Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1)

Konec maja 2025 je bil po dolgotrajnem strokovnem usklajevanju končno sprejet novi Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), s katerim je Slovenija (sicer z zamudo) prenesla več evropskih aktov, med drugim direktivo NIS 2, akt o kibernetski varnosti ter akt o kibernetski solidarnosti. Novosprejeti zakon je glede na pomembnost in hkrati ranljivost digitalnih tehnologij bistven za zagotavljanje informacijske varnosti in za reševanje kibernetskih incidentov, s tem pa za čim varnejše digitalno življenje v zasebne in poslovne namene.

Novi zakon nadgrajuje dosedanji Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) in ureja:

– področje veljavnosti, tj. za koga velja oziroma ne velja (v tem okviru opredeljuje tudi zavezance, bistvene ter pomembne subjekte);

– politiko kibernetske varnosti Slovenije;

– dolžnosti subjektov (samoregistracija, preventivni ukrepi, poročanje);

– vrednotenje incidenta, oceno ogroženosti in ukrepanje;

– kibernetsko obrambo;

– nadzor nad izvrševanjem zakona (vključno s procesnimi pooblastili nadzornega organa in sankcijami);

– prekrške in odgovornost za prekrške (ne le pravnih, ampak tudi njene odgovorne osebe).

 

Avtorica uvodnih pojasnil novi ZInfV-1 predstavi s pregledom ureditve varnostnih in zasebnostnih tveganj sodobnih informacijskih tehnologij v ureditvi Evropske unije, s poudarki direktive NIS 2 in najpomembnejših členov ZInfV-1 ter novostih, ki jih zakon prinaša v primerjavi z dosedanjo ureditvijo.


O avtorici