katere vsako leto izbere visokošolske zavode in študijske programe z izjemnimi dosežki na področjih odličnosti delovanja visokošolskega zavoda ali izvajanja enega ali več študijskih programov in jim podeli priznanje. Agencija priznanje lahko podeli za eno ali več področij odličnosti oziroma za izjemen napredek. Priznanja se podelijo na posebni slovesnosti, ki jo organizira agencija.
IX. PRIGLASITEV ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV MEDNARODNE ZVEZE UNIVERZ
(priglasitev študijskih programov slovenskih visokošolskih zavodov)
(1) Mednarodna zveza univerz iz 20. člena ZViS-1 lahko na podlagi sklenjenega medsebojnega sporazuma o sodelovanju s slovenskimi visokošolskimi zavodi izvaja tudi študijske programe drugih akreditiranih slovenskih visokošolskih zavodov.
(2) Izvajanje študijskega programa iz prejšnjega odstavka mednarodna zveza univerz iz 20. člena ZViS-1 priglasi agenciji. Priglasitev je mogoča, če gre za izvajanje javno veljavnega študijskega programa slovenskega visokošolskega zavoda, ki ima veljavno akreditacijo, in če je iz načrta izvedbe študijskega programa razvidno, da so zagotovljeni ustrezni pogoji za izvedbo priglašenega študijskega programa (ustrezna kadrovska zasedba, ustrezna dokazila o izvedbi praktičnega izobraževanja, zagotavljanje primerljive kakovosti izvedbe študijskega programa za dosego s študijskim programom predvidenih kompetenc).
(3) Za priglasitev študijskega programa iz prvega odstavka tega člena mednarodna zveza univerz iz 20. člena ZViS-1 izpolni elektronski obrazec »Obrazec za priglasitev slovenskega študijskega programa mednarodne zveze univerz« (Priloga 7, ki je sestavni del teh meril). Vlogi za priglasitev študijskega programa mora biti priložen načrt izvedbe študijskega programa in sklep senata slovenskega visokošolskega zavoda, iz katerega je razvidno, da ta soglaša s priglasitvijo akreditiranega študijskega programa.
(4) O priglasitvi odloči svet agencije s sklepom.
(5) Agencija študijske programe iz tega člena vpiše v javno evidenco priglašenih študijskih programov.
X. ŠTUDIJSKI PROGRAMI Z JAVNO VELJAVNOSTJO
(študijski programi z javno veljavnostjo)
Univerza, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšanja za polno obdobje, o sprejemu študijskega programa z javno veljavnostjo obvesti agencijo v 30 dneh po njegovem sprejemu tako, da podatke o študijskem programu vnese v elektronski obrazec »Obrazec za študijski program z javno veljavnostjo« (Priloga 8, ki je sestavni del teh meril) ter mu priloži priloge, določene v 1. in 2. točki točke C Akreditacija študijskega programa.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem začetka veljavnosti teh meril prenehajo veljati Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 42/17, 14/19, 3/20, 78/20, 82/20 – popr., 44/21, 23/23), ki pa se v skladu s tretjim odstavkom 192. člena ZViS-1 uporabljajo za dokončanje postopkov, ki so se začeli po uveljavitvi ZViS-1 in pred sprejetjem teh meril.
Ta merila začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0072-6/2010/88
Ljubljana, dne 29. januarja 2026
Nacionalne agencije Republike Slovenije
za kakovost v visokem šolstvu
