Uradni list

Številka 142
Uradni list RS, št. 142/2022 z dne 11. 11. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 142/2022 z dne 11. 11. 2022

Kazalo

3517. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu PR-033 v Prestranku, stran 10785.

  
Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3, 20/22 – odl. US, v nadaljevanju: ZUreP-2) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, v nadaljevanju: ZUreP-3) in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 58/22 – uradno prečiščeno besedilo – UPB1) je Občinski svet Občine Postojna na 28. seji dne 26. 10. 2022 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu PR-033 v Prestranku 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt PR-033 v Prestranku (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen 
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) 
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja gospodarsko poslovne cone v Prestranku.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. 
Načrt namenske rabe prostora
1.1
Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Občine Postojna – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN) z mejo območja OPPN
M 1:1000
2. 
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
2.1
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
M 1:1000
3. 
Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1
Katastrski načrt s prikazom območja OPPN
M 1:1000
3.2 
Geodetski načrt s prikazom območja OPPN
M 1:500
3.3
Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu
M 1:1000
3.4
Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu
M 1:500
3.5 
Površine, namenjene javnemu dobrem, na katastrskem načrtu
 M 1:1000
3.6
Površine, namenjene javnemu dobrem, na geodetskem načrtu 
M 1:500
4. 
Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorske ureditve
4.1 
Odstranitev obstoječih objektov
M 1:500
4.2
Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti
M 1:500
4.3
Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi
M 1:500
4.4
Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe
M 1:500
4.5
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
M 1:500
4.6
Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija
M 1:500
4.7 
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih poti
M 1:500
4.8
Prikaz prve, druge in tretje etape gradnje
M 1:500
4. člen 
(priloge OPPN) 
Priloge OPPN so:
1. prikaz stanja prostora,
2. izvleček iz OPN Občine Postojna,
3. strokovne podlage,
4. mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN in
6. povzetek za javnost.
5. člen
(izdelovalec OPPN) 
OPPN je izdelalo podjetje CITY STUDIO d.o.o., Zemljemerska ulica 12, Ljubljana, pod številko projekta CS 1378-20, v oktobru 2022.
II. OBMOČJE OPPN 
6. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega dele enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) PR-032, PR-033 in PR-034.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 2236/1, 2236/2, 2236/3, 2257/3, 2257/4, 2258/2, 2262, 2264/1, 2265/1, 2269/8, 2269/9, 4497/1, 4500/1, 4501, 4502, 4503, 4504, 4505/1, 4506/1, 4510/3, 4780/3 ter dele zemljišč 4444/2, 4780/2 in 4793/2, vsa v katastrski občini (2492) Slavina.
(3) Površina območja OPPN znaša 31.337,00 m².
(4) Območje OPPN je razdeljeno na pet prostorskih enot, in sicer:
– PE1 - površine, namenjene gradnji šestih proizvodnih objektov, poslovnega objekta, garaže ter izvedbi zunanjih in parkirnih površin,
– PE2 - površine, namenjene gradnji proizvodnega objekta in pripadajočega prizidka ter izvedbi zunanjih in parkirnih površin,
– PE3 - površine, namenjene gradnji lokalne ceste,
– PE4 - površine, namenjene gradnji dovozne poti,
– PE5 - površine, namenjene ureditvi zelenih površin.
(5) Območje OPPN in prostorske enote so določeni v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.5 »Površine, namenjene javnemu dobrem, na katastrskem načrtu«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
7. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje OPPN leži na južni strani naselja Prestranek in obsega večinoma nepozidana in delno zaraščena zemljišča, ki jih na severni in zahodni strani omejuje železniška proga Ljubljana–Sežana–državna meja, na južni strani industrijsko območje nekdanjega podjetja »Javor Pivka«, na vzhodni strani pa obstoječi objekti (bencinski servis, trgovski objekt in servisna delavnica). V območju OPPN se na severovzhodni strani nahaja nedokončani objekt.
(2) Območje OPPN je prometno dostopno z lokalne kategorizirane občinske ceste, ki se na severovzhodni strani priključuje na državno cesto G1-6, na odseku 338 Postojna–Pivka in na jugozahodni strani preko podvoza pod železniško progo nadaljuje proti naselju Koče ter z makadamske poti, ki poteka po vzhodnem robu zemljišča do objektov, ki stojijo na zemlj. parc. št. 2267/1, 2267/2, 2267/3 in 2267/4, vsa v katastrski občini (2492) Slavina.
(3) Območje OPPN se na javno cestno omrežje priključuje z rekonstruiranim priključkom na državno cesto G1-6, na odseku 338 Postojna–Pivka.
(4) Načrtovana je rekonstrukcija in delna prestavitev kategorizirane občinske ceste v Koče od priključka na državno cesto do podvoza pod železniško progo.
(5) Načrtovana je ukinitev makadamske občinske poti, ki poteka do objektov, ki stojijo na zemlj. parc. št. 2267/1, 2267/2, 2267/3 in 2267/4, vsa v katastrski občini (2492) Slavina in izvedba nadomestne poti.
(6) Načrtovana gospodarsko poslovna cona se prometno navezuje na rekonstruirano in delno prestavljeno cesto v Koče s tremi priključki. Dovoz do manipulacijskega dvorišča in proizvodnih objektov v prostorski enoti PE1 je s severne strani, dovoza do garaže v prostorski enoti PE1 in do proizvodnih objektov v prostorski enoti PE2 pa sta z jugozahodne strani. Poslovna stavba se prometno navezuje na državno cesto preko dvorišča servisne delavnice, in sicer po zemljiščih s parcelnimi številkami 2241/17, 2241/21, 2241/22, 2241/23, 2241/24 in 2241/8, vsa v katastrski občini (2492) Slavina. Na jugovzhodni strani območja OPPN je predvidena tudi povezava načrtovane gospodarsko poslovne cone z nekdanjim industrijskim območjem »Javor Pivka«.
(7) Avtobusni postajališči se nahajata severno od obravnavanega območja, in sicer severno od podvoza pod železniško progo.
(8) Na severozahodni strani OPPN se na nasipu nahaja železniška postaja Prestranek, kjer ustavljajo vlaki, ki vozijo na relaciji Postojna–Pivka–državna meja z Republiko Hrvaško.
(9) Območje OPPN se preko hodnika za pešce, ki je načrtovan vzdolž prestavljene ceste, navezuje na hodnik za pešce, ki poteka vzdolž državne ceste.
(10) Na območju OPPN ni načrtovanih ločenih površin za kolesarje, saj v širšem območju ni izvedenih oziroma načrtovanih ločenih površin za kolesarje.
(11) Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi priključke na obstoječa in predvidena vodovodna, kanalizacijska, elektroenergetska in elektronska komunikacijska omrežja. Izvesti je treba dve novi transformatorski postaji in ju navezati na elektroenergetsko omrežje. Poleg tega je načrtovana gradnja kanalizacijskega omrežja za potrebe priključitve obstoječih objektov, ki stojijo na zemljiščih s parcelno številko 2241/25, 2241/8 in 2234 ter kanalizacijskega in vodovodnega omrežja za potrebe priključitve obstoječih objektov, ki stojijo na zemlj. parc. št. 2267/1, 2267/2, 2267/3 in 2267/4, vsa v katastrski občini (2492) Slavina.
(12) Izven območja OPPN potekajo po zemljiščih s parcelnimi številkami 2241/7, 2241/8 in 2241/9, vsa v katastrski občini (2492) Slavina, objekti, vodi in naprave gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni za izvedbo tega OPPN.
(13) Načrtovana gospodarsko poslovna cona dopolnjuje obstoječe dejavnosti v širšem prostoru.
(14) Načrtovani objekti s pripadajočimi ureditvami ne bodo imeli obremenilnih vplivov na obstoječo rabo prostora in ne predstavljajo bistvene dodatne obremenitve na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo v širšem območju. Območje OPPN bo z načrtovano pozidavo, novimi programi in ureditvami prostorsko in okoljsko sanirano. Prostor bo dobil novo podobo, saj se bo spremenil v urejeno in sodobno gospodarsko poslovno cono. Povečalo se bo število delavnih mest na področju tehnološko razvitih dejavnosti, kar bo pripomoglo k razvoju naselja in širšega območja v Občini Postojna.
(15) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
8. člen 
(dopustni objekti in dejavnosti) 
(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, a le za potrebe območja OPPN,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12303 Oskrbne postaje: od tega oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, a le za potrebe območja OPPN,
– 12420 Garažne stavbe (garaže in pokrita parkirišča, kolesarnice);
– 12510 Industrijske stavbe (samo stavbe za proizvodnjo, kot so tovarne in delavnice),
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (samo plinohrami ter skladiščne stavbe in pokrite skladiščne površine za lastne potrebe),
– 12746 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: od tega nadstrešnice, ki se uporabljajo kot pripadajoči objekti h glavnemu objektu in same po sebi nimajo opredeljenega stalnega namena,
– 23021 Elektrarne in drugi energetski objekti, od tega sončna elektrarna,
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev: ograje, ograje za zaščito pred hrupom ter oporni zidovi.
(2) V prostorski enoti PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12303 Oskrbne postaje: od tega oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon,
– 12510 Industrijske stavbe (stavbe za proizvodnjo, kot so tovarne in delavnice),
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (samo skladiščne stavbe in pokrite skladiščne površine za lastne potrebe),
– 12746 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: od tega nadstrešnice, ki se uporabljajo kot pripadajoči objekti h glavnemu objektu in same po sebi nimajo opredeljenega stalnega namena,
– 23021 Elektrarne in drugi energetski objekti, od tega sončna elektrarna,
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev: ograje, ograje za zaščito pred hrupom ter oporni zidovi.
(3) V prostorskih enotah PE3 in PE4 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: ceste, ulice in poti s cestnimi priključki in križišči, prometno signalizacijo in opremo ter instalacijami,
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev: ograje, ograje za zaščito pred hrupom ter oporni zidovi.
(4) Na celotnem območju OPPN so dopustni:
1. utrjene brežine: armirane brežine, utrjevanje s suhozidi in gabioni, skalne in kamnite zložbe,
2. komunalni objekti, vodi in naprave:
– za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– za distribucijo zemeljskega plina,
– za javno razsvetljavo in semaforizacijo,
– za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV,
– za zagotavljanje elektronskih komunikacij,
3. parkirne površine za osebna motorna vozila za lastne potrebe, samo v prostorski enoti PE1 in PE2,
4. pešpoti,
5. dovozi do objektov, samo v prostorskih enotah PE1 in PE2,
6. dostopi za funkcionalno ovirane osebe,
7. parkovne površine, posamezna drevesa, površine za pešce.
(5) Prepovedana je predelava ter skladiščenje vseh vrst odpadkov ter skladiščenje in predelava okolju nevarnih snovi.
(6) Prepovedane so tudi vse dejavnosti, ki potencialno lahko obremenjujejo okolico s prekomernim hrupom, smradom in drugimi izpusti in predstavljajo nevarnost za onesnaženje v primeru nesreče.
9. člen 
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) 
(1) V območju OPPN je načrtovana gradnja gospodarsko poslovne cone (industrijskih objektov in poslovnega objekta) s pripadajočimi ureditvami, lokalne ceste, dovozne poti ter obcestnih ureditev. Območje je razdeljeno na pet prostorskih enot: PE1, PE2, PE3, PE4 in PE5.
(2) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE1 sta naslednji:
– v prostorski enoti je načrtovana gradnja sedmih proizvodnih objektov (industrijskih hal), poslovnega objekta ter garaže za potrebe proizvodnje, skladiščenja in uprave,
– v osrednjem delu prostorske enote je načrtovano manipulacijsko dvorišče, ki ga v nadstropju obdaja objekt H4A in predstavlja vezni člen med objekti H1, H2, H3, H4 in H5,
– na severovzhodni strani prostorske enote so načrtovani objekti H5, H6 in H7. Poslovni objekt H7 je lociran ob regionalni cesti in predstavlja dominanto v prostoru ter nakazuje začetek gospodarsko poslovne cone. Preostali objekti, ki so mu višinsko podrejeni, si sledijo in povezujejo glede na tehnološke procese. Vsi objekti so med seboj povezani. Medprostori med objekti tvorijo ulice, oziroma transportne poti, ki napajajo objekte,
– po obodu prostorske enote so načrtovane zelene površine na raščenem terenu, deloma zasajene z visokoraslim drevjem in grmovnicami. Urejena parkovna površina je načrtovana na vzhodni strani objekta H2. Zelenica je načrtovana tudi znotraj osrednjega manipulacijskega dvorišča,
– na južni strani prostorske enote je načrtovana garaža G1, ki bo služila za parkiranje zaposlenih ter prostorom za testiranje dvigal. Garaža je načrtovana tudi v kleti pod objektoma H6 in H7,
– parkirne površine so predvidne tudi v pritličju poslovnega objekta H7 in na zunanjem parkirišču na južni strani le-tega,
– dovoz do objektov in manipulacijskega dvorišča je načrtovan s severne strani, z rekonstruirane in delno prestavljene lokalne ceste v Koče preko načrtovanega priključka, ki je lociran med objektoma H3 in H5,
– uvoz/izvoz v garažo G1 je načrtovan z jugozahodne strani, s ceste v Koče, preko načrtovane dovozne poti. Načrtovana dovozna pot bo služila tudi za dostop do objektov, ki stojijo na zemlj. parc. št. 2267/1, 2267/2, 2267/3 in 2267/4, vsa v katastrski občini (2492) Slavina,
– dovoz za poslovno stavbo je načrtovan z južne strani preko dvorišča servisne delavnice, in sicer po zemljiščih s parcelnimi številkami 2241/17, 2241/21, 2241/22, 2241/23, 2241/24 in 2241/8, vsa v katastrski občini (2492) Slavina,
– na jugovzhodni strani območja OPPN je načrtovana povezava gospodarsko poslovne cone – manipulacijskega dvorišča z nekdanjim industrijskim območjem »Javor Pivka«,
– dovozi oziroma vhodi v objekte H1, H2, H3 in H4 so načrtovani pretežno z manipulacijskega dvorišča. Vhoda v objekta H1 in H2 sta načrtovana tudi iz garaže na južni strani. Dovoz oziroma vhod v objekt H5 je načrtovan z zahodne strani, dovoz oziroma vhod v objekt H6 z južne strani, dovoz v poslovni objekt H7 pa z vzhodne strani. Vhod v poslovni objekt H7 je načrtovan preko osrednjega komunikacijskega jedra objekta,
– objekti z oznakami H1, H2, H3, H4, H4A, H5, H6 in H7 imajo tlorisno romboidno obliko, garaža G1 pa nepravilno večkotno obliko,
– v objektu H1 so načrtovani prostori za predobdelavo in lakirnico, v objektu H2 prostori za mehansko obdelavo, lakirnica ter transformatorska postaja,
– v objektu H3 sta predvidena visoko regalno skladišče in transformatorska postaja,
– v objektu H4 bo potekala montaža sklopov, montaža dvigal ter testiranje dvigal,
– objekti H1, H2, H3, H4 in H5 bodo v nadstropju povezani preko povezovalnega objekta H4A, ki bo obkrožal osrednje manipulacijsko dvorišče. V objektu H4A so načrtovane pisarne, restavracija, servis ter povezovalni hodnik,
– v objektu H5 bo potekala montaža sklopov, montaža dvigal ter testiranje dvigal,
– objekt H6 bo namenjen lažjim in težjim prototipom ter testiranju dvigal,
– v objektu H7 so načrtovane poslovne dejavnosti in uprava (recepcija, restavracija, razvoj, skupni prostori, učilnice, prodaja, marketing, vodstvo, splošne službe, sejne sobe, VIP prostori ter parkiranje),
– vsi objekti v prostorski enoti PE1 bodo med seboj povezani s povezovalnimi hodniki.
(3) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE2 sta naslednji:
– v prostorski enoti je načrtovana gradnja proizvodnega objekta (industrijske hale) H8 in pripadajočega prizidka z oznako H9,
– po obodu prostorske enote so načrtovane zelene in tlakovane površine na raščenem terenu, deloma zasajene z visokoraslim drevjem in grmovnicami,
– na severozahodni strani objektov je načrtovano manipulacijsko dvorišče,
– parkirišče za zaposlene je načrtovano na zahodni strani objekta H8,
– dovoz do objektov in manipulacijskega dvorišča je načrtovan z zahodne strani, z rekonstruirane in delno prestavljene ceste v Koče, preko načrtovanega priključka in klančine,
– vhoda v objekt H8 sta načrtovana z manipulacijskega dvorišča in parkirišča, vhod v prizidek H9 pa z manipulacijskega dvorišča,
– v objektih H8 in H9 je predvidena predelava plastičnih mas, proizvodnja plastičnih izdelkov, skladiščenje le-teh ter ureditev poslovnih prostorov za lastne potrebe.
(4) V prostorski enoti PE3 je načrtovana rekonstrukcija in delna prestavitev kategorizirane občinske ceste v Koče. Na severovzhodni strani prostorske enote se na mestu obstoječega križišča načrtovana cesta priključuje na državno cesto G1-6, na odseku 338 Postojna–Pivka. Predvidena je preureditev obstoječega križišča z državno cesto. Trasa načrtovane ceste poteka vzdolž spodnjega roba železniškega nasipa in se na južni strani priključi na traso obstoječe ceste, ki se nadaljuje v podvoz v smeri naselja Koče. Cesta je dvopasovna, vzdolž ceste je načrtovan enostranski hodnik za pešce. Načrtovani so trije novi cestni priključki. Obstoječi priključek do platoja ob železniški progi je treba ohraniti.
(5) V prostorski enoti PE4 je predvidena gradnja (nadomestne) kategorizirane občinske poti.
(6) V prostorski enoti PE5 je ob vznožju železniškega nasipa načrtovana ureditev zelenih površin.
(7) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti«, 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi« in 4.4 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
10. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) V območju OPPN so nad terenom dopustni nezahtevni in enostavni objekti v skladu z določili 8., 9., 11. in 12. člena tega odloka. Pri umeščanju, dimenzioniranju ter oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati tudi druga določila tega odloka.
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in pomožnih infrastrukturnih objektov za potrebe gospodarsko poslovne cone v skladu z določili tega odloka o pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
11. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
Pogoji za oblikovanje objektov v območju prostorskih enot PE1 in PE2 so:
– objekti oziroma njihovi deli morajo biti izvedeni iz trajnih materialov ter morajo biti oblikovani enotno, sodobno in kakovostno,
– fasade so polne, delno zastekljene, kot zahteva tehnološki proces, ki se odvija v posameznem objektu. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno. Glavne fasade morajo biti orientirane proti glavnim cestam,
– strehe so ravne ali dvokapnice z naklonom do 8°. V primeru, da kap strehe poteka po diagonali objekta, je mestoma dopusten naklon do 20°,
– strehe je dopustno ozeleniti. Streho nad povezovalnim objektom H4A in nad nadstrešnicami je dopustno izvesti v steklu,
– na strehah je dopustna postavitev tehničnih naprav (klimatskih naprav, svetlobnikov, strojnic, dimnikov, oddušnikov, izpustov, izhodov na streho, sončne elektrarne in podobno),
– vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani enotno in morajo biti oblikovno skladni z osnovnimi objekti.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) 
(1) Pri zasnovi zunanje ureditve morajo biti upoštevani naslednji pogoji za ureditev zunanjih površin:
– ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,
– pešpoti morajo biti utrjene, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene,
– ureditev zunanjih površin mora potekati čim bolj zvezno, brez višinskih preskokov,
– pri urejanju okolice objektov je treba upoštevati obstoječo konfiguracijo terena tako, da so nasipi in vkopi visoki največ 1,50 m. Na mejah s sosednjimi zemljišči je treba teren prilagoditi obstoječemu reliefu. Višinske razlike je treba urejati s travnatimi brežinami,
– dopustna je gradnja opornih zidov in drugih opornih gradbeno inženirskih objektov, ki ne smejo presegati višine 1,50 m. Večje višinske razlike je dopustno premoščati z gradnjo podpornih zidov v terasah. Razdalja med dvema podpornima zidovoma v terasah je najmanj 0,50 m in mora omogočati zasaditev vegetacije. Kadar zaradi terenskih razmer to ni mogoče, so oporni zidovi in drugi oporni gradbeno inženirski objekti lahko višji,
– oporni zidovi morajo biti v čim večji možni meri ozelenjeni,
– kipi, prostorske instalacije, konfini in drugi elementi urbane opreme morajo biti od meje sosednjih zemljišč, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 0,50 m, s pisnim soglasjem lastnikov zemljišč, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo,
– zasaditev predpisanega števila dreves je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18,00 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba z ustreznimi ukrepi komunalne vode zavarovati pred poškodbami zaradi rasti podzemnih delov dreves,
– v čim večji meri je treba ohraniti obstoječe kvalitetno drevje. Pri zasaditvah je treba izbirati avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo,
– izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve.
(2) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorski enoti PE1 in PE2 so:
– v posamezni prostorski enoti je treba zagotoviti najmanj 20 % zelenih odprtih površin, od katerih je dopustno 50 % tlakovati, 50 % pa mora biti zelenih na raščenem terenu. Pri tlakovanju teh površin je treba uporabiti materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda. Ureditev parkirnih površin na obveznih zelenih površinah ni dopustna,
– v prostorski enoti PE1 je večji del zelenih površin načrtovan na severozahodnem robu prostorske enote. Vzdolž ceste je načrtovana drevoredna zasaditev. Urejene parkovne površine so predvidene na severovzhodni strani prostorske enote, znotraj manipulacijskega dvorišča pa zelenica,
– v prostorski enoti PE2 so zelene površine načrtovane vzdolž parcelnih meja,
– dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov: urbane opreme (grajena urbana oprema, objekti za razsvetljavo, drogovi, grajena oprema v parkih in podobno), nadstrešnic, spominskih obeležij (kipi, prostorske instalacije in podobno), kolesarnic ter mikrourbane opreme: klopi, košev za smeti, stojal za kolesa,
– dopustna je ureditev gostinskega vrta za potrebe območja,
– dopustna je postavitev objektov za oglaševanje in informacijskih panojev za lastne potrebe. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni objektov,
– elementi mikrourbane opreme morajo biti oblikovani enotno,
– v sklopu ureditve zunanjih površin je treba načrtovati parkirna mesta za kolesa,
– manipulacijske površine morajo biti tlakovane oziroma asfaltirane in obrobljene z robniki,
– parkirišče je potrebno zasaditi z najmanj 1 visokodebelnim drevesom na 5 PM. Na raščenem terenu je treba zasaditi najmanj 25 dreves na hektar,
– višinsko razliko med cesto v Koče oziroma manipulacijskim dvoriščem in garažo G1 je treba premostiti s klančinama, ki ne smeta presegati naklona 10 %,
– višinsko razliko med cesto v Koče in manipulacijskim dvoriščem ob objektih H8 in H9 je treba premostiti s klančino, ki ne sme presegati naklona 12 %,
– pri urejanju okolice objektov je treba upoštevati obstoječo konfiguracijo terena tako, da so nasipi in vkopi visoki največ 1,50 m. Na mejah s sosednjimi zemljišči je treba teren prilagoditi obstoječemu reliefu. Višinske razlike je treba urejati s travnatimi brežinami, v kolikor to ni možno, je dopustna izvedba opornih zidov in drugih opornih gradbeno inženirskih objektov,
– gradnja opornega zidu je načrtovana na južni strani načrtovane dovozne poti na meji med prostorskima enotama PE4 in PE2 ter vzdolž vzhodne in južne meje prostorske enote PE2. Oporni zid, ki je načrtovan vzdolž vzhodne in južne meje prostorske enote PE2, naj bo izveden v terasah,
– dopustna je postavitev ograj, ki naj bodo ozelenjene z živo mejo ali popenjavkami. Višina ograje namenjene fizičnem varovanju je lahko največ 2,00 m,
– če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča odmaknjena najmanj 0,50 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, mora biti odmik ograje najmanj 1,00 m, razen če upravljalec ceste soglaša z manjšim odmikom,
– dopustna je tudi ureditev stopnišč in klančin.
(3) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorski enoti PE3 so:
– površino ob cesti in brežine je treba ozeleniti,
– višinske razlike je treba urejati s travnatimi brežinami, v kolikor to ni možno, je dopustna izvedba opornih zidov in drugih opornih gradbeno inženirskih objektov,
– postavitev ograj in živih mej ni dopustna.
(4) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorski enoti PE4 so:
– višinske razlike je treba premoščati s klančino in opornimi zidovi ali drugimi opornimi gradbeno inženirskimi objekti,
– dopustna je postavitev varovalnih ograj.
(5) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorski enoti PE5 so:
– obstoječe zelene površine na železniškem nasipu se ohranijo,
– površino ob cesti je treba v čim večji možni meri ozeleniti,
– zasaditev z grmovnicami in drevjem na površinah med cesto in železniško progo, ki v naravi predstavlja nasip (spodnji ustroj) železniške proge, ni dopustna,
– pri ureditvi okolice (zelenih površin) je treba upoštevati Standard SIST EN 50122-1, ki v točki 5.2.6 navaja, da mora biti razdalja med deli pod napetostjo in vejami dreves ali grmičevja najmanj 2,5 m, za kar je investitor dolžan skrbeti ves čas,
– posegi v železniški nasip in v jarek ob vznožju nasipa niso dovoljeni.
(6) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi«.
(7) Prikaz dreves in drugih ureditev zunanjih površin v grafičnem načrtu št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi« je zgolj informativen, pozicije dreves in drugih ureditev zunanjih površin se določijo v projektni dokumentaciji.
13. člen 
(tlorisni gabariti) 
(1) Tlorisne dimenzije objektov nad terenom obsegajo vse dele stavbe nad terenom, brez napuščev, povezovalnih hodnikov in konzolnih nadstreškov ter uvozno-izvoznih klančin.
(2) Tlorisne dimenzije objektov nad terenom v prostorski enoti PE1 so:
– objekt H1
43,00 m x 48,00 m,
– objekt H2
42,00 m x 48,00 m,
– objekt H3
26,50 m x 37,50 m,
– objekt H4
26,50 m x 37,00 m,
– objekt H4A
42,00 m x 42,50 m,
– objekt H5
26,50 m x 37,50 m,
– objekt H6
32,00 m x 27,00 m,
– objekt H7
27,00 m x 27,00 m,
– objekt G1 
111,00 m x 48,50 m.
(3) Tlorisne dimenzije objektov nad terenom v prostorski enoti PE2 so:
– objekt H8
35,50 m x 15,00 m,
– objekt H9
15,00 m x 10,00 m.
(4) Največje dopustne dimenzije tlorisnih gabaritov nadzemnih in podzemnih etaž stavb v območju OPPN so določene z gradbeno mejo v grafičnih načrtih oziroma odmikom od meje sosednjih zemljišč kot:
– največji tlorisni gabarit stavbe nad terenom in pod pogojem, da se ob tem upošteva tudi pogoj glede največje zmogljivosti območja, določen v 16. členu tega odloka, in pogoje glede zagotavljanja zelenih površin, določene v 12. členu tega odloka.
(5) Preko tlorisnih dimenzij stavbe nad terenom lahko segajo povezave med objekti, napušči in nadstrešnice.
(6) Gradbena meja (GM) je linija, ki je nadzemne etaže novo zgrajenih stavb ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so odmaknjene od nje v notranjost.
(7) Odmik stavb nad terenom od meje sosednjih zemljišč je najmanj 5,00 m. Odmik stavb nad terenom od meje sosednjih zemljišč je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih zemljišč, vendar ne manj kot 1,50 m.
(8) V prostorskih enotah PE1 in PE2 je dopustna izvedba kletnih etaž, kjer in v obsegu, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. Ob tem je treba upoštevati pogoje glede zagotavljanja zelenih površin, določene v 12. členu odloka OPPN.
(9) Odmik stavb pod terenom od meje sosednjih zemljišč je najmanj 3,00 m. Odmik stavb pod terenom od meje sosednjih zemljišč je lahko tudi manjši, oziroma 0,00 m, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih zemljišč.
(10) Odmik stavb od regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin je najmanj 5,00 m. Odmik je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglaša organ Občine Postojna, pristojen za promet.
(11) Lega in tlorisne dimenzije stavb so s koordinatami za zakoličbo, določene v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«. Tlorisne dimenzije stavb so prikazane v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti«, 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi« in 4.4 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
14. člen 
(višinski gabariti in etažnost) 
(1) Največja višina objektov v prostorski enoti PE1 je:
– objekt H1
21,00 m,
– objekt H2
21,00 m,
– objekt H3
25,00 m,
– objekt H4
25,00 m,
– objekt H4A
12,00 m,
– objekt H5
25,00 m,
– objekt H6
21,00 m,
– objekt H7
25,00 m,
– objekt G1
 7,00 m.
(2) Največja višina objektov v prostorski enoti PE2 je:
– objekt H8
10,00 m,
– objekt H9
 8,50 m.
(3) Višina nezahtevnih in enostavnih objektov, merjeno od kote zunanje ureditve, je do 3,00 m.
(4) Višina objektov, ki je določena s tem odlokom, se meri od kote utrjenega terena ob objektu, predvidenega z zunanjo ureditvijo gradbene parcele, do najvišje točke na slemenu oziroma na strehi objekta. Ob gradnji na neravnem terenu se kot dovoljena višina vedno upošteva višina na nevkopanem delu stavbe.
(5) Dopustno višino stavbe lahko presegajo dimniki, oddušniki, izpusti, instalacijske naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostopi do strehe s pripadajočimi nadstrešnicami, ograje, zastori, objekti in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture.
(6) Število etaž posameznih objektov ali njihovih delov ter izvedba medetaž je poljubna in odvisna od potreb in tehnoloških procesov proizvodnje. Pri tem je treba upoštevati največje višine objektov določene v prvi alineji tega člena odloka in največjo dopustno zmogljivost območja, določeno v 16. členu tega odloka.
(7) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnem načrtu št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi«.
15. člen 
(višinske kote urejenega terena in pritličja) 
(1) Višinska kota pritličja objektov H1 in H2 je 527,30 m n. v..
(2) Višinska kota pritličja objektov H3, H4, H5, H6 in H7 je 529,10 m n. v..
(3) Višinska kota pritličja objektov H8 in H9 je 531,10 m n. v..
(4) Višinska kota pritličja garaže G1 je 533,30 m n. v..
(5) Višinske kote zunanje ureditve se na obodu območja OPPN gibljejo med 528,80 in 533,30 m n. v.. Najnižja kota se nahaja pri navezavi načrtovane zunanje ureditve objektov H7 in H6, na severno vzhodni strani, in sicer na višini 528,80 m n. v.. Najvišja kota zunanje ureditve 533,30 m n. v. se nahaja ob objektih G1 in H9.
(6) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene višinskim kotam obodnih cest ter uvozom na interne poti in manipulacijske površine oziroma v garažo, kotam raščenega terena na obodu območja OPPN in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih.
(7) Višinske kote zunanje ureditve ob objektih je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja posameznih objektov.
(8) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi« in št. 4.6 »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
16. člen 
(zmogljivost območja) 
(1) Zmogljivost prostorskih enot:
1.
Površina prostorske enote PE1:
21.919,00 m²
– bruto tlorisna površina vseh objektov 
(v nadaljnjem besedilu: BEP) nad terenom
do 24.000,00 m2
2.
Površina prostorske enote PE2:
 1.978,00 m2
– BEP vseh objektov nad terenom 
do 1.500,00 m2
3.
Površina prostorske enote PE3:
 4.777,00 m2
4.
Površina prostorske enote PE4:
 560,00 m2
5.
Površina prostorske enote PE5:
 2.103,00 m2
(2) BEP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad nivojem terena, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; pri izračunu BEP se ne upošteva neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, instalacijski prostori), ki so zgrajeni v kleti, pri čemer je klet opredeljena kot vkopan del stavbe, ki na nobeni strani objekta ne sega več kot 1,40 m nad raščen teren in kjer je več kot 50 % bruto volumna tega dela stavbe vkopanega.
17. člen 
(objekti, predvideni za odstranitev) 
(1) V območju OPPN je treba odstraniti nedokončani objekt, ki stoji na delu zemljišč s parcelno številko 2257/4 in 2258/2, obe v katastrski občini (2492) Slavina.
(2) Objekti, ki jih je treba odstraniti, so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1 »Odstranitev obstoječih objektov«.
V. NAČRT PARCELACIJE 
18. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. prostorska enota PE1:
– GP1: parcela, namenjena gradnji šestih proizvodnih objektov (H1, H2, H3, H4, H5 in H6), povezovalnega objekta (H4A), poslovnega objekta (H7), garaže (G1) in pripadajočih ureditev, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 2236/1, 2236/2, 2236/3, 2258/2, 2262, 2264/1, 4502, 4503, in del zemljišč s parcelno številko 2257/4, 2265/1, 2269/9, 4444/2, 4500/1, 4501, 4504, 4505/1, 4506/1, 4510/3, 4780/2, 4780/3 in 4793/2, vsa v katastrski občini (2492) Slavina. Površina GP1 meri okvirno 21.919,00 m²,
2. prostorska enota PE2:
– GP2: parcela, namenjena gradnji proizvodnega objekta, ki obsega zemljišče s parcelno številko 2269/8 in del zemljišč s parcelno številko 2269/9, 4444/2 in 4793/2, vsa v katastrski občini (2492) Slavina. Površina GP2 meri okvirno 1.978,00 m²,
3. prostorska enota PE3:
– GP3: parcela, namenjena gradnji lokalne ceste, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 2257/3, 2257/4, 4444/2, 4497/1, 4500/1, 4501, 4504, 4505/1, 4506/1, 4510/3, 4780/2, 4780/3 in 4793/2, vsa v katastrski občini (2492) Slavina. Površina GP3 meri okvirno 4.777,00 m²,
4. prostorska enota PE4:
– GP4: parcela, namenjena gradnji dovozne poti, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 2265/1, 2269/9, 4780/3 in 4793/2, vsa v katastrski občini (2492) Slavina. Površina GP4 meri okvirno 560,00 m²,
5. prostorska enota PE5:
– GP5: parcela, namenjena ureditvi zelenih površin, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 2257/3, 4444/2, 4497/1, 4500/1, 4505/1, 4506/1, 4510/3, 4780/2 in 4780/3 vsa v katastrski občini (2492) Slavina. Površina GP4 meri okvirno 2.103,00 m².
(2) Parcelacija zemljišč in geokoordinatne točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnih načrtih št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«.
19. člen 
(javne površine) 
(1) Površine, namenjene javnemu dobrem, so površine namenjene gradnji lokalne ceste z oznako GP3, dovozne ceste z oznako GP4 in površine namenjene ureditvi zelenih površin z oznako GP5.
(2) Površine, namenjene javnemu dobrem, obsegajo zemljišče s parcelno številko 2257/3 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 2257/4, 2265/1, 2269/9, 4444/2, 4497/1, 4500/1, 4501, 4504, 4505/1, 4506/1, 4510/3, 4780/2, 4780/3 in 4793/2, vsa v katastrski občini (2492) Slavina.
(3) Površine, namenjene javnemu dobrem, merijo okvirno 7.440,00 m².
(4) Površine, namenjene javnemu dobrem, so določene v grafičnih načrtih št. 3.5 »Površine, namenjene javnemu dobrem, na katastrskem načrtu« in 3.6 »Površine, namenjene javnemu dobrem, na geodetskem načrtu«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
20. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Pred pričetkom gradnje načrtovanih objektov je potrebno izvesti rekonstrukcijo in delno prestavitev ceste v Koče s pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo v prostorski enoti PE3, rekonstruirati cestni priključek na regionalno cesto G1-6, Odsek 0338 (Postojna–Pivka) ter urediti zelene površine v prostorski enoti PE5. Sočasno je treba zgraditi tudi nadomestno skupno kabelsko kanalizacijo elektronskega komunikacijskega omrežja, ki je načrtovana ob vzhodnem robu območja OPPN, uvleči kable in omogočiti nemoteno obratovanje obstoječih povezav ter prestaviti obstoječi SN vod, ki povezuje obstoječo transformatorsko postajo TP Poslovna cona Prestranek in TP Prestranek 683.
(2) Gradnjo stavb v območju OPPN je dopustno izvajati v več etapah, ki predstavljajo zaključeno celoto, v naslednjem zaporedju:
– etapa 1 obsega gradnjo objekta H8, pripadajoče prometne, parkovne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture ter dostopne klančine s priključkom na javno cesto,
– etapa 2 obsega izvedbo objekta H2, pripadajoče prometne, parkovne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, začasnega parkirišča ter dostopne poti do manipulacijskega dvorišča s priključkom na javno cesto,
– etapa 3 obsega izvedbo objekta H1, pripadajoče prometne, parkovne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture ter ureditev parkovne površine na vzhodni strani objekta H2,
– etapa 4 obsega gradnjo dovozne poti do garaže G1 in obstoječih objektov, ki stojijo na zemljiščih s parcelno številko 2267/1, 2267/2, 2267/3 in 2267/4, vsa v katastrski občini (2492) Slavina,
– etapa 5 obsega gradnjo garaže G1,
– etapa 6 obsega izvedbo objektov H3, H4 in H4A, manipulacijskega dvorišča ter pripadajoče prometne, parkovne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– etapa 7 obsega gradnjo objektov H5 in H6 ter pripadajoče prometne, parkovne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– etapa 8 obsega odstranitev obstoječega objekta zgrajenega na zemljiščih s parcelno številko 2257/4 in 2258/2, vsa v katastrski občini (2492) Slavina,
– etapa 9 obsega gradnjo objekta H7 ter pripadajoče prometne, parkovne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– etapa 10 obsega gradnjo prizidka H9.
(3) Etape 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9 je dopustno izvajati sočasno oziroma v drugačnem zaporedju, a le pod pogojem, da je predhodno izvedena prestavitev ceste v Koče vključno z vso pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo.
(4) Gradnja dovozne poti s pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo v prostorski enoti PE4 mora biti zaključena pred ukinitvijo makadamske občinske poti, ki poteka do objektov, ki stojijo na zemlj. parc. št. 2267/1, 2267/2, 2267/3 in 2267/4, vsa v katastrski občini (2492) Slavina in najkasneje do pridobitve uporabnega dovoljenja za garažo G1 iz etape 5.
(5) Gradnja garaže G1, ki je predvidena v etapi 5, mora biti zaključena do pridobitve uporabnega dovoljenja za objekte iz etape 6.
(6) Gradnja kanalizacije in kanalizacijskih priključkov za potrebe priključitve obstoječih objektov, ki stojijo na zemljiščih s parcelno številko 2234, 2241/8 in 2241/25, vsa v katastrski občini (2492) Slavina, na kanalizacijsko omrežje, se izvaja kot samostojna etapa. Objekte je dopustno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje po izgradnji javne kanalizacije, ki je načrtovana v cesti v Koče.
(7) Ureditve, ki so predvidene v 1., 2. in 3. etapi, so določene v grafičnem načrtu št. 4.8 »Prikaz prve, druge in tretje etape gradnje«.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
21. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) V območju OPPN ni evidentiranih enot nepremičnine kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se ne omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV, OHRANJANJE NARAVE TER VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI 
22. člen 
(varstvo površinske in podzemne vode) 
(1) Območje OPPN se nahaja izven vodnih in priobalnih zemljišč.
(2) Na območju OPPN je dopustno umestiti le tiste dejavnosti in objekte, ki že sami po sebi ne predstavljajo prekomerne nevarnosti za onesnaženje vodnega vira.
(3) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.
(4) Zaledne padavinske vode in padavinske vode z obravnavanega območja je treba ustrezno voditi v ponikanje ter pri tem zagotoviti, da se obstoječe odtočne razmere ne bodo poslabšale.
(5) Predvideti je treba ukrepe za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v padavinsko kanalizacijo in dalje v podzemne ali površinske vode tako, da se ohrani čim več zelenih površin na raščenem terenu.
(6) Padavinske vode z območja OPPN se lahko ponovno uporabijo za zalivanje, tehnološke procese in podobno.
(7) Parametri odpadnih industrijskih vod ne smejo presegati mejnih vrednosti za iztok v javno kanalizacijo. Komunalne odpadne vode je dopustno odvajati samo v javno kanalizacijo zaključeno s komunalno čistilno napravo.
(8) Vse manipulativne in intervencijske površine morajo biti utrjene, neprepustne za vodo in nevarne snovi (npr. goriva, maziva, olja). Padavinske odpadne vode iz manipulativnih površin je dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo za padavinske vode, vodotoke ali ponikanje po predhodnem čiščenju na lovilcih olja ali usedalnikih.
(9) Za preprečitev izlitja morebitnih nevarnih snovi je treba zagotoviti vodotesnost konstrukcijskega dela stavbe, kjer se snovi nahajajo: skladiščijo oziroma uporabljajo. Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo in obratovanjem pretakale, skladiščile oziroma uporabljale nevarne snovi (npr. skladišča, delavnice), njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja, maziva), morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajema vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin. V smislu zadrževalnega sistema – lovilne sklede mora biti urejena tudi garaža. Klet mora biti brez odtokov, neprepustna za vodo in druge snovi, ki se lahko v njej nahajajo.
(10) V projektni dokumentaciji je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode skladno s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.
(11) Za vsako rabo vode, ki bi presegala meje splošne rabe, bo treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(12) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba v skladu z Zakonom o vodah pridobiti vodno soglasje/mnenje.
23. člen 
(varstvo narave) 
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju naravnih vrednot.
(2) Daljinski vpliv območja OPPN sega v posebno varstveno območje SI5000002 Snežnik – Pivka in posebno ohranitveno območje SI300231 Javorniki – Snežnik.
24. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Predvideni objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zraka.
(2) Načrtovani objekti so lahko ogrevani na plin, z odvečno toploto, ki bo nastajala pri tehnoloških procesih ter z obnovljivimi viri energije, tj. z energenti, ki manj onesnažujejo zrak.
(3) Prezračevanje posameznih delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno.
(4) Prezračevanje podzemnih garaž je treba izvesti z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren. Odvod zraka je treba speljati tako, da ne ogroža sosednjih objektov.
(5) V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje in upoštevati predpis, ki ureja preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišč.
25. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje OPPN je v skladu z OPN Občine Postojna razvrščeno kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Obravnavano območje je že v sedanjem času obremenjeno s hrupom zaradi železniškega in cestnega prometa ter obstoječih dejavnosti v okolici. V primeru, da so mejne vrednosti kazalcev hrupa na območju OPPN v obstoječem stanju že presežene, nove dejavnosti ne smejo povečati obstoječih ravni hrupa. Uporabljajo se mejne vrednosti hrupa skladno z veljavnimi predpisi.
(3) Za območje IV. stopnje je dovoljena mejna raven hrupa 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi.
(4) Z ustreznimi ukrepi je treba zagotoviti, da se hrup zmanjša pri viru in da se prepreči njegovo širjenje v območja občutljiva za hrup.
(5) Za vse stanovanjske prostore v obstoječem objektu, ki stoji na zemljišču s parcelno številko 2267/1, v katastrski občini (2492) Slavina izven območja OPPN, je treba zagotoviti pasivno protihrupno zaščito. Pasivna protihrupna zaščita mora biti projektirana na način, da ne bodo presežene mejne vrednosti ekvivalentnih ravni hrupa, ki znašajo 30 dBA ponoči, 33 dBA zvečer in 35 dBA podnevi.
(6) Prezračevalne in druge naprave na vseh objektih je treba umestiti tako, da ne bodo moteče za sosednji stanovanjski objekt.
(7) V kolikor bo gradbišče po veljavni zakonodaji vir hrupa, je treba v času intenzivnih gradbenih del upoštevati ukrepe iz 11. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in izvajati meritve hrupa. V primeru preseganja mejnih vrednosti kazalcev hrupa je treba zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe.
26. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) V prostorskih enotah PE1 in PE2 je treba zagotoviti zbirna in prevzemna mesta komunalnih odpadkov, ki morajo biti urejena v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Zadrževanje, zbiranje ali odlaganje odpadnega materiala izven za to določenih mestih ni dovoljeno.
(2) Dostopi do prostorov za zabojnike morajo biti dovolj veliki in primerno utrjeni, da omogočajo dostop in obračanje standardnim smetarskim vozilom.
(3) Prevzemna mesta za komunalne odpadke je treba umestiti izven voznih površin in na dovolj veliki in primerno utrjeni površini, ki omogoča dostop komunalnih vozil.
(4) Z odpadki je treba ravnati skladno z določili Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Postojna ter drugimi predpisi, ki podrobneje urejajo ravnanja s posameznimi vrstami odpadkov.
(5) Zbirna in prevzemna mesta za komunalne odpadke so okvirno označena v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
27. člen 
(svetlobno onesnaženje) 
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Osvetlitev zunanjih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(4) Z razsvetljavo fasad je prepovedano osvetljevanje stavbe na steni, na kateri so okna varovanih prostorov stanovanj.
(5) Zunanja razsvetljava mora biti krmiljena glede na svetlobno tehnične pogoje in časovne nastavitve, v smislu varčevanja energije.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
28. člen 
(potresna nevarnost) 
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,175. pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(2) Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta.
(3) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.
29. člen 
(ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Intervencijske poti in površine: dovoz intervencijskih vozil je določen po cesti v Koče ter po interni poti, ki poteka preko prostorske enote PE1. Intervencijske poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir.
(3) Hidrantno omrežje: za zagotavljanje požarne varnosti se koristijo hidranti, vgrajeni na javnem vodovodnem omrežju. Zunanjo požarno varnost je mogoče zagotavljati iz osmih predvidenih hidrantov: petih vzdolž ceste, enega na manipulacijskem dvorišču, enega ob parku ter enega ob garaži G1. Število in pozicijo hidrantov je dopustno spremeniti v fazi izdelave projektne dokumentacije.
(4) Pri načrtovanju požarne varnosti za načrtovane objekte je treba načrtovati ustrezne ukrepe za omejevanje vpliva na okolje v primeru požara. Posebno pozornost je treba nameniti odpadni požarni vodi pri gašenju požara, kar mora biti urejeno skladno s predpisi. Pri objektih, kjer se uporabljajo ali hranijo večje količine nevarnih snovi, ki bi z gasilno vodo lahko povzročile večjo onesnaženje okolja, morajo biti upoštevani ukrepi za zajem onesnažene gasilne vode.
(5) Načrtovati je treba tudi ustrezne ukrepe v primeru prisotnosti požarno nevarnih snovi. Posebno pozornost je treba nameniti vnetljivim in eksplozivnim snovem. Ukrepe požarne varnosti je treba načrtovati glede na vrsto in količino požarno nevarnih snovi v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Odmiki: z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objekta na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s predpisi s področja požarne varnosti.
(7) Evakuacijske poti: v projektni dokumentaciji je treba načrtovati varno evakuacijo iz načrtovanih objektov na proste površine od njih. Evakuacija je naprej mogoča po sistemu javnih cest in pešpoti.
(8) Zagotoviti je treba zajem odpadnih požarnih voda v smislu zadrževalnega sistema, kadar obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja požarnih voda (posledično tudi površinskih in podzemnih voda ter tal) z nevarnimi snovmi.
(9) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.7 »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih poti«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
30. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane ljudi.
(2) Povozne in pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane ali tlakovane, utrjene na predpisano nosilnost in morajo zagotavljati prevoznost, varnost, stabilnost in ustrezno torno sposobnost.
(3) Vodenje pešcev mora biti oblikovano prepoznavno, enostavno in brez višinskih preskokov.
(4) Povozne površine, namenjene dostopom in dostavi, morajo biti ustrezno utrjene in morajo zagotavljati dostopnost merodajnim vozilom.
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene tako, da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ograjene morajo biti z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
(6) Dovoze do načrtovanih objektov v območju OPPN, ki potekajo preko hodnikov za pešce oziroma drugih površin za pešce, je treba urediti s poglobljenimi robniki brez višinskih preskokov in na način, ki omogoča prehod funkcionalno oviranim ljudem.
(7) Zunanja klančina do manipulacijskega dvorišča ob objektih H8 in H9 mora imeti širino najmanj 8,50 m in naklon največ 12 %. Pri nadkritih klančinah v sklopu garaž je dopusten naklon največ 15 %.
(8) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
31. člen 
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste) 
(1) Območje OPPN je prometno dostopno z lokalne kategorizirane občinske ceste (javna pot 10, odsek 822282), ki se na severovzhodni strani priključuje na državno cesto G1-6, na odseku 338 Postojna–Pivka, na jugozahodni strani pa preko podvoza pod železniško progo nadaljuje proti naselju Koče ter z lokalne poti (javna pot 10, odsek 8222724), ki poteka po vzhodnem robu zemljišča do objektov, ki stojijo na zemlj. parc. št. 2267/1, 2267/2, 2267/3 in 2267/4, vsa v katastrski občini (2492) Slavina. Obstoječa cesta deli območje OPPN na dva dela.
(2) V prostorski enoti PE3 je načrtovana rekonstrukcija in delna prestavitev lokalne kategorizirane občinske ceste (javna pot 10, odsek 822282) od priključka z državno cesto do podvoza pod železniško progo v smeri Koč. Trasa ceste poteka ob spodnjemu robu železniškega nasipa. Predmet OPPN je tudi rekonstrukcija priključka na državno cesto G1-6.
(3) Rekonstrukcija državne ceste, ki jo je potrebno izvesti na daljšem odseku, ni predmet OPPN.
(4) Karakteristična profila načrtovane ceste v Koče sta sledeča:
a) med profili L1-L16
– bankina
0,50 m
– asfaltna mulda
0,50 m
– robni pas
0,25 m
– vozni pas
2,50 m
– vozni pas
2,50 m
– robni pas
0,25 m
– hodnik za pešce
1,60 m
– bankina 
0,50 m
SKUPAJ
8,60 m
b) med profili L17-L21
– bankina
0,50 m
– asfaltna mulda
0,50 m
– robni pas
0,25 m
– vozni pas
2,50 m
– vozni pas
2,50 m
– robni pas
0,25 m
– bankina 
0,50 m
SKUPAJ
7,00 m
(5) Rekonstruirana in delno prestavljena cesta v Koče se v profilu L16 naveže na obstoječo cesto.
(6) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati strokovno podlago – IZP – Ureditev cestnega priključka na glavni cesti G1-6 na odseku Postojna–Pivka v km 4,860 za potrebe priključevanja območja OPPN v Prestranku, CITY STUDIO d.o.o., št. CS1392-G/20-IZP, december 2020.
(7) Prostorska enota PE1 se bo navezovala na načrtovano cesto v Koče preko dveh novih priključkov, prostorska enota PE2 pa preko enega novega priključka.
(8) V prostorski enoti PE4 je predvidena gradnja (nadomestne) kategorizirane občinske poti. Načrtovana dovozna pot bo nadomestila makadamsko dovozno pot, ki poteka po vzhodnem robu zemljišča do objektov, ki stojijo na zemlj. parc. št. 2267/1, 2267/2, 2267/3 in 2267/4, vsa v katastrski občini (2492) Slavina. Dovozna pot poteka vzdolž garaže G1 in se preko klančine na zahodni strani priključuje na cesto v Koče.
(9) Načrtovana dovozna pot je dvopasovna, širine 5,00 m in z maksimalnim naklonom 10 %.
(10) Objekt H7 se bo prometno navezoval na državno cesto G1-6 preko dvorišča servisne delavnice, in sicer po zemljiščih s parcelnimi številkami 2241/17, 2241/21, 2241/22, 2241/23, 2241/24 in 2241/8, vsa v katastrski občini (2492) Slavina.
(11) Na jugovzhodni strani območja OPPN je načrtovana povezava načrtovane gospodarsko poslovne cone z nekdanjim industrijskim območjem »Javor Pivka«.
(12) Širine priključkov na cesto v Koče morajo zagotoviti nemoteno srečevanje in zavijanje vseh merodajnih vozil, ki se bodo uporabljala na obravnavanem območju.
(13) Prometne površine in priključke je treba opremiti s predpisano vertikalno in talno prometno signalizacijo.
(14) Ureditev prometnih površin je določena v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometno tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
32. člen 
(železniški promet) 
(1) Območje OPPN na severni in zahodni strani meji na železniško progo Ljubljana–Sežana–državna meja. Zahodni del obodnih površin OPPN predstavlja v naravi nasip proge.
(2) Posegi na zemljišča v lasti RS in s statusom javno dobro – javna železniška infrastruktura niso dovoljeni. Pred posegi na zemljišče parc. št. 4444/2, v katastrski občini (2492) Slavina, je treba izvesti parcelacijo in urediti lastništvo zemljišč. Parcelacija se izvede na podlagi dejanskega stanja na terenu.
(3) Načrtovani objekti, komunalni in drugi infrastrukturni objekti (cesta) ne smejo posegati v spodnji ustroj (nasip) železniške proge ter v jarek pod nasipom.
(4) Pri načrtovanju prestavitve ceste je treba upoštevati obstoječi priključek servisne/dostopne poti do platoja ob železniški progi na južni strani OPPN. Nove ureditve ceste, ureditve opornih gradbeno inženirskih objektov in ureditve objektov v PE2, ne smejo onemogočiti ali poslabšati dostopa do železniškega platoja.
(5) V primeru gradnje objektov, komunalnih in drugih infrastrukturnih objektov v bližini elektrificirane proge s 3 kV DC električnim sistemom, je treba izvesti zaščitne ukrepe proti učinkom blodečih tokov, ki jih povzročajo enosmerni vlečni sistemi. Upravljalec železniške infrastrukture ne odgovarja za morebitne posledice in poškodbe zaradi vpliva blodečih tokov na kovinskih napravah in objektih v bližini tirov.
(6) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati veljavne predpise s področja železniškega prometa.
(7) Pri vseh posegih v varovalni progovni pas železniške proge, v naselju 106 m levo in desno, merjeno od osi skrajnega tira, je treba upoštevati veljavne predpise o varnosti v železniškem prometu in pridobiti pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
(8) Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja javne železniške infrastrukture. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost lokalne skupnosti oziroma obveznost investitorjev novih posegov ali objektov.
33. člen 
(mirujoči promet) 
(1) Površine za mirujoči promet v prostorski enoti PE1 so načrtovane v garaži G1, v pritličju in dvorišču objekta H7 ter po potrebi tudi v garaži v kleti pod objektoma H6 in H7. Za potrebe objektov H1 in H2 je dopustna izvedba začasnega zunanjega parkirišča na severovzhodni strani manipulacijskega dvorišča.
(2) Površine za mirujoči promet v prostorski enoti PE2 so načrtovane na nivoju terena.
(3) Za potrebe predvidenih objektov v območju OPPN je glede na namembnost le-teh potrebno zagotoviti naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
– 1 PM/30 m2 BEP oziroma min. 2 PM za proizvodne dejavnosti – industrijske stavbe do 200 m2,
– 1 PM/50 m2 BEP za industrijske stavbe nad 200 m2,
– 1 PM/30 m2 BEP oziroma min. 2 PM za stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti ipd.),
– 1 PM/150 m2 BEP oziroma min. 3 PM za skladišča,
– 1 PM/30 m2 BEP za upravne in pisarniške stavbe.
(4) Zaradi predvidenega dvoizmenskega oziroma triizmenskega dela je dopustna ureditev manjšega števila PM, kot je določeno v tretjem odstavku tega člena OPPN, a le pod pogojem, da je zadoščeno potrebam po parkiranju vsem delavcem v maksimalni izmeni.
(5) Zagotoviti je treba predpisano število PM za funkcionalno ovirane osebe, ki morajo biti urejena skladno s predpisi, ki urejajo zagotavljanje neoviranega dostopa funkcionalno oviranim osebam in umeščena v bližino vstopov v objekte.
(6) Od načrtovanih PM je treba v sklopu vsakega parkirišča zagotoviti vsaj 1 PM s polnilnico za električna vozila. Pri parkiriščih, ki imajo več kot 10 PM, je treba najmanj za eno na vsakih 5 PM izvesti vso potrebno infrastrukturo za napeljavo vodov za električne kable za poznejšo namestitev polnilnih mest za električna vozila.
(7) Na vseh parcelah, namenjenih gradnji, je treba poleg zahtevanega števila PM za osebna vozila, zagotoviti še najmanj 10 % PM za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM), ki morajo omogočiti varno priklenitev koles.
(8) Dimenzije PM za osebna vozila morajo vsaj širine 2,50 m in dolžine 5,00 m oziroma širine 2,00 m in dolžine 6,00 m za parkiranje vzdolžno ob vozišču. Dimenzija PM za funkcionalno ovirano osebo mora biti vsaj širine 3,50 m in dolžine 5,00 m. Dimenzije PM za polnjenje električnih vozil so enake kot dimenzije PM za osebna vozila.
(9) Prikaz PM v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti, 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi«, 4.4 »Arhitekturna zazidalna situacija – novo strehe« in 4.8 »Prikaz prve in druge etape gradnje« je zgolj informativen. Pozicije PM je treba določiti v projektni dokumentaciji.
34. člen 
(peš in kolesarski promet) 
(1) Območje OPPN se navezuje na obstoječi hodnik za pešce, ki poteka ob državni cesti Postojna–Pivka.
(2) Izvedba hodnika za pešce je predvidena vzdolž rekonstruirane in delno prestavljene ceste v Koče.
(3) V območju OPPN ni predvidenih ločenih površin za kolesarje. Kolesarski promet bo potekal po vozišču načrtovane ceste.
(4) Dostop s kolesi je treba omogočiti do PM za kolesa, ki jih je treba izvesti na posameznih parcelah namenjenih gradnji. Kolesarnice oziroma parkirišča za kolesa so predvidena v prostorskih enotah PE1 in PE2.
35. člen 
(dostava in odvoz odpadkov) 
(1) Dostavna in komunalna vozila bodo dostopala po cesti v Koče.
(2) Vožnja komunalnih in dostavnih vozil je dopustna po interni poti preko osrednjega manipulacijskega dvorišča v prostorski enoti PE1 na streho garaže G1, po načrtovani dovozni poti ter po klančini do manipulacijskega dvorišča v prostorski enoti PE2.
36. člen 
(intervencijske poti in površine) 
(1) Do vseh načrtovanih objektov v območju OPPN je treba urediti dovoze in površine za prevoznost in obračanje intervencijskih vozil skladno z veljavnimi področnimi predpisi.
(2) Intervencijske površine za gasilska vozila so načrtovane vzdolž ceste v Koče, preko interne poti in osrednjega manipulacijskega dvorišča, preko strehe garaže G1 ter po načrtovani dovozni poti.
(3) Delovne površine za intervencijska vozila so načrtovane vzdolž intervencijskih poti.
(4) Trase intervencijskih poti so določene v grafičnem načrtu št. 4.7 »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih poti«.
37. člen 
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture) 
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so načrtovani objekti lahko priključeni še na elektronska komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov in naprav,
– gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
38. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Obstoječe javno vodovodno omrežje poteka v Reški cesti, na južnem delu obravnavanega območja in po travniku, znotraj območja OPPN in se zaključi pri obstoječi TP Prestranek 683.
(2) Načrtovane objekte je treba za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo priključiti na vodovodni sistem Občine Postojna.
(3) Vsi objekti na območju OPPN morajo biti oskrbovani s skladno zdravstveno ustrezno pitno vodo iz javnega vodovoda.
(4) Javno vodovodno omrežje je načrtovano v cesti v Koče in dostopnih cestah znotraj območja OPPN, in sicer v cesti med objekti H5, H3, H4 in H2 ter po načrtovani dovozni poti.
(5) Javno vodovodno omrežje je zasnovano iz cevi NL DN100. Opremljeno bo z načrtovanimi nadzemnimi hidranti, ki bodo zagotavljali požarno varnost na območju OPPN. Pred hidranti je obvezna vgradnja zapornega zasuna za izključitev le-tega.
(6) Hidranti morajo biti postavljeni skladno z zahtevami Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
(7) Posamezne enote se bodo priključevale na javno vodovodno omrežje preko vodovodnih priključkov.
(8) V dovozni poti v prostorski enoti PE4 je načrtovan vodovodni priključek za obstoječi objekt, ki stoji na zemljišču s parcelno številko 2267/1, v katastrski občini (2492) Slavina.
(9) Projektirani javni vodovod mora biti vkopan na globini, ki jo proizvajalec cevi predpisuje glede na statične in dinamične obremenitve in ne sme biti manjša od 1,20 m, merjeno od kote dokončno urejenega nivoja terena do temena vodovodne cevi. Predvideni vodovod mora biti povsod tam, kjer poteka pod cestno površino, ustrezno zaščiten glede na vpliv statičnih in dinamičnih obremenitev v odnosu na komunalni vod.
(10) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati IZP – Načrt vodovoda in kanalizacije, KONO-B d.o.o., št. 1900/21, maj 2021.
(11) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Postojna (Uradni list RS, št. 81/13) in Tehnični pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Kovod Postojna d.o.o./2015).
(12) V varovalnem pasu javnega vodovoda, vključno s priključki, niso dopustne nikakršne gradnje, ki bi lahko povzročile škodo na vodovodu ali ovirale opravljanje dejavnosti upravljavca vodovodnega sistema. Varovalni pas vodovoda znaša 3,00 m na vsako stran tlorisne projekcije vodovoda, varovalni pas za priključke pa 1,50 m.
(13) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za izdajo mnenja k priključitvi načrtovane stavbe in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
39. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) V območju urejanja ni zgrajene javne kanalizacije. Obstoječa javna kanalizacija za komunalne odpadne vode poteka po Ulici Ivana Vadnala. Obstoječe črpališče za komunalne odpadne vode se nahaja v križišču Reške ceste in Ulice Ivana Vadnala. Območje urejanja se ne nahaja v območju aglomeracij.
(2) Komunalno odpadno vodo iz območja OPPN je treba preko kanalizacijskega sistema Občine Postojna odvajati na čistilno napravo.
(3) Po Reški cesti je načrtovana izvedba javne kanalizacije za komunalne odpadne vode po projektu št. 12-17 PGD, ki ga je izdelal DK-PROTIM d.o.o.. Po tem projektu je načrtovan odcep DN 250 za obravnavano območje. Kota dna kanala v načrtovanem jašku RJ43 znaša 525.88 m n. v..
(4) Javna kanalizacija za obravnavano območje je zasnovana v ločenem sistemu.
(5) Kanalizacija za komunalne odpadne vode je načrtovana v cesti v Koče in poteka vzporedno z železniško progo. Na severni strani, izven območja OPPN, se v revizijskem jašku RJ43 priključi na že projektirano javno kanalizacijo za komunalne odpadne vode.
(6) Javna kanalizacija za komunalne odpadne vode je zasnovana iz cevi GRP DN250 v ustreznih padcih.
(7) Za potrebe priključitve obstoječih objektov, ki stojijo na zemljiščih s parcelno številko 2241/25, 2241/8 in 2234, vsa v katastrski občini (2492) Slavina, na kanalizacijsko omrežje, je načrtovana gradnja javne kanalizacije za komunalne odpadne vode GRP DN250. Odcep poteka med objektoma H6 in H7 do parcelne meje z zemljiščem s parcelno številko 2241/19, v katastrski občini (2492) Slavina, kamor se priključijo zgoraj omenjeni objekti preko skupinskega kanalizacijskega priključka.
(8) Za potrebe priključitve obstoječega objekta, ki stoji na zemljišču s parcelno številko 2267/1 v katastrski občini (2492) Slavina na kanalizacijsko omrežje, je načrtovana gradnja javne kanalizacije za komunalne odpadne vode DN200, ki se navezuje na načrtovano javno kanalizacijo v cesti v Koče.
(9) Vse komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov in enot OPPN je treba priključiti na javno kanalizacijo za komunalne odpadne vode preko kanalizacijskih priključkov.
(10) Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal oziroma za izpust v okolje, navedenim v področni zakonodaji in veljavnih pravilnikih.
(11) Javna kanalizacija za padavinske vode iz prometnih površin je načrtovana v cesti v Koče in dostopnih poteh. Zasnovana je iz cevi PVC160-PVC400. Vodena je v ponikanje.
(12) Projektirana horizontalna kanalizacija za padavinske vode iz objektov/stavb na območju OPPN je vodena v ponikanje.
(13) V primeru, da padavinske vode ni možno ponikati, jo je treba odvajati v javno kanalizacijo preko internih zadrževalnikov.
(14) Vse padavinske vode iz utrjenih parkirnih in povoznih površin je treba voditi preko lovilcev olja.
(15) Priporočljivo je izvesti sistem zajemanja, shranjevanja in uporabe padavinske vode s strešin objektov za ponovno uporabo te vode v objektih ali v njihovi okolici.
(16) Odvodnjavanje iz objektov in utrjenih površin, na parcelah namenjenih gradnji, je treba urediti tako, da padavinske in druge vode ne bodo pritekale na cestišče ali na njej zastajale, prav tako predvidena ureditev ne sme ovirati odtekanje vode s ceste.
(17) Padavinska voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje cest.
(18) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati IZP – Načrt vodovoda in kanalizacije, KONO-B d.o.o., št. 1900/21, maj 2021.
(19) Izbira vrste materiala za kanale se določi na podlagi statičnega izračuna in geomehanskega poročila. Zaradi sanitarnih pogojev, ukrepov varstva okolja ter geomehanskih pogojev je za izgradnjo kanalizacije za padavinsko vodo načrtovana vgradnja cevi iz PVC ustreznih profilov nazivnega togostnega razreda SN 8. Za kanalizacijo za komunalne odpadne vode so predvidene cevi iz armiranega poliestra (GRP).
(20) Revizijske jaške je treba izvesti iz samonosnih poliesterskih cevi ɸ 800 mm in ɸ 1000 mm z vgrajeno koritnico in odcepoma iz jaška za spoj s cevjo. Pokrovi revizijskih jaškov v cestnem telesu in interventnih dostopnih poteh so LTŽ ɸ 600 mm; 400 kN, vgrajeni v armiranobetonski venec (po standardu SIST EN124), pokrovi na jaških hišnih priključkov v nevoznih površinah pa LTŽ ɸ 600 mm, 150 kN.
(21) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevani veljavni predpisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju Občine Postojna (Uradni list RS, št. 81/13 in 18/15) in Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih ter padavinskih odpadnih vod (Kovod Postojna d.o.o./20215).
(22) Objekti in stavbe morajo biti od linije javne kanalizacije odmaknjeni najmanj 3,0 m (od najbližjih sten cevi do temeljev objektov).
(23) Ponikovalnice in morebitni drugi viri s škodljivimi vodotopnimi substancami morajo biti od javne kanalizacije odmaknjeni najmanj 5,0 m.
(24) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za izdajo mnenja k priključitvi načrtovane stavbe in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
40. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječi SN vod, ki povezuje obstoječe transformatorske postaje TN 515 TP Prestranek KZ Pitališče, TN 683 TP Bine Prestranek in TT 279 TP Prestranek Javor, ki ga je treba pred gradnjo načrtovanih objektov prestaviti.
(2) Priključni točki za prestavitev obstoječega SN voda sta obstoječi kabelski jašek, ki se nahaja v cestišču ceste v Koče, in obstoječi kabelski jašek ob TN 683 TP Bine Prestranek. Nova elektro kabelska kanalizacija bo potekala po južni in vzhodni strani OPPN med obstoječima kabelskima jaškoma. Med kabelskima jaškoma je na jugovzhodni strani OPPN načrtovan nov kabelski jašek KJ1. Med kabelskimi jaški je načrtovana izvedba cevne kanalizacije 9 x PE cev fi 160 mm in 1x 2 x PE cev fi 50 mm. V novo kabelsko kanalizacijo se uvleče prestavljeni SN vod in novi NN vod, ki je predviden za napajanje objektov H8 in H9 ter javne razsvetljave (potrebna priključna moč za objekta H8 in H9 je 200 kW).
(3) Pred pričetkom gradnje se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Pri izvajanju del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je treba upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo.
(4) Načrtovani objekti v območju OPPN se bodo napajali deloma neposredno iz lastnih transformatorskih postaj, deloma pa iz obstoječe transformatorske postaje TN 683 TP Bine Prestranek.
(5) Za elektroenergetsko oskrbo načrtovanih stavb v prostorski enoti PE1 sta načrtovani dve novi transformatorski postaji z oznakama TP1 in TP2. Transformatorski postaji bosta opremljeni s transformatorjema s skupno močjo 2 MW (2x po 1 MW).
(6) Za napajanje objektov H1 in H2 je načrtovana izgradnja nove transformatorske postaje TP1, ki bo nameščena v objektu H2. Za priključitev nove transformatorske postaje TP1 je treba izvesti SN kabelsko kanalizacijo z novim kabelskim jaškom KJ3 in cevno kanalizacijo 9 x PE cev fi 160 mm in 1 x 2 x PE cev fi 50 mm. Merilna mesta za objekta H1 in H2 so predvidena na severni strani načrtovane transformatorske postaje TP1.
(7) Za napajanje objektov H3, H4, H4A, H5, H6 in H7 je načrtovana izgradnja nove transformatorske postaje TP2, ki bo nameščena v objektu H3. Za priključitev nove transformatorske postaje TP2 je treba izvesti SN kabelsko kanalizacijo z novim kabelskim jaškom KJ2 in cevno kanalizacijo 9 x PE cev fi 160 mm in 1 x 2 x PE cev fi 50 mm. Merilna mesta za objekte H3, H4, H4A, H5, H6 in H7 so predvidena na severni strani načrtovane transformatorske postaje TP2.
(8) Napajanje načrtovanih objektov H8 in H9 v prostorski enoti PE2 ter javne razsvetljave vzdolž rekonstruirane in delno prestavljene ceste v Koče, je predvideno iz obstoječe transformatorske postaje TN 683 TP Bine Prestranek, ki stoji na zemljišču s parcelno številko 2241/7, v katastrski občini (2492) Slavina. NN priključek je predviden po novi kabelski kanalizaciji, ki je načrtovana po vzhodni in južni strani območja OPPN. Merilno mesto za objekta H8 in H9 je predvideno ob načrtovani klančini.
(9) Razdelilne omarice in priključno merilne omarice morajo biti ločene za vsak objekt posebej in nameščene na stalno dostopnih mestih iz javnih površin.
(10) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje. Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
(11) Distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo je dopustno graditi do meje sosednjih zemljišč.
(12) Vsi načrtovani posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni skladno z idejno rešitvijo 3.1 Načrt električnih instalacij – SN in NN kabelsko omrežje, ELEKTRO-PROJEKTIVA, Damjan Mršić, s.p., št. EL-PR E-031/21, april 2021.
(13) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju OPPN je treba upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo.
(14) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(15) V primeru prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, ki so v lasti družbe Elektro Primorska d.d., mora investitor pridobiti overjene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer je navedeno, da ima družba Elektro Primorska d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanje omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
(16) Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov in naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
(17) Do transformatorskih postaj in do jaškov kabelske kanalizacije je treba zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin.
(18) Vstopni pokrovi na jaških naj bodo nameščeni izven vozne površine (v pločniku ali na sredini voznega pasu med kolesnice).
(19) Investitor objektov je dolžan naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzročajo z gradnjo, ki je predmet OPPN. Prav tako nosi vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje.
(20) Pred priključitvijo na elektroenergetsko omrežje mora investitor pridobiti soglasje k priključitvi, ki ga je treba predhodno pridobiti od pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja.
(21) Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo bo Elektro Primorska d.d. izvajal na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
41. člen 
(elektronsko komunikacijsko omrežje) 
(1) Na območju OPPN poteka obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje operaterjev Telekom Slovenije d.d. Ljubljana, Valtel d.o.o. Ponikva in Studio Proteus d.o.o. Postojna.
(2) Ob načrtovani cesti v Koče je predvidena trasa novih elektronsko komunikacijskih vodov, ki bodo položeni v kabelski kanalizaciji. Kabelska kanalizacija je dimenzionirana za tri kabelske operaterje. Omogočena je navezava na navedene obstoječe operaterje.
(3) Predvidene objekte na območju OPPN je dopustno priključiti na elektronska komunikacijska omrežja.
(4) Obstoječi vodi v območju OPPN, ki povezujejo objekte izven območja OPPN, se ukinejo in nadomestijo ob vzhodnem robu območja OPPN z novo traso elektronsko komunikacijskih vodov v kabelski kanalizaciji. Nadomestni vodi omogočijo nemoteno obratovanje obstoječih povezav in se izvedejo pod pogoji upravljavcev teh omrežij.
(5) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe omrežje. Obstoječe omrežje je treba ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi je treba upoštevati izgradnjo nove kabelske kanalizacije do priključne točke kabelske kanalizacije in kablov.
(6) Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve omrežja elektronskih komunikacij, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
(7) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih kablov je treba izvesti pod pogoji upravljavcev omrežij.
(8) Izdelati je treba DGD in PZI projektno dokumentacijo zaščite in prestavitve obstoječega omrežja in načrt priključkov elektronskih komunikacij za načrtovane objekte ter pridobiti mnenje upravljavcev elektronskega komunikacijskega omrežja.
(9) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati IDZ – Elektronska komunikacijska omrežja, DEKATEL d.o.o., št. 1604112, maj 2021.
42. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Na območju OPPN ni obstoječe javne razsvetljave.
(2) Vse javne površine v območju OPPN je treba ustrezno osvetliti.
(3) Cestna razsvetljava je načrtovana vzdolž ceste v Koče in vzdolž dovozne poti. Za potrebe javne razsvetljave je na jugozahodni strani območja OPPN načrtovana izvedba novega NN priključka in lastnega merilnega mesta. Poleg novega merilnega mesta je predvideno novo prižigališče cestne razsvetljave.
(4) Kabelske trase, ki so predvidene v pločniku vzdolž ceste v Koče in vzdolž dovozne poti, je treba položiti na globino najmanj 80 cm pod površino. Kabelske trase morajo potekati v javnem funkcionalnem zemljišču z odmiki predvidenimi v tehničnih normativih.
(5) Za splošno osvetljevanje je treba predvideti tipske svetilke in nosilce svetilk, ki so izdelane v skladu s tipizacijo opreme in naprav javne razsvetljave. Za osvetljevanje glavnih prometnih površin so predvidene cestne svetilke z LED tehnologijo. Tipske višine nosilcev – drogovi cestne razsvetljave morajo biti od 8 m do 12 m nad nivojem terena vzdolž ceste v Koče.
(6) Predvideti je treba možnost avtomatskega in ročnega posluževanja razsvetljave ter izbrati elemente razsvetljave, ki omogočajo reduciranje svetlobnega toka.
(7) Razsvetljava funkcionalnih površin v območju prostorskih enot PE1 in PE2 bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
(8) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati 3.2 Načrt električnih instalacij – Javna razsvetljava, ELEKTRO-PROJEKTIVA, Damjan Mršić, s.p., št. EL-PR E-031/21, april 2021.
43. člen 
(ogrevanje) 
(1) Na obravnavanem območju ni zgrajenega plinovodnega omrežja.
(2) Za potrebe ogrevanja načrtovanih objektov in tehnologije (tehnološki plin za ogrevanje prašnate lakirnice) je načrtovana gradnja dveh vkopanih plinohramov. Posamezni plinohram bo imel kapaciteto 9 x 5 m3.
(3) Načrtovani objekti se bodo ogrevali tudi z odvečno toploto, ki bo nastajala pri tehnoloških procesih ter z obnovljivimi viri energije (geotermalne vrtine, toplotne črpalke, sončne elektrarne in podobno).
44. člen 
(učinkovita raba energije v stavbah) 
(1) Pri projektiranju stavbe v območju OPPN je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah. Priporoča se učinkovita raba energije za ogrevanje in hlajenje ter učinkovita raba vode.
(2) Dopustna je uporaba sončnih zbiralnikov, geotermalnih vrtin, toplotnih črpalk, fotovoltaik ter ostalih alternativnih obnovljivih virov energije ob upoštevanju ostalih določil tega odloka.
(3) Na strehah in fasadah načrtovanih objektov je dopustna namestitev tehničnih elementov kot so sončni zbiralniki ali sončne celice za potrebe sončne elektrarne.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
45. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. tlorisni gabariti objektov H1, H2, H3, H4, H4A, H5, H6, H7 in G1 ter njihovih delov:
– dopustno je odstopanje pri tlorisnih dimenzijah objektov H1, H2, H3, H4, H4A, H5, H6, H7 in G1 v okviru največjih dopustnih dimenzij tlorisnih gabaritov, določenih v drugem odstavku 13. člena odloka OPPN,
– dopustna odstopanja pri tlorisnih dimenzijah objektov so plus 3,00 m, minus 30 %,
2. tlorisni gabariti objektov H8 in H9 ter njunih delov:
– dopustno je odstopanje pri tlorisnih dimenzijah objektov H8 in H9 v okviru največjih dopustnih dimenzij tlorisnih gabaritov, določenih v tretjem odstavku 13. člena odloka OPPN,
– dopustna odstopanja pri tlorisnih dimenzijah objektov so plus 1,00 m, minus 30 %,
– na zahodni strani objekta H8 je dopustna izvedba nadstropja v obliki previsa, ki pa ne sme presegati širine 3,00 m,
3. višinski gabariti in etažnost:
– dopustna odstopanja pri višinskih gabaritih objektov so plus 1,00 m, minus 30 %,
– v območju OPPN je dopustno odstopanje od števila kletnih etaž, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podzemne vode in stabilnost sosednjih objektov,
4. višinska regulacija terena in višinska kota pritličja:
– odstopanja so lahko do ± 1,00 m,
5. vhodi in dostopi:
– mikrolokacije vhodov v objekte, klančin v klet in dovozov v območje OPPN se lahko spremenijo,
6. parcelacija in zakoličba:
– pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah. Koordinate zakoličbenih točk objektov lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj pri tlorisnih gabaritih objekta,
7. prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske ureditve:
– pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda,
– dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami in z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter njihovim pozitivnim mnenjem,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
8. dopustne so spremembe ureditve zunanjih in parkirnih površin. Ob tem je treba upoštevati pogoje glede zagotavljanja zelenih površin, določene v 12. členu tega odloka.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
46. člen 
(obveznosti investitorja in izvajalcev) 
(1) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega in delovnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti je treba nemoteno okoljsko in energetsko oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; vse infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če se ob gradnji poškodujejo,
– pred pričetkom gradnje objektov je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte,
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča,
– v času gradnje objekta je treba zagotoviti nemoteno delovanje sosednjih objektov,
– zagotoviti je treba ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov in terena, tudi zunaj območja OPPN. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posamezne stavbe je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če so le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. V fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev dovoljenja za gradnjo stavb za vsako posamezno fazo geomehanik določi, katere od obstoječih stavb je treba opazovati in opredeli potreben obseg meritev,
– prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo,
– postavitev sanitarij na gradbišču ni dovoljena, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali če je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo,
– gradbene odpadke je treba na gradbišču shranjevati ločeno po posameznih vrstah odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče predati v nadaljnjo obdelavo,
– zagotoviti je treba oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave,
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov v skladu s predpisi pred začetkom izvajanja gradbenih del,
– za viške zemeljskega izkopa, ki jih ne bo možno uporabiti v okviru zunanjih ureditev, mora investitor zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. To dokumentacijo mora uporabiti pri izdelavi poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja,
– gradbeni odpadki se na gradbišču lahko skladiščijo največ do konca gradbenih del, vendar ne več kot eno leto,
– investitor mora v primeru odkritja arheoloških ostalin gradbena dela ustaviti in obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(2) V primeru etapne gradnje morajo biti posamezne etape funkcionalno zaključene celote, etapnost pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni režim in stanje voda.
(3) Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba obnoviti v prvotno stanje oziroma jih ustrezno urediti.
(4) Investitor gradnje je dolžan najmanj pol leta pred načrtovano pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Občino Postojna, oddelek občinske uprave, pristojen za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter pripravo programa opremljanja stavbnih zemljišč, razen če se z njim dogovori drugače.
47. člen 
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) 
(1) Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela na objektih prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov H1, H2, H3, H4, H5, H6, H7, G1, H8 in H9,
– obnova fasad, streh in drugih delov objektov,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– dela v zvezi z ureditvijo zelenih in drugih zunanjih površin,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne v območju OPPN.
(2) Pri vzdrževanju in rekonstrukcijah ter obnovah fasadnega plašča in streh objektov je treba upoštevati pogoje za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok.
XIII. KONČNI DOLOČBI 
48. člen 
(vpogled OPPN) 
OPPN je stalno na vpogled na:
– Občini Postojna,
– Upravni enoti Postojna.
49. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-1/2020
Postojna, dne 26. oktobra 2022
Župan 
Občine Postojna 
Igor Marentič 

AAA Zlata odličnost