Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1)
Leto izdaje: 2025
Založba: Uradni list RS
Vezava: mehka
Konec maja 2025 je bil po dolgotrajnem strokovnem usklajevanju končno sprejet novi Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), s katerim je Slovenija (sicer z zamudo) prenesla več evropskih aktov, med drugim direktivo NIS 2, akt o kibernetski varnosti ter akt o kibernetski solidarnosti. Novosprejeti zakon je glede na pomembnost in hkrati ranljivost digitalnih tehnologij bistven za zagotavljanje informacijske varnosti in za reševanje kibernetskih incidentov, s tem pa za čim varnejše digitalno življenje v zasebne in poslovne namene.
Novi zakon nadgrajuje dosedanji Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) in ureja:
– področje veljavnosti, tj. za koga velja oziroma ne velja (v tem okviru opredeljuje tudi zavezance, bistvene ter pomembne subjekte);
– politiko kibernetske varnosti Slovenije;
– dolžnosti subjektov (samoregistracija, preventivni ukrepi, poročanje);
– vrednotenje incidenta, oceno ogroženosti in ukrepanje;
– kibernetsko obrambo;
– nadzor nad izvrševanjem zakona (vključno s procesnimi pooblastili nadzornega organa in sankcijami);
– prekrške in odgovornost za prekrške (ne le pravnih, ampak tudi njene odgovorne osebe).
Avtorica uvodnih pojasnil novi ZInfV-1 predstavi s pregledom ureditve varnostnih in zasebnostnih tveganj sodobnih informacijskih tehnologij v ureditvi Evropske unije, s poudarki direktive NIS 2 in najpomembnejših členov ZInfV-1 ter novostih, ki jih zakon prinaša v primerjavi z dosedanjo ureditvijo.
O avtorici
Docentka za kazensko pravo, habilitirana na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in svetovalka Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kjer opravlja strokovno delo na kazenskem in prekrškovnem področju.
Raziskovalno deluje na področju kazenskega materialnega, procesnega, mednarodnega in evropskega prava in na področju prekrškov. V letih 2009 in 2012 je prejela štipendijo Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno kazensko pravo. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih kazenskopravnih del ter soavtorica Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela KZ-1 v več izdajah (Uradni list in Založba Pravne fakultete Univerze v Ljubljani) in Zakona o kazenskem postopku s komentarjem. Leta 2009 je opravila pravniški državni izpit.
