Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/2019 z dne 29. 11. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/2019 z dne 29. 11. 2019

Kazalo

3158. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ljubno, stran 8514.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 20. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Ljubno na 6. redni seji dne 10. 10. 2019 sprejel
O D L O K 
o občinskem prostorskem načrtu Občine Ljubno 
UVODNE DOLOČBE
1. člen 
(predmet občinskega prostorskega načrta) 
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Ljubno (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Občinski prostorski načrt je izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje pod številko projekta 722/13.
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– okvirna območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) V izvedbenem delu OPN se za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določijo:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje in
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
(4) Poleg določb tega odloka je potrebno upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo pravne režime v prostoru, na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in drugih posegih v prostor treba pridobiti pogoje in soglasja.
(5) Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje, št. odločbe 35409-2/2010, z dne 12. 2. 2010 je izdelano:
– Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Ljubno, izdelal Matrika ZVO d.o.o, št. proj. OP_04.15.O, november 2015, popravki februar, april in november 2017,
– Okoljsko poročilo, poglavje narava, izdelal Ipsum d.o.o. iz Domžal, št. projekta 244/15, september 2015, dopolnitev februar 2017,
– Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja za Okoljsko poročilo za OPN Občine Ljubno, izdelal Ipsum d.o.o. iz Domžal, št. projekta 244/15, september 2015, dopolnitev februar 2017.
2. člen 
(območje OPN) 
OPN velja na celotnem območju Občine Ljubno (v nadaljevanju občina).
3. člen 
(vsebina in oblika OPN) 
(1) OPN vsebuje tekstualni del (odlok) in grafični del.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Končne določbe
(3) Sestavni del odloka so priloge:
– Priloga 1: Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja podrobnejše namenske rabe,
– Priloga 2: Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja enote urejanja prostora (EUP) in prostorski izvedbeni pogoji (PIP) na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN),
– Priloga 3: Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
(4) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka
Karta
Merilo
I
Zasnova prostorskega razvoja občine
M 1:50 000
II
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
M 1:50 000
III
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve
M 1:50 000
IV
Usmeritve za prostorski razvoj občine: 
M 1:50 000
IV/1
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
IV/2
Usmeritve za razvoj v krajini
IV/3
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
IV/4
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka
Karta
Merilo
1
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
M 1:50 000
2
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture
M 1:50 000
3
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev
M 1:5 000
4
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture 
M 1:5 000
(6) OPN je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj se zagotavlja v digitalni in analogni obliki, ki sta med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika.
(7) Digitalna vsebina OPN obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2018) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP, 6. 10. 2008.
4. člen 
(obvezne priloge OPN) 
Obvezne priloge OPN so:
– izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
– Prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN in urbanistični načrt za urbano središče Ljubno,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPN,
– povzetek za javnost,
– okoljsko poročilo.
5. člen 
(pomen kratic) 
Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
– DKP
državne kolesarske povezave,
– DV
daljnovod,
– EUP 
enota urejanja prostora,
– GJI
gospodarska javna infrastruktura,
– IPA
izvedbeni prostorski akt,
– JPP
javni potniški promet,
– MHE
mala hidroelektrarna,
– NRP
namenska raba prostora,
– ON
območje naselja,
– OPN
občinski prostorski načrt,
– OPPN
občinski podrobni prostorski načrt,
– OPPNp
predviden občinski podrobni prostorski načrt,
– PA
prostorski akt,
– PIP 
prostorski izvedbeni pogoji,
– PM
parkirno mesto,
– PRS
Prostorski red Slovenije,
– RPE
register prostorskih enot,
– RP
razdelilna postaja,
– RTP
razdelilna transformatorska postaja,
– SP
strokovne podlage,
– SPRS
Strategija prostorskega razvoja Slovenije,
– TP
transformatorska postaja,
– UN
urbanistični načrt,
– ZKZ
Zakon o kmetijskih zemljiščih,
– ZPNačrt
Zakon o prostorskem načrtovanju,
– ZV-1
Zakon o vodah.
6. člen 
(uporabljeni izrazi) 
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
– avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza,
– bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite,
– degradiran prostor po ZPNačrt je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je njegova sanacija nujna,
– enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden,
– etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho,
– etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (N), mansarda (M) in terasa (T),
– faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti,
– faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti,
– grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji,
– klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol,
– mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m,
– naselje po RPE (registru prostorskih enot) pomeni pojem naselja v pomenu, kot ga določajo predpisi, ki urejajo določanje območij in poimenovanje naselij,
– naselje po SPRS (Strategija prostorskega razvoja Slovenije) je območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev se naselja razvršča v urbana in podeželska naselja ter vasi,
– območje naselja po ZPNačrt pomeni s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev,
– parcela namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih,
– praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov ni možno, je treba odstopanje od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor ter pridobiti pozitivno mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor,
– pretežno – dejstvo, da kaj obsega, predstavlja večji del česa,
– razpršena gradnja po ZPNačrt je negativni pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije,
– razpršena poselitev po ZPNačrt je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja,
– sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe,
– stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju,
– ureditveno območje naselja je območje poselitve, kot je bilo definirano s prostorsko zakonodajo pred letom 2003,
– varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi,
– varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca,
– večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti),
– veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje,
– vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor,
– zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1966.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3) Z dnem uveljavitve nove zakonodaje s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov se uporabljajo izrazi, kot jih določajo na novo le-ti.
STRATEŠKI DEL
2.1 SPLOŠNE DOLOČBE
7. člen 
(splošno) 
Strateški del OPN skladno z veljavnimi prostorskimi akti države ter ostalimi hierarhično višjimi prostorskimi akti določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.
2.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
8. člen 
(izhodišča prostorskega razvoja) 
Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja Občine Ljubno so:
– skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in PRS ter skladnost z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja,
– temeljne značilnosti, ki izhajajo iz naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine,
– ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine.
9. člen 
(stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja občine) 
(1) Občina je umeščena v severozahodnem delu Savinjske statistične regije, znotraj Savinjsko Šaleške subregije. Na severu meji z Občino Črna na Koroškem, na vzhodu z občinami Šoštanj, Mozirje in Rečica ob Savinji, na jugu z Občino Gornji Grad ter zahodu z Občino Luče. Občina spada s 79,1 km2 med srednje velike občine v Sloveniji in po registru prostorskih enot obsega območje 9 naselij. Naselja so Juvanje, Ljubno ob Savinji, Meliše, Okonina, Planina, Primož pri Ljubnem, Radmirje, Savina in Ter. Občinsko središče je naselje Ljubno ob Savinji.
(2) V občini je v začetku leta 2014 (podatek na dan 1. 1. 2014) živelo 2.621 prebivalcev, kar predstavlja 0,1 % prebivalcev Republike Slovenije in 1,0 % prebivalstva Savinjske statistične regije. Gostota prebivalstva v občini znaša 33,2 prebivalca/km2, kar je občutno manj kot pa v statistični regiji (109) in državi (101,7). Povprečna starost prebivalstva v občini je 42 let in je v primerjavi s statistično regijo (42,2) in državo (42,3) nekoliko bolj ugodna. Indeks staranja v občini znaša 116,0 ter je nekoliko boljši od državnega (119,6), vendar nižji od tistega v Savinjski statistični regiji, ki znaša 113,5. Povprečna velikost gospodinjstva v občini je leta 2011 bila enaka državnemu povprečju (2,5 prebivalca na gospodinjstvo) in višja od regijskega povprečja, ki je znašalo 2,4 prebivalca na gospodinjstvo.
(3) Glavno območje urbanizacije je v ravnini vodotoka Savinja in njenega sotočja z vodotokom Ljubnica, kjer je umeščeno občinsko središče in edino urbano naselje Ljubno ob Savinji. Poselitev je pretežno skoncentrirana na območja obstoječih poselitvenih jeder, zlasti na območju Ljubnega, Okonine, Radmirja in Savine. V ravnici vodotoka Savinja prevladujejo gručasta naselja in manjši zaselki ter deloma razpršena poselitev. Severno in južno od doline se razteza gričevnato in hribovito obrobje, kjer prevladuje avtohtona razpršena poselitev, za katero so značilni posamezni celki, kmetije.
(4) Glavni nosilki regionalnega in lokalnega cestnega prometa sta regionalna cesta I. reda R1-225 (Mengeš–Šentrupert, odseka 1085 Črnivec–Radmirje in 1248 Radmirje–Mozirje) in regionalna cesta II. reda R2-428 (Radmirje–Pavličevo sedlo, odsek 1249 Radmirje–Luče).
(5) Pretežni del območja Občine Ljubno spada v krajine Predalpske regije, podrobneje na območje Vzhodnoslovenskih predalpskih krajin, skrajna zahodni, severozahodni in vzhodni del pa v krajine Alpske regije, podrobneje na območje Kamniško-Savinjskih Alp. Nadaljnja delitev krajine Predalpske regije območje umešča v krajino Savinjska dolina, znotraj te pa še na območje Gornje Savinjske doline. Podrobnejša delitev Alpske regije pa območje umešča v krajino Vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp, znotraj te pa na območji Raduha (zahodni in severozahodni del) ter Golte (vzhodni del). Dno doline Savinje je rahlo razgibano, sestavlja ga vršaj, ki ga je nasula in oblikovala Savinja s pritoki ter je na določenih mestih členjen s terasami. Za območje na južnem, severnem in vzhodnem obrobju občine je značilen razgiban in zaokrožen relief, ki je prepleteno z ozkimi dolinami in grapami ter dosega višino preko 1000 metrov. Prostor je prepoznaven tudi po značilni razporeditvi rabe, ravninski del je pretežno poseljen, obrobje pa je mozaično strukturirano in v ekstenzivni kmetijski rabi, postopoma pa prehaja v zaledje gozdnatih pobočij. Na hribovitem obrobju je poselitev redka in razpršena, v obliki celkov in manjših zaselkov.
(6) Prostorske možnosti za razvoj poselitve so omejene z varstvom kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter z območji varstva naravnih vrednot, kulturne dediščine, območji poplav, plazljivih in erozijskih območij. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena, dostopnost ter možnost infrastrukturnega urejanja.
10. člen 
(razvojne potrebe v občini) 
Razvojne potrebe na območju občine so:
– krepitev vloge in pomena naselja Ljubno ob Savinji kot občinskega središča in lokalnega središča,
– zagotavljanje učinkovitih povezav med posameznimi naselji v mreži naselij,
– enakomerno razmeščanje dejavnosti v prostoru in zagotavljanje čim bolj enakovredne dostopnosti do posameznih storitev vsem prebivalcem v občini,
– krepitev razvoja gospodarskih dejavnosti v obstoječi gospodarski coni,
– krepitev pomena podeželja ter ohranjanje tradicionalne poselitve, zlasti na območjih avtohtone razpršene poselitve,
– spodbujanje razvoja turizma in drugih oblik prostočasnih dejavnosti,
– ohranjanje kmetijstva s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
– vzpostavitev privlačnega in varnega bivalnega okolja za vse kategorije prebivalstva, preprečitev odseljevanja prebivalstva (urejala se bodo zadostna in kakovostna stanovanjska območja in omrežja družbenih dejavnosti ter javni prostor),
– izgradnja in izboljšava prometnega in kolesarskega omrežja,
– izgradnja in izboljšava komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja,
– spodbujanje uporabe alternativnih virov energije,
– zagotavljanje trajne rabe naravnih virov,
– ohranjanje kulturne krajine,
– ohranjanje sklenjenih gozdnih površin, ki zagotavljajo ekološko ravnovesje v krajini,
– ohranjanje in varovanje obstoječih naravnih in kulturnih vrednot v prostoru,
– zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti.
11. člen 
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) 
(1) Občina se vključuje v regionalni razvojni program Savinjske regije 2014–2020, ki ima na nivoju regije opredeljene cilje: trajnostna gospodarska rast, krepitev podjetništva, obrti skozi samozaposlovanje, kakovost poslovnega in bivalnega okolja, trajnostno upravljanje z naravnimi viri, samooskrba regije, urejena trajnostna razvojna infrastruktura in povečanje zaposljivosti delavno aktivnega prebivalstva.
(2) Občina se skupaj s sosednjimi občinami povezujejo glede komunalnih, prometnih in kolesarskih ureditev ter z ureditvami na področju turizma, oddiha in rekreacije. Naselje Ljubno ob Savinji predstavlja eno od gospodarskih območij Zgornje Savinjske doline, kamor se usmerja nadaljnji razvoj gospodarskih dejavnosti v občini.
12. člen 
(cilji prostorskega razvoja) 
(1) Naselje Ljubno ob Savinji se bo razvijalo kot lokalno središče in občinsko središče, kot osrednje upravno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno, kulturno in prometno središče občine.
(2) Cilji skladnega prostorskega razvoja občine, opredeljeni ob upoštevanju hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja so:
– uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij, z zagotavljanjem površin za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti v naseljih, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo,
– razvoj turizma in zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj turizma, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti, spodbujanje razvoja sonaravnega turizma, zdraviliškega turizma, razvoj turizma tudi na podeželju z vključitvijo obstoječih kmetij. Razvojni cilji Občine Ljubno s področja turizma so večja dodana vrednost podeželja (predelovanje lokalno pridelanih surovin, posodabljanja kmetijskih in gozdarskih gospodarstev, naložbe v obnovljive vire energije, ipd.), izboljšanje duhovne in materialne kakovosti življenja na podeželju, razvoj spremljajoče turistične ponudbe in povezovanje razvojnih struktur za celovit razvoj podeželja,
– obnavljanje in dograjevanje prometnega omrežja ter razvoj javnega prometa, obnavljanje in dograjevanje komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter uvajanje obnovljivih virov energije,
– umeščanje kolesarskih, peš in drugih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (turističnih, športno rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.),
– zagotoviti varovanje okolja, ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave in krajinskega prostora tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti prostora, kvalitete opredeljenih kulturnih krajin in vzdrževan značilni krajinski in poselitveni vzorec,
– varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– ohranjanje in celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja, vključevanje dediščine v družbeni in gospodarski razvoj občine.
2.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
2.3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti 
13. člen 
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti) 
(1) Kot prednostna območja za poselitev sta opredeljena: občinsko središče Ljubno ob Savinji in oskrbno središče Radmirje.
(2) Za potrebe poselitve se zagotavljajo manjše površine tudi v ostalih naseljih občine. Poselitev se prednostno razvija v obstoječih naseljih, kjer je že urejena prometna in komunalna infrastruktura in sicer kot zapolnitve, zaokrožitve, prenove, sanacije, ipd.
(3) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja na območje naselja Ljubno ob Savinji in v Radmirju.
(4) Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo v okviru obstoječe gospodarske cone v naselju Ljubno ob Savinji, kamor se postopoma selijo obstoječe dejavnosti iz naselij, moteče za bivanje in družbene dejavnosti. V gospodarskih conah se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih – proizvodnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se lahko umeščajo v območja centralnih dejavnosti.
(5) Za razvoj turizma in rekreacije bo Občina Ljubno dopolnjevala obstoječo turistično in rekreacijsko infrastrukturo. Razvoj bo usmerjen v dvig kvalitete ponudbe in spodbujanje trajnostnih oblik turizma ter njihovo vključevanje v ponudbo širšega območja Zgornje Savinjske doline. Na celotnem območju občine se spodbuja razvoj turističnih kmetij. Razvija se izletniški turizem, ki temelji na povezanosti zgodovinskih, kulturnih in naravnih danosti.
(6) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom:
– občinsko središče Ljubno ob Savinji, oskrbno središče Radmirje,
– ostala turistično pomembna naselja in območja (turistični center Golte, nordijski center Savina, Prodnik),
– Krajinski park Golte,
– območja posameznih naravnih vrednot in kulturnih spomenikov,
– območje Savinje, območja kampov, muzejev na prostem in območja kmetij.
(7) Odprte in zelene površine – velik del ureditev navezuje na zeleni sistem krajine. Nosilni strukturi sta vodotoka Savinja in Ljubnica s pritoki ter obvodnim prostorom, druge zelene površine, utrjene površine v naseljih z omrežjem kolesarskih poti, tematskih poti in planinskih poti.
2.3.2 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij 
14. člen 
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) 
(1) Na območju Občine Ljubno je skladno z registrom prostorskih enot (RPE) opredeljenih 9 naselij: Juvanje, Ljubno ob Savinji, Meliše, Okonina, Planina, Primož pri Ljubnem, Radmirje, Savina in Ter.
(2) Glede na hierarhijo naselij so naselja v Občini Ljubno:
– lokalno središče / občinsko središče: Ljubno ob Savinji,
– oskrbno središče: Radmirje,
– ostala naselja.
(3) Občinsko središče Ljubno ob Savinji se razvija kot lokalno središče in hkrati občinsko središče z že razvitimi gospodarskimi conami, stanovanjskimi območji ter javnimi funkcijami občinskega pomena. Krepi se turistični in gospodarski razvoj, omogočijo se zadostne površine za proizvodne, obrtne in druge dejavnosti ter nova delovna mesta.
(4) Razvoj naselja Radmirje temelji na krepitvi kulturne dediščine, oskrbnih in storitvenih funkcij ter potrebam bivanja s poudarkom na ohranjanju obstoječih funkcij. Radmirje je sedež župnije. Možno je urejanje objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki sodijo v stanovanjsko območje. Pozornost se posveti sožitju urbane in ruralne funkcije.
(5) Posamezna naselja v občini so opredeljena kot podeželska naselja (Juvanje, Meliše, Okonina), saj so pretežno ruralnega značaja. V njih sta prevladujoča programa bivanje in kmetijstvo. V teh naseljih je bistveno predvsem ohranjanje prebivalstva in možnosti za razvoj dejavnosti, ki so združljive s podeželskim bivalnim okoljem. Tu se ne predvidijo večje širitve območij za gradnjo, vendar se tem naseljem omogoči prostorski razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva.
(6) Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi SPRS so bila naseljem z razvojnimi možnostmi v Občini Ljubno določene funkcije, in sicer na osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev:
– druga urbana naselja: Ljubno ob Savinji,
– podeželska naselja: Radmirje, Okonina,
– vasi in zaselki.
(7) Glede na funkcije lokalne uprave:
– občinsko središče: Ljubno ob Savinji.
2.3.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji 
15. člen 
(temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji) 
(1) Občina Ljubno ni neposredno umeščena na nobenem izmed evropskih prometnih koridorjev. S svojo lego ne predstavlja večje vloge v regionalnem prometnem vozlišču, niti ni umeščena v bližini najpomembnejših slovenskih prometnih vozlišč.
(2) Primarno cestno omrežje v občini predstavljajo regionalne ceste: RI-225, ki Ljubno povezuje z Rečico ob Savinji, RII-428, ki Ljubno povezuje z Lučami ter regionalna cesta RI-428, ki Ljubno povezuje z Gornjim Gradom v smeri proti jugozahod.
(3) Naselja v občini se z naselji v sosednjih občinah povezujejo s sistemom regionalnih cest, ki se posodabljajo z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu.
(4) Sekundarno cestno omrežje pa tvorijo lokalne ceste (LC) in javne poti (JP). Lokalne ceste na območju naselja Ljubno ob Savinji se razvrstijo v podkategorije: zbirne mestne ali krajevne ceste (LZ) ter mestne ali krajevne ceste (LK).
(5) Na območju Občine Ljubno ni železniškega omrežja.
(6) Na območju Občine Ljubno je načrtovana gradnja državnih kolesarskih povezav (DKP), ki tvorijo hrbtenico kolesarskih povezav v občini, na katero se navezujejo lokalne kolesarske povezave. Uredi se daljinska kolesarska povezava v smeri vzhod – zahod, kot del državne kolesarske povezave. Obstoječe in nove kolesarske povezave se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Kolesarsko omrežje se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. Omrežja se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje. V vseh pomembnejših naseljih se zagotovi površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.
(7) Uredi se mreža tematskih in drugih pešpoti, zlasti na zavarovanih območjih ter na območjih Krajinskega parka Golte.
2.3.4 Druga za občino pomembna območja 
16. člen 
(druga pomembna območja) 
Druga pomembna območja v Občini Ljubno so:
– Krajinski park Golte,
– območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (Golte, Greben Smrekovec-Komen, Savinja od izvira do Ljubnega, Tirske peči),
– območja ustvarjenih kvalitet prostora (naselbinske dediščine in ostale zvrsti kulturne dediščine: arheološka, memorialna, profana stavbna, sakralna stavbna in sakralno profana stavbna dediščina),
– voda in obvodni prostor (Savinja s pritoki).
17. člen 
(območje urbanističnega načrta) 
Urbanistični načrt (UN) se je izdelal za naselje Ljubno ob Savinji.
2.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA
18. člen 
(splošne določbe za razvoj gospodarske infrastrukture) 
(1) Gospodarska javna infrastruktura (GJI) se bo razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Občina razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med urbaniziranimi in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.
(2) Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev GJI. Obnova infrastrukturne opreme bo načrtovana po načelu celovitosti opreme posameznih območij.
2.4.1 Prometna infrastruktura 
19. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Cestno omrežje Občine Ljubno tvorijo:
– regionalna cesta R1-225, odsek 1085,
– regionalna cesta R1-225, odsek 1248,
– regionalna cesta R2-428, odsek 1249,
– lokalne ceste (LC), zbirne mestne in krajevne ceste (LZ), mestne in krajevne ceste (LK) in javne poti (JP).
(2) Predvidena je rekonstrukcija križišča cest R1-225 z R2-428, severno od naselja Radmirje.
(3) Na območju Občine Ljubno se rekonstruirajo ostale regionalne ceste (R), lokalne ceste (LC), zbirne mestne ali krajevne ceste (LZ), mestne in krajevne ceste (LK) in javne poti (JP), ter gradijo novi odseki cest, ki omogočajo dovoz do obstoječih in novih poselitvenih in drugih območij.
(4) Javne ceste in poti se načrtujejo, gradijo in rekonstruirajo z ustreznimi prečnimi profili, opremo in oblikovanjem glede na kategorijo ceste in poti. V sklopu gradnje in rekonstrukcije javnih cest se uredijo križišča, avtobusna postajališča in javna razsvetljava ter kolesarske steze in hodniki za pešce.
(5) Na območju naselij, kjer prostor dopušča, je karakteristični profil regionalnih cest (R), lokalnih cest (LC), zbirnih mestnih in krajevnih cest (LZ) ter mestnih in krajevnih cest (LK) sestavljen iz voznih pasov, zelenih ločevalnih pasov ter kolesarske steze in hodnika za pešce. Na delih javnih cest in poti, ki potekajo preko stanovanjskih območij, v bližini objektov centralnih dejavnosti ter na območjih in ob objektih kulturne dediščine in varstva narave se načrtujejo in gradijo ustrezni elementi za umirjanje prometa.
(6) Obvezno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.
(7) Na regionalni cesti 1. reda R1-225, od občinske meje do naselja Okonina, je evidentiran odsek, preko katerega poteka selitev dvoživk v času razmnoževanja, zato naj se v primeru rekonstrukcije ceste oziroma njihovem vzdrževanju načrtuje ustrezne tehnične rešitve in varnostne ukrepe za neoviran prehod dvoživk na njihovih ustaljenih selitvenih poteh.
20. člen 
(omrežje kolesarskih povezav) 
(1) Na območju Občine Ljubno so obstoječe lokalne kolesarske poti, ki potekajo po občinskih cestah.
(2) Preko območja Občine Ljubno je načrtovana gradnja dveh regionalnih kolesarskih poti:
– glavna regionalna kolesarska povezava od Solčave do Celja, ki poteka vzdolž reke Savinje iz smeri Luč mimo Ljubnega ob Savinji proti Mozirju,
– navezovalna kolesarska povezava, ki poteka od Radmirja preko Gornjega Grada proti Kamniku.
(3) Na območju Občine Ljubno se zgradi omrežje kolesarskih povezav, kot kolesarske steze ob obstoječih, novih in rekonstruiranih javnih cestah ali kot kolesarske poti. Kolesarske povezave se navezujejo na omrežje državnih in regionalnih kolesarskih povezav ter na obstoječe omrežje kolesarskih povezav v naseljih. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste, poti, visokovodni nasipi in podobno.
(4) Omrežje kolesarskih poti se bo na območjih ohranjanja narave načrtovalo po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev, s čimer se bo zagotavljalo ohranjanje lastnosti zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotska raznovrstnost.
21. člen 
(omrežje pešpoti in drugih rekreacijskih poti) 
(1) Občina Ljubno bo v vseh naseljih zagotavljala površine za varno odvijanje peš prometa. Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.
(2) V občini je 17 obstoječih pešpoti (Flosarska pot, Frančiškova pot, Juvanjska pot, Krožna pot, Martinova pot, Nad Ljubnico, Ob Savinji, Ojstri vrh, Okoninska pot, Pot na Škarje, Pot sproščenosti, Pot v Primož, Pot v Ter, Rajhovka, Zelena pešpot Sopot, Pot po Homu in Pot po poteh kulturne dediščine).
(3) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne, turistične namene in v omrežje državnih in regionalnih poti. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij peš povezav.
(4) Omrežje pešpoti in drugih sprehajalnih poti se bo na območjih ohranjanja narave načrtovalo po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev, s čimer se bo zagotavljalo ohranjanje lastnosti zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotska raznovrstnost.
22. člen 
(železniško omrežje) 
Na območju Občine Ljubno ni železniškega omrežja.
2.4.1.1 Mirujoči promet 
23. člen
(mirujoči promet) 
(1) Ustrezno število parkirnih mest se zgradi v okviru javnih površin in v stanovanjskih soseskah. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce.
(2) V naselju Ljubno ob Savinji je potrebno zgraditi in zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. V sklopu pokopališča ob cerkvi Marije vnebovzete na Rosuljah se predvidi novo parkirišče. Pred vstopom v naselje se na desnem bregu Savinje predvidi razgledno postajališče. Znotraj južno ležečega območja za športne centre ter turizem se predvidi ureditev postajališča za avtodome.
(3) Parkirišča na prostem se tam, kjer je to mogoče, načrtujejo in urejajo kot del zelenih površin z vodoprepustnimi površinami in intenzivno zasaditvijo drevja.
(4) Parkirišča za avtobuse in tovorna vozila, njihovo servisiranje in garažiranje se ureja izven stanovanjskih območij in območij centralnih dejavnosti, in sicer v sklopu gospodarskih con, ob prometnicah z navezavo na državne ali lokalne ceste.
(5) Parkirišča za avtodome se zagotavljajo v bližini turističnih destinacij in glavnih prometnih povezav. Parkirne prostore za avtodome se umešča v območju kampov in v okviru turističnih kmetij ob upoštevanju območij varovanj, vizur in kulturne krajine.
2.4.1.2 Letališča in heliporti 
24. člen
(letališča in heliporti) 
Na območju Občine Ljubno ni obstoječih ali predvidenih letališč ali heliportov. Občina Ljubno se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč, glede na predvideno in obstoječo mrežo letališč.
2.4.1.3 Plovba po celinskih vodah 
25. člen
(plovba po celinskih vodah) 
Na odsekih reke Savinje, kjer vodne razmere in predpisi o plovnem režimu dopuščajo plovbo, je ta dopustna v rekreacijske namene s plovili brez motornega pogona. Za potrebe vodnega prometa v rekreacijske namene se na določenih mestih uredijo dostopi do vode, pomoli in privezi za čolne.
2.4.1.4 Javni potniški promet 
26. člen
(javni potniški promet) 
(1) Javni potniški promet predstavlja avtobusni promet, ki poteka kot medkrajevni promet proti Mozirju, Gornjemu Gradu in Lučam. Zaradi specifike prostora in majhne gostote prebivalstva lokalni potniški promet ni urejen.
(2) Med sosednimi občinami se vzpostavi učinkovit medobčinski javni potniški promet z vozlišči na avtobusnih postajah na Ljubnem in v Radmirju. Obstoječa postajališča se prenovijo.
(3) V naselju Ljubno ob Savinji se obojestranska avtobusna postajališča nahajajo ob regionalni cesti R2-428 Ljubno na treh lokacijah.
2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura 
2.4.2.1 Oskrba s pitno vodo 
27. člen
(oskrba s pitno vodo) 
(1) Občina Ljubno bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo poseljenih območij v občini, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novega ter vzdrževanje, dograjevanje, ureditev in modernizacijo objektov obstoječega vodovodnega omrežja.
(2) Na območjih, kjer kapacitete obstoječega vodovoda ne omogočajo priključevanja novih objektov, je potrebno vodovod obnoviti in dograditi.
(3) Na območjih novih pozidav, oziroma na območjih, kjer se javni vodovod gradi za obstoječa poselitvena območja je pri gradnji potrebno upoštevati Pravilnik o oskrbi s pitno vodo, kakor tudi Tehnični pravilnik o oskrbi s pitno vodo.
(4) Večji del razpršene poselitve, predvsem v višje ležečih predelih občine, se oskrbuje z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Zaselke in samotne kmetije, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala preko lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.
2.4.2.2 Vodni viri 
28. člen
(1) Oskrba s pitno vodo znotraj Občine Ljubno se zagotavlja iz naslednjih vodnih zajetij, ki niso varovana z odloki:
– Radmirje 1,
– Radmirje 2,
– Trbolca,
– Podmočan 1
– Podmočan 2
– Podmočan 3,
– Jezernik,
– Kij 1,
– Kij 2,
– Pustota 1 in
– Pustota 2.
(2) Iz štirih vodnih zajetij teče voda prosto v rezervoar, iz treh se prečrpava v glavni rezervoar s prostornino 120 m3, kjer se pred uporabo in odtokom v omrežje dezinficira. Za Ljubno 2 se voda prečrpava v rezervoar s prostornino 20 m3.
(3) Naselje Radmirje se oskrbuje iz javnega vodovoda iz treh zajetij: Radmirje 1, Radmirje 2 in Trbolca. Naselje Ljubno se oskrbuje iz dveh javnih vodovodov: vodovod Ljubno 1 in vodovod Loke-Ljubno 2. Naselji Okonina in Juvanje se neposredno napajata iz vodovodnega sistema Letošč, vodovodne povezave so zgrajene tako, da iz tega sistema omogočajo rezervno napajanje tudi vodovodnega sistema Radmirje in Ljubno.
(4) Zgrajeno je povezovalno vodovodno omrežje, ki vse vodovodne sisteme povezuje med seboj, Omrežje je povezano s sistemom telemetrije in daljinskega nadzora, kar zagotavlja večjo varnost oskrbe s pitno vodo.
2.4.2.3 Odvajanje in čiščenje odpadne vode 
29. člen
(odvajanje in čiščenje odpadne vode) 
(1) Naselja Ljubno ob Savinji, Radmirje in Juvanje imajo v večji meri zgrajeno javno kanalizacijo. Odpadne vode se odvajajo na čistilno napravo zmogljivosti 1100 PE.
(2) Na vseh poselitvenih območjih je potrebno upoštevati operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno na širšem območju strnjenih naselij v dolinskem delu občine. Na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
(3) Na območju razpršene poselitve, manjših zaselkov in posameznih objektov oziroma izven območij strnjenih naselij se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih in manjših sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni in manjši sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. Do izgradnje kanalizacije, in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih vod v male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice.
(4) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih, kjer geološka sestava omogoča ponikanje, se predvidi ponikanje padavinskih vod, vendar le ob izdelanem geološko geomehanskem poročilu.
2.4.2.4 Ravnanje z odpadki 
30. člen
(ravnanje z odpadki) 
(1) V obdobju do leta 2020 gradnja nove komunalne infrastrukture (zbirni center, odlagališče) ni predvidena. Zgrajen je zbirni center Podhom, ki ga koristi pet občin Zgornje Savinjske doline. V občini so že postavljene zbiralnice za embalažo (papirno, kartonsko in stekleno embalažo).
(2) Občina Ljubno bo zagotavljala celovit sistem ravnanja z odpadki, v katerega bodo vključena vsa gospodinjstva ter negospodarske in gospodarske dejavnosti. Na lokalni ravni se zagotovi izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru in v zbiralnicah nenevarnih frakcij (ekološki otoki). Spodbuja se umeščanje skupnih odjemnih mest za odpadke. Deponiranje odpadkov se izvaja preko zbirnega centra Podhom na Regijskem centru ravnanja z odpadki v Celju.
(3) Evidentira in sanira se divja odlagališča odpadkov, pripravi sanacijske načrte ter izvaja ustrezne omilitvene ukrepe.
2.4.2.5 Oskrba z energijo 
31. člen
(oskrba z energijo) 
(1) Zasnova oskrbe občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in skladno z lokalnim energetskim konceptom.
(2) Občina bo zagotavljala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije: lesna biomasa, male hidroelektrarne, sončna energija, vetrna energija, geotermalna energija in druge ter navezava na daljinsko ogrevanje.
(3) Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem območju občine.
2.4.2.6 Elektroenergetsko omrežje 
32. člen
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Na območju Občine Ljubno so obstoječi srednje in nizkonapetostni elektroenergetski vodi. Obstoječa razdelilna transformatorska postaja RTP se nahaja v naselju Ljubno. Za distribucijo električne energije na manjših razdaljah služi srednje napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV in omrežje transformatorskih postaj.
(2) Za izvajanje načrtovanih novih visokonapetostnih daljnovodov se prednostno ohranjajo obstoječi koridorji, zato je potrebno upoštevati:
– elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se prednostno predvidi kabliranje le-teh;
– koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov 20 kV s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri nadaljnjem načrtovanju prostora;
– pri razvoju energetskih sistemov se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju njihovega števila;
– umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute;
– z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev;
– pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami;
– predvideni elektroenergetski vodi in naprave se umeščajo s srednjeročnimi letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035);
– trase in lokacije predvidenih SN daljnovodov, kablovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV bo Elektro Celje, d.d. določilo s srednjeročnimi in letnimi plani investicij z oziroma na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na predmetnem območju;
– umeščanje vodov in objektov v prostor se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Vodi naj se praviloma izvajajo podzemno;
– objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam;
– zaradi preprečevanja trkov z žicami daljnovodov se pri gradnji nadzemnih vodov zagotovijo za ptice varni vodi.
2.4.2.7 Plinovodno omrežje 
33. člen
(plinovodno omrežje) 
Na območju Občine Ljubno ni zgrajenega ali predvidenega plinovodnega omrežja.
2.4.2.8 Ogrevanje 
34. člen
(ogrevanje) 
(1) Spodbuja se povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se tudi učinkovito in racionalno rabo toplotne energije na celotnem območju občine. Uporaba obnovljivih energetskih virov se spodbuja na celotnem območju občine oziroma predvsem tam, kjer za njihov razvoj obstajajo ustrezni pogoji. Objekti in ureditve za proizvodnjo obnovljivih virov toplotne energije morajo biti ustrezno integrirani v prostor.
(2) Prihodnja oskrba s toplotno energijo se bo izvajala skladno z energetskim konceptom občine.
(3) Razvoj oskrbe z energijo Občine Ljubno predvideva zmanjševanje porabe energije ter postopen prehod na uporabo ekoloških in obnovljivih virov energije (biomasa, sonce in vode) z izgradnjo toplarn, MHE, sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in uvedbo drugih sodobnih tehnologij.
(4) Na območju občine si toplotno energijo vsako gospodinjstvo zagotavlja iz lastnih virov. Pri tem bo občina spodbujala predvsem uporabo ekološko sprejemljivejših oziroma okolju prijaznejših energentov (bioplin, lesna biomasa).
(5) V prihodnosti se predlaga, da se toplotno ogrevanje na Ljubnem rešuje z izgradnjo toplarne na biomaso. Z izgradnjo toplarne se predvidi tudi gradnja toplovodnega omrežja, na katerega se priključujejo gospodinjstva na območju Ljubnega, Kolovrata in Proda.
(6) Na območjih razpršene poselitve, kjer gradnja javnega toplovodnega omrežja zaradi stroškov in racionalnosti ne bo smiselna, bo občina spodbujala opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije.
2.4.2.9 Obnovljivi viri 
35. člen
(obnovljivi viri) 
(1) Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem območju občine in usmerja v izgradnjo nizko energijskih stavb, pasivnih stavb, sanacijo sistemov ogrevanja, namestitev toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode.
(2) Pri sistemih izrabe sončne energije za proizvodnjo elektrike in toplote ali samooskrbo imajo prednost postavitve sončnih elektrarn na objekte, predvsem strehe objektov večjih razsežnosti, pod pogojem, da postavitev naprav za proizvodnjo električne energije ni v neskladju s prostorsko izvedbeni pogoji, z varstvenimi režimi, usmeritvami in pogoji za ohranjanje narave in ohranjanje kulturne dediščine. Sončne elektrarne na tleh se umešča samo na degradiranih površinah.
(3) Male hidroelektrarne (v nadaljnjem besedilu MHE) se umeščajo v skladu z lokalnimi potrebami in lokalnim energetskim konceptom. Gradnje MHE je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje ter na podlagi določitve ekološko še sprejemljivih minimalnih pretokov ter ob podrobni določitvi potrebnih ureditev in omilitvenih ukrepov. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE na Savinji in njenih pritokih je treba na tovrstnih območjih zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. Obstoječe MHE se ohranjajo, predvidijo se na lokacijah obstoječih objektov (mlinov in žag), oziroma na določenih območjih ter lokacijah, ki so krajinsko manj izpostavljene. Gradnja MHE na območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni mogoče zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna.
(4) Hídroenergetska raba vode Savinje se izvaja ob upoštevanju pogojev in usmeritev, s čimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je zavarovana za naravni spomenik ter opredeljena za naravno vrednoto državnega pomena in območje biotske raznovrstnosti. Gradnja MHE na vodotokih, ki imajo status naravne vrednote ali so predlagani za naravne vrednote, pa se izvaja le v primeru zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka v strugi, pretoka, ki bo omogočal naravo hidrodinamiko ter ohranjanje lastnosti, zaradi katerih imajo poseben status. Male hidroelektrarne se načrtuje ob zagotavljanju pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološke povezanosti habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode, pri čemer se predhodno ugotovi stanje habitatov ter ogroženih vrst.
(5) Gradnja objektov za izrabo sončne energije in energije vetra naj se umešča izven vidno izpostavljenih območij: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam ter izven zavarovanih območij narave, območij naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti.
2.4.2.10 Omrežje elektronskih komunikacij 
36. člen
(omrežje elektronskih komunikacij) 
(1) V Občini Ljubno se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se internetne priključke za gospodinjstva, ki še nimajo dostopa do svetovnega spleta.
(2) Skladno s potrebami in razvojem poselitve se izvede rekonstrukcija, posodobitev oziroma izgradnja novega komunikacijskega omrežja. Postopno se povečuje opremljenost z omrežji optičnih kablov ter pokritost z radijskim in digitalnim televizijskim signalom, signalom za mobilno telefonijo ter drugimi signali.
(3) Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prvenstveno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in območij kulturne dediščine.
(4) Umeščanje vodov in objektov v prostor se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti ter varovanih enot in območij registrirane kulturne dediščine načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Vodi naj se praviloma izvajajo podzemno.
(5) Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam.
2.4.2.11 Druga področja GJI 
37. člen
(pokopališča) 
V Občini Ljubno sta dve pokopališči v naseljih Ljubno ob Savinji in Radmirje.
2.4.2.12 Grajeno javno dobro 
38. člen
(ureditev javnih površin v naseljih) 
Zeleni sistem v naselju Ljubno ob Savinji vključuje odprte površine ob vodotokih Ljubnica in Savinja. Ohranja se drevoredna poteza ob regionalni cesti v smeri proti Lučam. Ohranja se ostale značilne drevorede, zasaditve ter posamezno drevje. V naselju se uredijo kolesarske poti in pešpoti. V naselju Ljubno ob Savinji se predvidi izgradnja otroških igrišč.
39. člen 
(zasnova javnih površin zunaj naselij) 
Vzpostavijo se rekreacijske površine, kolesarske poti in pešpoti v naravnem okolju. Tematske poti (sprehajalne, planinske, učne ipd.) povezujejo naravno in kulturno dediščino ter značilnosti v prostoru.
2.5 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA
40. člen 
(območja naselij) 
(1) Občina Ljubno je do sprejetja tega odloka svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z veljavnim prostorskim planom, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot območja za poselitev, ki se jih ohranja in opredeli kot okvirna območja naselij (ON) v tem OPN.
(2) Na območju občine je opredeljenih 19 območij naselij (ON):
– JUVANJE: JU_1, JU_2
– LJUBNO OB SAVINJI: LJ_1, LJ_2
– MELIŠE: ME_1, ME_2
– OKONINA: OK_1,OK_2
– PLANINA: PL_1
– PRIMOŽ PRI LJUBNEM: PR_1, PR_2
– RADMIRJE,: RA_1, RA_2, RA_3, RA_4
– SAVINA: SA_1, SA_2
– TER: TE_1, TE_2.
(3) V naselja se v minimalnem obsegu vključujejo posamezni objekti na neposrednem robu naselij. Na območjih naselij, kjer so predvidene širitve v skladu s strateškim delom OPN in konceptualnim delom urbanističnega načrta, se v ta območja vključijo tudi posamični objekti razpršene gradnje.
41. člen 
(razpršena gradnja) 
Na območju občine se pojavlja razpršena gradnja, ki pomeni takšno razmestitev objektov, da med njimi ostajajo nepozidana ali kmetijska zemljišča, to je gradnjo z nizko gostoto naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Povečini gre za posamezne objekte ob strnjenih naseljih ali na novih lokacijah sredi kmetijskih zemljišč. Pogoste so tudi skupine objektov ob naseljih ali na ločenih lokacijah (vizualna degradacija) neustrezne namembnosti.
42. člen 
(območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje) 
Na območju Občine Ljubno ni območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v naselja.
43. člen 
(območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje) 
Na območju Občine Ljubno ni območij sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje.
44. člen 
(območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve) 
Na območju Občine Ljubno ni območij sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve.
45. člen 
(ostala območja razpršene gradnje) 
Razpršena gradnja se v izvedbenem delu OPN prikaže kot fundus objekta (informacija o dejanskem stanju) oziroma je brez oznake v grafičnem delu.
2.6 OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE
46. člen 
(okvirna območja razpršene poselitve) 
(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na vznožjih hribovitih območij v severnem in predvsem v južnem delu Občine Ljubno. Morfologija poselitve ima značilnosti avtohtone poselitve, predvsem obstoječe kmetije ali kasnejše novogradnje, vendar so v tem območju tudi primeri razpršene gradnje. Na območju Občine Ljubno so območja poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavljajo avtohtoni vzorec poselitve. Predstavljajo jih predvsem:
– samotne kmetije, zaselki, razložena in raztresena naselja,
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.),
– turistični, rekreacijski in športni objekti.
(2) V manjšem obsegu se razpršena poselitev pojavlja tudi v dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve.
2.7 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO
2.7.1 Notranji razvoj naselja 
47. člen 
(notranji razvoj naselij) 
(1) Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih, in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezave z odprto krajino.
(2) Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno:
– ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe urbanega prostora,
– ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora,
– ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.
(3) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.
2.7.2 Prenova naselij 
48. člen 
(prenova naselij) 
(1) Prenova ima prednost pred novogradnjo v naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediščino, še posebno, če imajo njeni deli kljub določenim degradacijam v zadostni meri ohranjene značilne sestavine. Načrtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoječe stavbne strukture in zgrajene infrastrukture.
(2) Prenova bo morala postati oblika urbanističnega urejanja naselja, ki poleg prostorskih ciljev vključuje tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju vseh omejitev ter se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo jeder, bivanjsko in funkcijsko neustreznih delov naselij ali posameznih stavb se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(3) Zagotovi se delna prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška jedra.
(4) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje. Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(5) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.
(6) Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.
(7) Naselja, katerih deli so opredeljeni za delno prenovo, so:
– Ljubno ob Savinji,
– Okonina,
– Radmirje.
2.7.3 Širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave 
49. člen 
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave) 
(1) Prostorske možnosti za razvoj bo Občina Ljubno zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij in zaselkov. Širitev poselitve se navezuje na zgoščanje in zaokrožanje poselitvenih območij z večjimi sklopi parcel ter vzporednimi izboljšavami prometnih povezav in komunalnih ureditev. Za območja širitve naselij so namenjene površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja.
(2) Občina Ljubno načrtuje širitev naselij skladno s kriteriji iz državne strategije in s tem zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.
(3) Razvoj naselij se usmerja ob upoštevanju meril in strokovnih podlag za poselitev. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju, tudi kot posamična stavbna zemljišča.
(4) Nova območja za pozidavo se lahko v omejenem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(5) V občinskem središču Ljubno ob Savinji, naselju Radmirje in v drugih naseljih, na ustreznih lokacijah v njihovi bližini je treba zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, kot tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.
2.7.4 Razvoj dejavnosti po naseljih 
50. člen 
(razvoj dejavnosti po naseljih) 
(1) Proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječo gospodarske cono znotraj IPC Loke.
(2) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinsko in lokalno središče, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniški promet, kolesarske in pešpoti).
(3) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja ter spremljajoče in dopolnilne dejavnosti.
(4) V vaških naseljih so dopustne dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje. Mogoč je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd., ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja), družbenih dejavnosti (vrtci, šole, domovi obšolskih dejavnosti), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji, kot objekti ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.
2.7.5 Sanacija razpršene gradnje 
51. člen 
(sanacija razpršene gradnje) 
(1) Na območjih razpršene gradnje se preprečuje nadaljnja razpršena gradnja.
(2) Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet.
(3) Razpršena gradnja, predvsem posamične stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.
2.7.6 Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve 
52. člen 
(ohranjanje območij razpršene poselitve) 
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(2) Ohranja se razpršena poselitev, ki je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve. Znotraj opredeljenih enot razpršene poselitve bodo možni posegi skladno z določili za obravnavano EUP.
53. člen 
(načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij) 
(1) Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo naslednje prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in:
– ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti,
– ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura),
– ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro),
– za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine,
– za namen športa in rekreacije,
– za rabo naravnih dobrin,
– za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.
(2) Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se omogoča gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije, katerih razvoj temelji na obstoječih lokacijah ali v naseljih, kjer ni več razvojnih možnosti. Za potrebe kmetije je mogoča prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah ter obdelovalnih površinah omogočen neoviran dostop do gospodarskih dvorišč.
(3) V izvedbenem delu OPN se opredelijo območja ureditev izven naselij, skladno z opredeljenimi kriteriji za načrtovanje na najboljših kmetijskih zemljiščih.
2.7.6.1 Urbanistično oblikovanje naselij 
54. člen
(urbanistično oblikovanje naselij) 
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celot. Arhitekturna prepoznavnost se ustvari z načrtnim notranjim razvojem in prenovo naselij. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Višinski gabariti naj ne presegajo gabaritov obstoječe pozidave.
(2) Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno prilagajajo obstoječi kakovostni strukturi tako, da se zagotavlja tipološka enotnost. V območju jedra naselja se novi objekti prilagajajo tradicionalni strukturi, v vseh ostalih območjih pa je dovoljeno uvajanje sodobnih arhitekturnih principov oblikovanja, ki pa morajo biti v sozvočju z obstoječimi.
(3) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se upošteva značilnosti tradicionalnega stavbarstva z namenom vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih oblik poselitve. Varuje se robove naselij kot delov kulturne krajine.
2.7.6.2 Koncept prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt 
55. člen
(urbanistični načrt) 
Za Ljubno ob Savinji se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
56. člen 
(zasnova razvoja naselja Ljubno) 
(1) Koncept razvoja naselja:
– Ljubno ob Savinji je manjše urbano naselje, v katerem je prevladujoča neagrarna zaposlitev prebivalstva in urbana raba prostora. Razvijalo se bo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot pomembnejše lokalno središče in občinsko središče z večjim deležem stanovanjskih območij, potrebnim deležem centralnih, oskrbnih, turističnih, športnih in proizvodnih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja. V funkciji pomembnejšega lokalnega središča ima pomembno, tudi medobčinsko gravitacijsko vlogo v smislu zagotavljanja delovnih mest.
– Zasnova območja centralnih dejavnosti predvideva:
– Osrednja območja centralnih dejavnosti so skoncentrirana v centru naselja ter ob vstopu v naselje. V severnem delu naselja se predvidi širitev za potrebe centralnih dejavnosti. 
– Zasnova območja stanovanj predvideva:
– Večje območje stanovanjskih površin se nahaja v centralnem in severnem delu naselja. Severno pred vstopom v naselje ob desnem bregu Savinje ob regionalni cesti je območje eno- in dvostanovanjskih individualnih objektov. Robovi naselja predstavljajo starejše raščeno stanovanjsko območje, tudi s kmetijsko dejavnostjo. 
– Zasnova proizvodnih območij predvideva:
– Gospodarska cona IPC Loke leži ob vstopu v naselje med regionalno cesto ter Savinjo v obstoječem okvirju zadošča razvojnim potrebam naselja, predvidena je manjša širitev za umestitev dovozne ceste. 
(2) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa:
– Skozi južni del naselja poteka regionalna cesta R2-428 Radmirje–Luče, ki neposredno južno ob naselju prečka vodotok Savinja. Za rekonstrukcijo je predvideno križišče cest R1-225 z R2-428;
– Na območjih širjena poselitve se bodo izgrajevale nove lokalne ceste, ki bodo napajale nove dele naselja. Za potrebe dostopov do novih območij se oblikujejo nove ulice. Obstoječe lokalno cestno omrežje je potrebno rekonstruirati in dopolniti v območjih notranjega razvoja. Prednostno se omrežje predvidenih in obstoječih cest opremi s peš in kolesarskimi povezavami;
– Na območju Občine Ljubno so obstoječe lokalne kolesarske poti, ki potekajo po občinskih cestah. Preko območja Občine Ljubno je načrtovana gradnja dveh regionalnih kolesarskih poti:
– glavna regionalna kolesarska povezava od Solčave do Celja, ki poteka vzdolž reke Savinje iz smeri Luč mimo Ljubnega ob Savinji proti Mozirju, 
– navezovalna kolesarska povezava, ki poteka od Radmirja preko Gornjega Grada proti Kamniku. 
– Omrežje predvidenih in obstoječih cest se opremi s kolesarskimi povezavami.
– Javni potniški promet predstavlja avtobusni promet, ki poteka po regionalni cesti R2-428 Radmirje-Luče. Obojestranska avtobusna postajališča se nahajajo: vzhodno pred vstopom v naselje, v centralnem delu naselja in v zahodnem delu naselja.
(3) Koncept zelenega sistema naselja:
– Zeleni sistem je pomembna kategorija urbanih površin in krajine. Zelene površine vključujejo varstvo vodnih virov, gozdne površine, kmetijske površine, varstvo narave, varstvo kulturne dediščine, parke, obvodne parkovne površine, pokopališča. V okvir zelenih površin sodijo tudi zelene površine v stanovanjskih soseskah, ob šolah in vrtcih, ob večjih športno rekreacijskih objektih, ob gospodarskih območjih, le da so te predmet obravnave podrobne prostorske dokumentacije in niso prikazane na nivoju OPN, pomenijo pa bistvo kakovosti bivalnega okolja;
– Večje zelene površine so v južnem delu naselja ob Savinji ter v vzhodnem delu naselja ob Ljubnici, opredeljene kot površine za šport in rekreacijo ter druge zelene površine;
– Vzdolž celotnega poteka vodotokov Savinja in Ljubnica se skozi celo naselje ohrani in primerno uredi zeleni obvodni pas, ki ima varovalno funkcijo priobalnega pasu in tudi dodatno za oddih, rekreacijo in šport. Uredijo se pešpoti, parkovna zasaditev in oprema (klopi, koši za odpadke, javna razsvetljava …). V čim večji meri se ohrani obstoječa obvodna vegetacija;
– Pokopališče je na severozahodni strani naselja ob cerkvi Marije vnebovzete na Rosuljah;
– Ob regionalni cesti se ob vstopu in izstopu v območje naselja zasadi obojestranski drevored. Vmesne zasaditve drevoredov se predvidijo tudi na površinah za mirujoči promet.
(4) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja
– Na območju UN je izgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki se priključuje na čistilno napravo Ljubno. Na območjih predvidenih širitev naselja je potrebno dograditi obstoječe omrežje. Dolgoročno se na območju celotnega naselja zgradi ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda;
– Na območju UN se odvoz komunalnih odpadkov vrši na odlagališče Podhom v Občini Gornji Grad. Za papir, steklo, kovinske in plastične odpadke poteka zbiranje preko zbiralnic ločenih frakcij embalaže;
– Hrupu so izpostavljena stanovanjska območja v bližini proizvodnih območij. Nova stanovanjska območja se ne vzpostavljajo na stičnih mestih s proizvodnimi območji.
(5) Lokalni energetski koncept
– v čim večji meri se kot energent ogrevanja pri novogradnjah ali rekonstrukcijah v območju UN uporabi daljinsko ogrevanje v kombinaciji z obnovljivimi viri energije (les, biomasa, geotermalna energija, sončna energija …).
(6) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
– skladno z določili tega odloka.
2.8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI
2.8.1 Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na naravne vire 
57. člen 
(splošne usmeritve) 
(1) Usmeritve so izdelane za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: kmetijstvo, gozdarstvo, vode, naravne vrednote in biotska raznovrstnost, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine. Razvoj dejavnosti v krajini, ki so vezane na naravne vire se načrtujejo na tistih območjih, kjer so za razvoj najbolj ugodni pogoji. Dejavnosti v krajini se načrtujejo na način, da se z razvojem ohranja obstoječe krajinske značilnosti in krajinsko topologijo, da se zagotavlja trajno izkoriščanje naravnih virov in naravnih dobrin, da se preprečuje zaraščanje kmetijskih površin, s čimer se ohranja kmetijska raba oziroma kmetijska proizvodnja in z njo povezana kulturna krajina, ter da se ob sočasnemu gospodarskemu razvoju in razvoju poselitve zagotavlja vzdržna raba prostorskih potencialov.
(2) Cilji prostorskega razvoja krajine so:
– ohraniti prepoznavnost kulturnih in naravnih kakovosti krajine,
– izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,
– zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.
(3) Na celotnem območju Občine Ljubno se prostorska razmerja med posameznimi rabami v krajini ohranjajo (kmetijske, gozdne površine) kot tudi posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: kmetijstvo, gozdarstvo, vode, naravne vrednote, turizem in rekreacijo.
2.8.1.1 Zasnova kmetijstva 
58. člen
(zasnova kmetijstva) 
(1) Občina Ljubno bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo najboljših kmetijskih zemljišč. Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so:
– spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč,
– ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, tj. spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah,
– spodbujanje sonaravnega in ekološkega kmetovanja,
– spodbujanje razvoja čebelarstva,
– usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(2) Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom. Na območjih prepoznanih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.
(3) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
(4) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča predvsem kmetijska raba. Druga kmetijska zemljišča je mogoče v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene. Na območjih, ki imajo status naravne vrednote ali so pomembna z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti naj se agromelioracije in druge zemljiške operacije izvaja ob upoštevanju varstvenih usmeritev, s katerimi se bo zagotavljalo ohranjanje njihovih lastnosti.
(5) Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura.
(6) Kmetijska dejavnost mora upoštevati in se prilagajati vsem potrebnim omejitvam zaradi varstva vodnih virov.
2.8.1.2 Usmeritve za razvoj gozdarstva in varstvo gozdov 
59. člen
(zasnova gozdarstva) 
(1) Zasnova gozdnih površin opredeljuje poleg večnamenskih lesno-proizvodnih gozdov še varovalne gozdove, ki so državnega pomena. Kot varovalni gozdovi so razglašeni tisti gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, pa tudi tisti gozdovi, pri katerih je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija.
(2) Funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdovi na kartah in popisih funkcij gozdov v gozdnogospodarskem načrtu območja, se kot strokovne podlage upoštevajo pri prostorskih ureditvah državnega in lokalnega pomena
(3) Območja varovanih gozdov obsegajo varovalne gozdove in gozdne rezervate ter druge gozdove, kjer je gospodarjenje podrejeno naravnim dejavnikom zaradi njihove občutljivosti oziroma ranljivosti. Glede na to so poleg varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov varovani gozdovi tudi gozdovi s 1. stopnjo poudarjenosti ekoloških funkcij, kjer vsaj ena od poudarjenih ekoloških funkcij (varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, biotopska, klimatska funkcija) določa način gospodarjenja z gozdom.
(4) Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer je odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami potrebno uskladiti s službami, pristojnimi za varstvo gozdov.
(5) Na območjih z gozdom se ohranjajo sklenjene gozdne površine, v predelih zaraščajočih površin pa se ustvari razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varuje gozdne otoke in gozdne koridorje.
(6) Občina Ljubno bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni.
(7) Posege v gozdni prostor je potrebno usmerjati na robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo, oziroma na območja zaraščajočih se površin kot povratne rabe kmetijskih površin. Primernost posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, krčitve gozdov in izkoriščanja za potrebe paše je potrebno oceniti glede na ovrednotenje funkcije gozdov. V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej, kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in gozdni prostor za namene razpršene poselitve niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova. V gozdnem prostoru se smejo urejati kolesarske in pešpoti, namenjene rekreaciji prebivalstva.
(8) Pri načrtovanju v območju gozdov je treba preprečevati pretirano fragmentacijo gozdov; ohranjati in vzpostavljati osnovne ekološke funkcije v krajini (zatočišče za živali, življenjski prostori zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in podobno), ob upoštevanju funkcij gozda; zagotavljati neovirane prehode prostoživečih živali; preprečevati nastajanje erozijskih procesov; preprečevati nastanek in širitev požarov; ohranjati kvalitete bivanja.
(9) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, ob površinah obstoječe namenske rabe gozda, je potrebno vzdolž površin osnovne namenske rabe gozda načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.
(10) V primerih, kjer posegajo v rob gozda poselitvene površine, se morajo novogradnje objektov odmakniti od gozdnega roba vsaj za eno sestojno višino, v izjemnih primerih (termofilni gozd, gozd na pobočju pod objektom) pa najmanj za 10 metrov.
(11) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(12) Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno.
(13) V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu.
(14) Škodljive učinke hudournikov je potrebno preprečevati že v gozdnem prostoru na Savinji in na manjših pritokih. Predlaga se sistematični pristop in izgradnja večjega števila nizkih pragov in nekoliko višjih zaplavnih pregrad na mestih, kjer bo možno redno čiščenje naplavljenega materiala.
(15) Lokacije premičnih čebelnjakov se določijo v skladu z Zavodom za gozdove Slovenije, OE Ljubno, ob predhodnem dogovoru z lastnikom.
2.8.1.3 Usmeritve za upravljanje z vodami 
60. člen
(upravljanje z vodami) 
(1) Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov, izboljšanje odtočnega režima in nadaljevanje urejanja vodotokov na najbolj kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod.
(2) Vode se načeloma izkorišča za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja, obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini. Na Savinji in Ljubnici se dopuščata kopanje in športna plovba s plovili brez motorja (splav, kajak, kanu, raft ipd.).
(3) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve:
– zagotavljanje protipoplavnih ukrepov na Savinji in Ljubnici s pritoki in ostalih vodotokih,
– varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda,
– varovanje podzemnih vod,
– zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov.
(4) Za poplavno ogrožena območja v OL so izdelane karte razredov poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki so razvidni iz Prikaza stanja prostora.
(5) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (Savinja) 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda (ostali vodotoki v občini) pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča.
(6) Na vodnem ali priobalnem zemljišču posegi oziroma gradnja niso dovoljeni, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah.
(7) Obstoječe naravne retencijske površine (poplavne površine izven naselij) je potrebno zavarovati pred nadaljnjo degradacijo oziroma poselitvijo.
(8) Ohranjati in vzdrževati je potrebno vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso. Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje bregov voda 1. reda, in pet metrov od meje bregov voda 2. reda.
(9) Naravne vodotoke ohranjati v pretežni meri v naravnem stanju, ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd. Renaturacija reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem, ambientalnem in ekološkem smislu.
(10) Območja rekreacije na vodi na Savinji in Ljubnici se ureja na način, da upoštevajo morfološke značilnosti voda in da rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.
(11) Hídroenergetska raba vode Savinje se izvaja ob upoštevanju pogojev in usmeritev, s čimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je zavarovana za naravni spomenik ter opredeljena za naravo vrednota državnega pomena in območje biotske raznovrstnosti.
(12) Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) na vodotokih, ki imajo status naravne vrednote ali so predlagani za naravne vrednote, se izvaja le v primeru zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka v strugi, pretoka, ki bo omogočal naravo hidrodinamiko ter ohranjaje lastnosti, zaradi katerih imajo poseben status.
(13) MHE se načrtuje ob zagotavljanju pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološke povezanosti habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode, pri čemer se predhodno ugotovi stanje habitatov ter ogroženih vrst.
2.8.1.4 Zasnova turizma in rekreacije 
61. člen
(turizem in rekreacija) 
(1) Razvija se različne oblike turizma, rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti, ekoturizem in izobraževanje) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov in znamenitosti). Turistične dejavnosti je potrebno med seboj povezati in dopolnjevati. Objekte za potrebe turizma se umešča pretežno v območja naselij.
(2) Prednostna območja za turizem, šport in rekreacijo so:
– turistično pomembna naselja, zlasti občinsko središče Ljubno ob Savinji in Radmirje,
– območja ohranjene narave s poudarjenim turističnim potencialom (vodotoki Savinja in Ljubnica, greben Smrekovec Komen, območje krajinskega parka Golte),
– opredeljena območja:
1. skakalnica Savina
2. smučišče Savina
3. športni park (Ljubno ob Savinji in Radmirje)
4. obvodne športno rekreacijske površine (Vrbje, Ljubno ob Savinji, Prodnik)
5. muzej na prostem Prod
6. kamp (kamp na Škali, glamping kamp Ljubno, glamping Juvanje, kamp ob obstoječi kmetiji Ljubno, glamping ob Ljubnici, kamp Bukovnik, kamp Ljubno, kamp na Smrekovcu)
7. turistično območje Jordan
8. koča na Travniku
9. športno rekreacijski center Golte
– območja kmetij, kjer se turizem razvija predvsem kot dopolnilna dejavnosti na kmetijah,
– mreža planinskih, kolesarskih in drugih poti,
– vse zelene obvodne površine ob Savinji in Ljubnici, kjer se ureja povezan sistem pešpoti, zlasti na območju naselja Ljubno.
(3) Za povezovanje omenjenih območij se načrtujejo sprehajalne in kolesarske poti, znotraj posameznih območij pa tudi tematske in učne poti. Na celotnem območju občine se urejajo tematske poti za kolesarjenje, pohodništvo in jahanje. Pri načrtovanju poti se upoštevajo turistično in rekreacijsko pomembna območja ter kulturne in naravne vrednote v občini.
(4) Spodbuja se povečanje spektra turistične ponudbe tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).
(5) Izkorišča se obstoječe historične objekte za preureditev v nastanitvene in druge turistične objekte (profana stavbna dediščina).
(6) Športnorekreacijske dejavnosti in razvoj turizma na območju Golt, Smrekovca in Savinje naj se načrtuje ob upoštevanju varstvenih pogojev in usmeritev, s čimer bo zagotovljeno ohranjanje lastnosti, zaradi katerih so opredeljena kot zavarovano območje narave, naravna vrednota ter območje biotske raznovrstnosti.
(7) Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, jahanje, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi.
(8) V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, ne množične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v obstoječih poselitvenih območjih. Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo gradnjo posebne infrastrukture.
(9) Razvoj trajnostnih oblik turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih in naravovarstveno občutljivejših območjih. Območja za oddih, rekreacijo in šport, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege, se načrtujejo ob obstoječi poselitvi, oziroma izven območij, ki so občutljiva za onesnaženje ter izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.
(10) Rekreacija v naravnem okolju, ki zahteva gradnjo posebne infrastrukture, se ne usmerja v obvodni pas Savinje in v zavarovano območje krajinskega parka Golte. Na tem območju so dopustne ureditve rekreacijskih poti le na obstoječih poteh. Gradnja novih pešpoti in drugih rekreacijskih površin naj se ne ureja.
(11) Zavarovana območja narave, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave. Območja se lahko uredi za oglede in predstavitev javnosti s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili.
2.8.1.5 Mineralne surovine 
62. člen
(mineralne surovine) 
(1) Na območju Občine Ljubno sta dva nahajališča s pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin. Na območju Hom se pridobiva keramičarska glina in na območju Ter tehnični kamen – dolomit. Za območja se predvidi izdelava IPA.
(2) Na območju občine je perspektivno območje opuščenega površinskega kopa tufa-Lenko. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti IPA.
(3) Na območjih sanacij nelegalnih in opuščenih površinskih kopov je dovoljena sanacija (brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in kakovosti okolja.
(4) Nelegalne kope se v območjih ohranjanja narave prednostno sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali se uredi kot nadomestni habitat. K sanaciji opuščenega ali nelegalnega kamnoloma se pristopi le v primeru, da padanje kamenja ogroža okolico. V opuščenih kamnolomih se pogosto razvijejo sekundarni habitati, kjer se lahko naselijo ogrožene rastlinske in živalske vrste, pomembne z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, zato naj se prepustijo sanaciji po naravni poti.
2.8.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti 
63. člen 
(ohranjanje prepoznavnosti) 
(1) Na območjih naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti. Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora bo Občina Ljubno zagotavljala na celotnem območju, predvsem pa na območjih ohranjanja narave, na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene ter njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev).
(2) Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude, se izdelajo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
64. člen 
(kulturna dediščina) 
(1) Na območju občine se nahaja 100 registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Delna prenova se predvidi za:
– Ljubno ob Savinji – Trško jedro (EŠD 4450),
– Radmirje – Vas (EŠD 4453),
– Okonina.
(3) V južnem delu Občine Ljubno se nahaja območje nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine Zadrečka dolina, ki pomeni obvezno izhodišče Strategije prostorskega razvoja RS. Za območja nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko odvisne povezave. So pomembni deli narodove identitete, ki tvorijo prepoznavno kulturno krajino visoke doživljajske vrednosti. V teh območjih se zlasti varuje:
– krajinsko zgradbo (naravne in kulturne prvine),
– ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini,
– tipologijo krajinskih prvin,
– povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino.
(4) V Občini Ljubno se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in hkrati kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.
(5) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, naselbinska, stavbna, memorialna dediščina) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina). Pri načrtovanih posegih se na podlagi veljavne področne zakonodaje upošteva varstvene režime za registrirano kulturno dediščino in njena vplivna območja. Varstvene režime in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne dediščine, se upošteva pri pripravi enot urejanja prostora, opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev.
(6) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, urejanje infrastrukture.
(7) Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.
(8) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in predstavlja na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v tako imenovanem muzeju na prostem.
(9) Ohranja se stavbna dediščina na podeželju, ki se v največji možni meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi določenega območja. Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.
(10) Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij. Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.
(11) Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
(12) V cerkvah naj se morebitna obnovitvena ali urejevalna dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. Dela se izvajajo pod pogoji pristojne enote Zavoda za varstvo narave. Morebitno urejanje okolice cerkva naj se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd.
65. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Ohranjanje narave je treba zagotavljati na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja poseben status:
– lokalna zavarovana območja;
– naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, ekosistemska); naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti),
– biotska raznovrstnost – varujejo se prosto živeče ogrožene in zavarovane vrste in habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju ter prvine biotske raznovrstnosti krajine (ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah, vrtače);
– ekološko pomembna območja; na teh območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši;
– posebna varstvena območja – območja Natura 2000 (Kamniško Savinjske Alpe in vzhodne Karavanke).
(2) V cerkvi Sv. Primoža v naselju Primož pri Ljubnem je habitat zavarovane vrste netopirjev. Pred morebitno obnovo cerkve se pri izvedbi upošteva pogoje za njihovo ohranitev.
(3) Celotno porečje Ljubnice se smatra kot potencialni habitat zavarovane vrste raka navadnega koščaka. Pri izvedbi posegov in dejavnosti na vodotoku in njegovem vplivnem območju je potrebno upoštevati naravnovarstvene smernice in priporočila.
(4) Na zavarovanem območju narave (krajinski park, naravni rezervat in naravni spomenik) se z namenom trajne ohranitve lastnosti in zagotavljanja njihovega varstva upošteva prepovedi, usmeritve in priporočila, ki so podani v aktu o zavarovanju.
(5) Skrajni zahodni del območja občine, ki je zgrajen iz karbonatnih kamnin, je opredeljen kot območje pričakovanih naravnih vrednot. Na teh območjih se pričakujejo odkritja novih podzemnih geomorfoloških tvorb (jame, brezna), zato bodo pristojne institucije spremljale posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih, predvsem podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.
(6) Habitatni tipi in značilni elementi krajine, so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju Občine Ljubno ni bilo izvedeno kartiranje habitatnih tipov, zato je pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, treba ugotoviti prisotnost habitatnih tipov na teh območjih in njihovo stanje ohranjenosti. Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo tako, daje njihov neugoden vpliv čim manjši. Ohranjajo in ponovno se vzpostavljajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniškí sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah.
(7) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov V habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
2.8.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja 
66. člen 
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja) 
(1) Na območju Občine Ljubno so območja potencialnih naravnih nesreč, kot ogrožena območja: poplavna območja, plazljiva in erozijska območja opredeljena v Prikazu stanja prostora. Na območjih z izrazito naravno dinamiko se bo varne življenjske razmere omogočalo s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) V poplavnih, hudourniških, plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.
(3) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
(4) Poplavna območja v Občini Ljubno so v obvodnem prostoru Savinje in Ljubnice ter njenih pritokov.
(5) Vsa območja za zaščito in reševanje na območju Občine Ljubno so opredeljena v načrtih zaščite in reševanja.
(6) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč v Ljubnem in Radmirju. Ruševine se odložijo na območju, namenjenemu ravnanju z odpadki v Podhomu v sosednji Občini Gornji Grad. V kolikor te površine ne zadoščajo za odlaganje, se dodatne površine naknadno določijo na drugih kmetijskih zemljiščih izven zavarovanih območij. Ob množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na območju gozdov.
2.8.4 Območja in objekti za potrebe obrambe 
67. člen 
(območja in objekti za potrebe obrambe) 
Na območju Občine Ljubno ni objektov posebnega pomena za obrambo.
2.9 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
68. člen 
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) 
(1) Razvoj dejavnosti in raba prostora sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Posamezne namenske rabe zemljišč iz veljavnih prostorskih aktov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev obstoječih dejavnosti.
(2) V izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih namenskih rab zemljišč:
– stavbna zemljišča,
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– druga zemljišča, ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe.
(3) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi opredeljenih stavbnih zemljišč veljavnega planskega akta in območij predvidenih za širitev stavbnih zemljišč, širitev naselij in sanacijo območij razpršene gradnje.
(4) Meja namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč se povzame po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije, OE Ljubno, ki temeljijo pretežno na evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(5) Podrobnejša namenska raba kmetijskih zemljišč (najboljša in druga kmetijska zemljišča) se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu Občine Ljubno.
(6) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem zemljiško katastrskem prikazu in DOF.
(7) Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja celinskih voda, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode obravnava, kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
2.10 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV
69. člen 
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) 
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so določeni za celotno območje Občine Ljubno, razen za območja, kjer so predvideni OPPN.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
IZVEDBENI DEL
3.1 ENOTE UREJANJA PROSTORA
70. člen 
(enote urejanja prostora) 
(1) Celotno območje Občine Ljubno se deli na enote urejanja prostora (EUP). Te so opredeljene skladno z namensko rabo prostora. Obsegajo posamezna naselja, dele naselij, druga zaključena območja ter celotno območje odprtega prostora.
(2) Označevanje EUP:
– EUP so za območja naselij označene z dvočrkovno oznako posameznega naselja, ki izhaja iz imena naselja po registru prostorskih enot (RPE) in zaporedne številke enote (npr. JUVANJE JU-1),
– EUP za odprti prostor so označene z oznako OP in zaporedno številko (npr. OP-1).
(3) Za posamezne EUP so v prilogi 2 določeni:
– način urejanja posegov v prostor, ki je lahko:
– urejanje s splošnimi PIP določenimi v tem OPN (74. do 122. člen odloka),
– urejanje s predvidenimi OPPN, za katere so določeni PIP, ki veljajo za posege v prostor do sprejema OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN, 
– urejanje z veljavnimi IPA z navedbo IPA na območjih, kjer ostanejo v veljavi (ZN, UN, LN, OPPN) in se urejajo v celoti skladno s temi IPA, 
– podrobnejša namenska raba prostora, glede na katero so določeni PIP za tipologijo zazidave, dopustne dejavnosti, dopustne gradnje in druga dela, dopustni objekti in pogoji glede velikosti in oblikovanja (priloga 1),
– podrobnejši PIP, ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo (priloga 2).
(4) Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi in so razvidni iz Prikaza stanja prostora.
3.2 OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA
71. člen 
(namenska raba prostora) 
(1) Območje Občine Ljubno se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja voda.
(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Vrste namenskih rab na območju Občine Ljubno so prikazane v naslednji preglednici:
Območja osnovne 
namenske rabe
Območja podrobnejše namenske rabe
Oznaka
Opis
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
S
OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
SS 
Stanovanjske površine,
ki so namenjen bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
SK
Površine podeželskega naselja,
ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.
C
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, 
ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
CU 
Osrednja območja centralnih dejavnosti,
kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, 
oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje.
CD
Druga območja centralnih dejavnosti,
kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj.
I
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, 
ki so pretežno namenjene industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
IG
Gospodarske cone,
ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim 
dejavnostim.
B
POSEBNA OBMOČJA, 
ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča 
in podobno.
BT 
Površine za turizem,
ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.
BC
Športni centri so športne površine in objekti,
ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam.
Z
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, 
ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem 
in izboljšavi kakovosti bivanja.
ZS 
Površine za oddih, rekreacijo in šport,
ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem.
ZP
Parki 
kot urejena območja odprtega prostora v naselju.
ZD
Druge urejene zelene površine,
kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo.
ZK
Pokopališča,
ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle.
P
OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN, 
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa.
PC
Površine cest
E
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, 
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike.
O
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE,
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, 
čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
A
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE 
kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
RAZPRŠENA GRADNJA,
kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju).
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K1
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K2
DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
G
GOZDNA ZEMLJIŠČA,
kot so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd.
OBMOČJA VODNIH ZEMLJIŠČ
V
OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA,
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda.
VC
Celinske vode
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ
L
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN,
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin.
LN
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora
72. člen
(razpršena gradnja) 
(1) V EUP z namensko rabo G, K1 in K2 so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje kot stavbišča, ki so v grafičnem delu OPN prikazana kot fundus objekta, na podlagi podatkov iz katastra stavb. Če stavbišče obstoječega zakonito izgrajenega objekta ni vrisano v grafičnem delu OPN, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.
(2) Za zakonito zgrajene objekte, kot tudi zemljišča, na katerih stojijo, velja, da jim pripada zemljišče namenjeno gradnji iz veljavnega upravnega dovoljenja (funkcionalno zemljišče, gradbena parcela), objektom zgrajenim pred letom 1967 pa zemljišče namenjeno gradnji v velikosti obstoječega stavbišča z dodano površino 1,5 površine stavbišča, oziroma skladno z veljavno zakonodajo.
3.3 DOPUSTNA IZRABA PROSTORA
73. člen 
(dopustna izraba prostora) 
(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji, opredeljen je v prilogi 1 po posameznih namenskih rabah.
(2) V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in pomožni objekti.
(3) Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne potrebe se faktor zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti in lahko odstopa od predpisanih v tem odloku.
3.4 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
74. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji) 
(1) PIP, ki jih določa ta odlok, so:
– splošni PIP, ki veljajo na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA in določajo pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, lege objektov, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in varovanja zdravja (74. do 128. člen in priloga 1);
– podrobnejši PIP, ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo (priloga 2);
– PIP na območju predvidenih OPPN, ki veljajo za posege v prostor do sprejema OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN (priloga 2).
(2) Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi in so razvidni iz Prikaza stanja prostora.
3.4.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji 
3.4.1.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih dejavnosti in gradnje, lege, velikosti, oblikovanja objektov, zunanje ureditve, parcelacije in javnih natečajev 
75. člen
(dopustne dejavnosti) 
Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih namenskih rabah in je opredeljena v prilogi 1. Dopustne dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti, nekatera poimenovanja v tem odloku združujejo več kategorij iz predpisa. V primeru, ko določena dejavnost znotraj dopustne dejavnosti ni dopustna, je to v prilogi 1 posebej opredeljeno. Dejavnosti v tem odloku so poimenovane po naslednjem sistemu:
Dejavnosti, navedene v Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti
Poimenovanje dopustnih dejavnosti v tem odloku
A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
kmetijstvo
B rudarstvo
rudarstvo
C predelovalne dejavnosti
predelovalne dejavnosti
D oskrba z električno energijo, plinom in paro
oskrba z energijo
E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
oskrba z vodo in saniranje okolja
F gradbeništvo
gradbeništvo
G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil
trgovina
H promet in skladiščenje
promet in skladiščenje
I gostinstvo
gostinstvo
J informacijske in komunikacijske storitve 
K finančne in zavarovalniške dejavnosti 
L poslovanje z nepremičninami 
M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 
N druge raznovrstne poslovne dejavnosti
intelektualne dejavnosti
O dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti
dejavnosti javne uprave
P izobraževanje
vzgoja in izobraževanje
Q zdravstvo in socialno varstvo
zdravstvo in socialno varstvo
R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
kulturne, razvedrilne, in rekreacijske dejavnosti
S druge dejavnosti 
T dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnje za lastno rabo 
U dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
druge dejavnosti
76. člen
(dopustne gradnje in druga dela) 
(1) Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA, na območjih predvidenih OPPN ter na območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so dopustne naslednje gradnje in druga dela:
– vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve objektov gospodarske javne infrastrukture,
– vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve objektov in naprav prometnega omrežja,
– ureditev poti za pešce,
– ureditev kolesarskih povezav,
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda.
(2) Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA, na območjih predvidenih OPPN ter na območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so na stavbnih zemljiščih in izven njih dopustne naslednje gradnje in druga dela:
a) vzdrževanje zakonito izgrajenih objektov
b) gradnje:
– gradnje novih objektov v okviru dopustnih objektov določenih v prilogi 1,
– dozidave in nadzidave zakonito izgrajenih objektov,
– rekonstrukcije zakonito izgrajenih objektov,
– odstranitve objektov,
– odstranitve zakonito izgrajenih objektov in gradnja novih objektov enake namembnosti in v okviru obsega kot odstranjeni objekt,
– gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v prilogi 3.
c) sprememba namembnosti:
– spremembe namembnosti obstoječih zakonito izgrajenih objektov so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja.
(3) Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta h kateremu se doziduje.
(4) Nadzidava objektov je dopustna do največje dopustne etažnosti, opredeljene v prilogi 1.
(5) Spremembe namembnosti obstoječih zakonito izgrajenih objektov so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja. Obstoječih objektov, katerih dejavnost ni skladna z opredeljeno dopustno dejavnostjo v EUP, ni dovoljeno povečevati.
(6) Sprememba namembnosti gospodarskih in gospodarsko bivalnih objektov v stanovanjske stavbe je dopustna samo na območjih stanovanj SS, SK, A. Za gospodarske objekte razpršene gradnje sprememba namembnosti v stanovanjske objekte ni dopustna.
(7) Za posege na zakonito izgrajenih objektih oziroma na njihovih parcelah, namenjenih gradnji, je potrebno vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja predložiti že izdano gradbeno dovoljenje, ali v primeru stavbe zgrajene pred 31. decembrom 1966 dokazilo o starosti stavbe, skladno z veljavno zakonodajo.
(8) Gradnje in druga dela (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.
77. člen 
(dopustne gradnje na območju razpršene gradnje) 
(1) Na zakonito zgrajenih objektih izven stavbnih zemljišč oziroma na zemljišču namenjenem gradnji za zakonito zgrajene objekte (razpršena gradnja), so dopustne naslednje gradnje in druga dela, vendar le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti:
a) vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov
b) gradnje
– dozidave in nadzidave zakonito zgrajenih objektov, do največ 50 % obstoječe BTP objekta,
– rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitve objektov,
– odstranitve zakonito zgrajenih objektov in gradnja novih objektov enake namembnosti, novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do največ 50 % BTP,
– gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v prilogi 3.
(2) Novi objekti na mestu poprej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta na območju razpršene gradnje so praviloma dopustni na isti lokaciji, izjemoma je dopusten večji zamik, ki se utemelji v projektni dokumentaciji, in sicer:
– kadar gradnja zaradi geoloških razmer na prvotni lokaciji ni mogoča (utemeljiti z geološkim mnenjem),
– kadar gre za izboljšanje prometne varnosti (utemeljeno s pogoji upravljavca),
– kadar je objekt na območju posebnih varstvenih režimov (utemeljeno s pogoji nosilca urejanja prostora),
– kadar gradnja na istem mestu ni mogoča iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni, kar mora biti utemeljeno z elaboratom).
(3) Območja razpršene gradnje so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi skladno s predpisi, ki urejajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Obstoječe spremljajoče dejavnosti s pridobljenimi upravnimi dovoljenji se ohranjajo v obstoječem obsegu.
(4) Sprememba namembnosti iz nestanovanjskih v stanovanjske stavbe na območjih razpršene gradnje ni dopustna.
78. člen 
(dopustni objekti) 
Vrste dopustnih objektov so opredeljene v prilogi 1 po posameznih namenskih rabah.
79. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti) 
(1) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljene v prilogi 3 po posameznih namenskih rabah, njihova gradnja je dopustna, če ni v podrobnejših PIP v prilogi 2 drugače opredeljeno.
(2) Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.
(3) Postavitev certificiranih šotorov kot nezahtevnih objektov proizvodov, danih kot celota na trg je dopustna samo na namenski rabi IG in na kmetijskih zemljiščih skladno z določili tega odloka. Za potrebe prireditev se le-ti lahko začasno postavijo tudi na drugih namenskih rabah.
(4) Gradnja majhnih stavb je možna na parceli namenjeni gradnji, na kateri je že izgrajen osnovni objekt pod pogojem, da ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ.
(5) Pri večstanovanjskih objektih (tri in več stanovanj), nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta.
(6) Objekti za oglaševanje se urejajo celovito, na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag in pozitivnem mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor, ki ga izda k lokaciji in oblikovanju. Za postavitve, ki posegajo na objekte in območja kulturne dediščine, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(7) Gradnja čebelnjakov je dopustna do največ 40 m2 BTP ob pogoju, da je investitor registriran čebelar pri Čebelarski zvezi Slovenije. Pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor. Pri umeščanju v gozd se pridobi tudi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove.
(8) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti (nezahtevni in enostavni objekti) se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih:
– uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost;
– staje in pomožne kmetijsko gozdarske objekte kot nezahtevne objekte (razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov) na kmetijskem zemljišču lahko gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu:
a. najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine; 
b. najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade;
– objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov;
– gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, napajalno korito, krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica) je dopustna tudi na dislociranih lokacijah;
– pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor;
– pri umeščanju v gozd se pridobi tudi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove.
80. člen 
(lega objektov) 
(1) Lege novozgrajenih objektov morajo slediti gradbenim linijam obstoječih objektov ob ulicah in drugim obstoječim gradbenim linijam v prostoru, kar velja tudi za nezahtevne in enostavne objekte (razen nadstreškov in podzemnih objektov). Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.
(2) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov.
(3) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se v projektni dokumentaciji utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja, njegovega dela oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
(4) Novogradnje se lahko orientira na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije, če je postavitev stavb skladna z morfološko zasnovo naselja, sledi gradbenim linijam in je prilagojena konfiguraciji terena (daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih spomenikov je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
81. člen 
(odmiki) 
(1) Odmiki od parcelnih mej:
– novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele;
– novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj polovico višine objekta;
– medposestne ograje, škarpe in podporne zidove se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0,50 m od parcelne meje;
– odmiki zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m;
– odmiki spominskih obeležij in elementov urbane opreme od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m.
(2) Odmiki med objekti:
– odmiki med objekti so praviloma enaki višini kapi višjega objekta razen, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1,5 višine kapi predvidenega objekta (osončenje);
– odmiki med objekti morajo upoštevati higiensko zdravstvene in požarno varstvene normative.
(3) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnih odstavkih tega člena, so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(4) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega ali vaškega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri vrstnih hišah, kjer je prepoznana gradnja na parcelno mejo. V primeru gradnje novega objekta, ki se gradi na mestu odstranjenega in v enakih gabaritih, soglasje lastnikov sosednjih parcel ni potrebno.
(5) Odmiki od javnih cest:
– gradnja v varovanem pasu javne ceste se lahko dovoli le na podlagi pisnega soglasja upravljavca le-te;
– minimalen odmik načrtovanih objektov od javne ceste se glede na kategorijo javne ceste določi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno vrsto ceste;
– minimalen odmik novih objektov od občinskih cest v naseljih mora znašati najmanj 2,00 m za objekte in 1,00 m za ograje od roba pločnika oziroma od roba vozišča. Na nepreglednih delih se odmik ustrezno poveča, kar določi upravljavec v projektnih pogojih in soglasju. V kolikor pločnik v naselju še ni izgrajen, je potrebno pri določitvi odmika objekta v naselju upoštevati koridor za peš promet v minimalni širini 1,50 m od roba vozišča, temu pa je v primeru nezadostne širine obstoječega vozišča potrebno dodati še koridor za predvideno razširitev vozišča. Odstopanje od predhodno navedenih minimalnih odmikov od občinskih cest je možno le v soglasju z upravljavcem občinske ceste. V naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine, se dopustni odmiki od občinskih cest smiselno prilagodijo le-tem;
– minimalen odmik novih parkirnih in manipulacijskih površin od občinskih cest mora znašati vsaj 1,0 m od roba vozišča;
– za postavitev ograj ob javnih cestah je predhodno potrebno pridobiti soglasja pristojnih upravljavcev, ki določijo dopustne odmike od javnih cest in dopustne višine ograj, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev;
– med voziščem javne ceste in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med voziščem javne ceste in ograjo ali zapornico, ki zapira pot vozilom do parkirnih ali garažnih mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(6) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
(7) Zaradi zagotovitve varnosti objektov se nove objekte načrtuje praviloma v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Za manjši odmik se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.
(8) Pri umeščanju objektov se upošteva zunanja meja priobalnega zemljišča oziroma odmik od meje vodnega zemljišča v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.
82. člen 
(velikosti objektov) 
(1) Podrobnejši tlorisni in vertikalni gabariti objektov so opredeljeni v prilogi 1.
(2) Maksimalni gabariti nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost oziroma z drugimi veljavnimi predpisi.
(3) Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave znotraj EUP, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov.
(4) Pri določanju višine objektov je treba, poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov, upoštevati tudi pretežno višino tradicionalnih oziroma drugih kakovostnih okoliških objektov v EUP tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe EUP. Novi objekti, dozidave in nadzidave naj se po višini približajo gabaritom obstoječe zazidave. Izjema so EUP, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih.
(5) Dopustna je izvedba več etaž kleti ob predhodni izdelavi geološko geomehanskega elaborata.
(6) Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se na teh območjih zagotovi pritličen gabarit.
(7) Dozidave in nadzidave objekta so dovoljene v obsegu, s katerim ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno z določili tega odloka in predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
83. člen 
(oblikovanje objektov) 
(1) Podrobnejši pogoji glede oblikovanja objektov so opredeljeni v prilogi 1.
(2) Oblikovanje vseh objektov na posamezni parceli namenjeni gradnji naj bo usmerjeno k medsebojni oblikovni usklajenosti. Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo.
(3) Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.
(4) Obliko streh, naklon, kritino in smeri slemen je treba prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, strešnimi okni, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Gradnja stolpičev in šotorastih streh ni dovoljena. Na strehah objektov je dovoljena namestitev fotonapetostnih modulov, ki se izvedejo v ravnini strešine in ne presegajo gabaritov strehe več kot zahteva sistem pritrditve, razen pri ravnih strehah in strehah z minimalnimi nakloni, kjer je možna postavitev modulov pod večjimi nakloni.
(5) Na varovanih objektih in v območjih kulturne dediščine so strešne odprtine izjemoma možne v obliki tradicionalnih frčad in strešnih oken. Vse odprtine na eni strehi morajo biti enako oblikovane ter enakega naklona kot je osnovna strešina. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. Strešne odprtine morajo slediti rastru fasadnih odprtin in biti kompozicijsko skladne z arhitekturno zasnovo objekta.
(6) Pri oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in podobno ter barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki. Dovoljena je uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). Oblikovanje lesenih arhitekturnih elementov mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja, lahko tudi na sodoben način. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. črna, žive barve kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov kot del fasade.
(7) Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih spomenikov je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(8) Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
(9) Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno.
(10) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi objekti v naselju.
(11) Objekti oziroma elementi urbane opreme morajo biti oblikovani po načelih sodobnega oblikovanja in med seboj oblikovno usklajeni.
(12) Pri vzdrževanju in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih večstanovanjske gradnje je potrebno upoštevati naslednja pravila:
– obnova fasade mora potekati za celoten objekt hkrati, ohranja se obstoječe značilnosti fasade (členitev, barva, materiali),
– dopustna je zamenjava oken, vrat in senčil v enaki velikosti, obliki in barvi kot obstoječa,
– zasteklitve balkonov in namestitev klimatskih naprav so možne na enoten način za celoten objekt.
(13) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(14) Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
84. člen 
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) 
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru EUP. Objekti so lahko le enoetažni – pritlični ali v celoti ali delno vkopani razen pomožni kmetijsko gozdarski objekti, kjer je etažnost pogojena s funkcijo stavbe (kozolec, senik). Strehe pomožnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli, namenjeni gradnji. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti tega objekta na parceli, namenjeni gradnji, taka streha bolj primerna. Če so objekti v celoti ali delno vkopani, so dopustne tudi betonske ali ozelenjene strehe. Postavitev objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati najmanjših potrebnih površin za parkiranje.
85. člen 
(oblikovanje odprtih in zelenih površin) 
(1) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli s projektno dokumentacijo.
(2) Preoblikovanje terena se prednostno izvaja z brežinami, le v primeru, ko to ni mogoče ob upoštevanju geotehničnega poročila, se izvede s podpornimi zidovi po projektni dokumentaciji. Gradnja podpornega zidu, višjega od 1,5 m, je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje podporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Izgradnja podpornega zidu v primeru popolne izravnave terena ni dopustna. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti praviloma prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo terenu. Upošteva se oblikovanje, značilno za posamezno območje.
(3) Ograje so lahko žične, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali žičnimi polnili ali zasaditvijo živice. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so v strnjenih naseljih dopustne do 1,60 m, razen v primerih varovalnih in igriščnih ograj.
(4) Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
(5) Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen obore za rejo divjadi, ograje za pašno živino in za varovanje intenzivnih kmetijskih nasadov ter varovanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč ob mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in v primeru ograjevanja gozdnih zemljišč tudi službe pristojne za gozdarstvo.
(6) Okolica objektov naj bo urejena skladno z okoliško krajino. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, tujerodne naj se uporabljajo v minimalnem obsegu. Zaželeno je saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst kot so lipe, gabri, bori …. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber).
(7) Zunanje ureditve pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovane celovito z uporabo ustreznih materialov, usklajeno z arhitekturo objektov, urbano opremo in tako, da omogočajo dostop tudi funkcionalno oviranim osebam. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati.
(8) Na javnih površinah je potrebno ohranjati obstoječa drevesa in jih v primeru odstranitve zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nadomestiti.
(9) Pri gradnji večstanovanjskih objektov je na parcelah, namenjenih gradnji, potrebno zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin na stanovanje, od tega:
– 5 m2 za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov,
– 7,5 m2 za igro mlajših otrok (4,0 m2 igralne površine, 3,5 m2 zelene površine),
– 2,5 m2 za počitek stanovalcev.
(10) V kolikor so površine za igro mlajših otrok od stanovanj oddaljene do 100 m, površine za igro večjih otrok pa do 300 m, teh posameznih površin na parceli, namenjeni gradnji, ni potrebno urediti in se lahko namenijo površinam za počitek.
(11) Zagotoviti je potrebno ozelenitev prometnih površin, površine ob prometnicah skozi naselje in večja parkirišča se v čim večji meri zasadijo.
(12) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.
86. člen 
(velikost parcel namenjenih gradnji) 
(1) Velikost parcel, namenjenih gradnji, se določi v projektni dokumentaciji.
(2) Parcela, namenjena gradnji, je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo objekta, omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
(3) Pri določanju velikosti parcele namenjene gradnji je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),
– sanitarno-tehnične zahteve,
– požarno-varnostne predpise.
(4) Obliko parcele, namenjene gradnji na stavbnih zemljiščih, je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu in bodo sledile pogojem oblikovanja objektov. Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost parcele v takšnem obsegu, da bo prilagojena obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
(5) Za območja višje gostote in območja, kjer je dopustna gradnja večjih objektov, se parcela namenjena gradnji določi glede na predpisano izrabo zemljišča in ostale pogoje, ki jih določa ta odlok.
87. člen 
(javni natečaj in variantne rešitve) 
V Občini Ljubno ni območij, za katere bi bila obvezna pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem. Za prostorske ureditve je pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem obvezna, če je določena s predpisi, ki urejajo javne natečaje.
3.4.1.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 
88. člen
(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro) 
(1) Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno in energetsko opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, zadostno oskrbo z vodo ter urejeno odvajanje odpadnih vod.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
(3) Kjer stavbna zemljišča niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na drugačen način, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z mnenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor.
(4) V novo predvidenih območjih gradnje, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma ob sočasni gradnji v skladu z urbanistično pogodbo.
89. člen 
(gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra) 
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati in graditi v skladu z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi in določili tega odloka.
(2) Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrba v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.).
(3) Poteki posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture morajo biti medsebojno usklajeni, praviloma naj potekajo v skupnih koridorjih, kjer je to tehnično izvedljivo. Potekajo naj po javnih površinah razen, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov to ni mogoče. Kadar potekajo po zelenicah, se umestijo na način, da ni prizadeta zasaditev zelenic.
(4) Posamezni komunalni objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, vodni zbiralniki in podobno) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
(5) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi in posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca gospodarske javne infrastrukture. Upravljavec poda tudi pogoje za priključitev objektov.
(6) V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.
(7) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(8) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotokov morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
90. člen 
(varovana območja gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture je dovoljena skladno s predpisi in s soglasjem upravljavca.
(2) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
Vrsta prometne infrastrukture
Širina varovalnega pasu (m)
Regionalna cesta
15
Lokalna cesta
8
Zbirna cesta (LZ)
10
Krajevna cesta (LK)
8
Javna pot (JP)
6
Javna pot za kolesarje
2
(3) Varovalni pasovi elektroenergetskega omrežja znašajo, merjeno od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje, na vsako stran:
Nazivna napetost
Širina varovalnega pasu (m)
nadzemni DV in RTP 110 in 35 kV 
15
podzemni 110 kV in 35 kV
3
nadzemni 1 kV do 20 kV
10
podzemni 1 kV do 20 kV
1
nadzemni vod do 1 kV
1,5
RP in TP 0.4 kV 
2
(4) Varovalni pas vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, telekomunikacijskih vodov, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugih vodov za določeno vrsto gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma v javno korist, razen priključkov nanje, merjen od osi, znaša za podzemne objekte 3 m.
(5) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, različni od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.
91. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi s področja prometa.
(2) Upoštevati je potrebno pogoje in določila:
– veljavnih predpisov s področja varnosti cestnega prometa, ki se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti;
– ceste naj se priključujejo čim bolj pravokotno. Slepo zaključene nove ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil;
– ob regionalnih in lokalnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles. Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča. Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati. Priporočljivo je izvajanje geološko-geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste, in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah konstrukcij prometnic;
– za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Parcela se v primeru neustrezne širine občinske ceste ustrezno zmanjša za zagotovitev ustrezne širine vozišča. Pogoje poda upravljavec občinske ceste. Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možne izgradnje dovozov do parcel predvidenih za gradnjo in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in gozda;
– v primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor za to zagotovljeno služnost. Gozdne ceste morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane po predpisih, ki urejajo gozdarstvo;
– omrežje pešpoti in kolesarskih povezav se navezuje na javne površine (obvodne površine, zelene površine, parki, igrišča …) in se opremi z javno razsvetljavo, drevoredi (glede na profil ceste) in drugo urbano opremo skladno z določili odloka.
(3) Na posameznih odsekih javnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami, na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste, izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto ter glede na prometne obremenitve praviloma tudi kolesarska steza 2 x 1,50 m in hodnik za pešce širine 1,50 m.
92. člen 
(železniško omrežje) 
V Občini Ljubno ni železniškega omrežja.
93. člen 
(zračni promet) 
V Občini Ljubno ni letališč in heliportov in se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč, glede na predvideno in obstoječo mrežo letališč.
94. člen 
(parkirne površine) 
(1) Pri gradnjah novih objektov ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta na parceli namenjeni gradnji posameznega objekta, in sicer tako za stanovalce, kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Pri večstanovanjskih objektih je potrebno čim več parkirnih površin zagotavljati v kleteh objektov oziroma v podzemnih prostorih, s čimer se ohranja več zelenih površin ob objektih in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
(3) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(4) Parkirna mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po pogojih tega odloka za saditev.
(5) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3.5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(6) Glede na namembnost ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest praviloma upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
Namembnost objekta 
Število PM
enostanovanjske stavbe
2 PM
dvostanovanjske stavbe, dvojčki
2 PM / stanovanje
večstanovanjske stavbe 
1,5 PM / stanovanje
stanovanjske stavbe v starih delih mesta
0,5 PM / stanovanje, najmanj 1 PM
počitniške hiše
1 PM
domovi za starejše
1 PM / 5 postelj + 50 % za obiskovalce
oskrbovana stanovanja 
0,8 PM / stanovanje + 20 % za obiskovalce
vrtci, šole
2 PM / oddelek
športna igrišča 
1 PM / 200 m2 BTP, od tega 20 % PM za avtobuse
zdravstveni domovi
1 PM na 25 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 PM
trgovine, velike trgovske hiše
1 PM / 50 m2 BTP, vendar ne manj kot 4 PM
butiki, specializirane trgovine
1 PM / 30 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 PM
gostinski lokal
1 PM / 10 sedežev
gostinske stavbe s prenočišči 
1 PM / 5 sob
obrtni in industrijski obrati 
1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena
skladišča
1 PM / 150 m2 neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena
poslovni prostori s strankami
1 PM / 30 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 PM
poslovni prostori brez strank
1 PM / 2 zaposlena
pokopališča
1 PM / 600 m2
Za ostale dejavnosti se število parkirišč določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje posameznih vrst objektov. Odstopanje od navedenega števila parkirnih mest je dopustno, če se odstopanje utemelji v projektni dokumentaciji, vendar le s soglasjem občinskega upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora.
(7) Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalidne osebe. Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopni brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 % parkirnih mest ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno zagotoviti parkiranje na drugih površinah. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
95. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, morajo biti vsi objekti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, ima upravljavca in vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in:
– vodni vir oskrbuje območje z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem,
– je letna povprečna zmogljivosti oskrbe s pitno vodo manjša od 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zagotoviti skladno z vodnim dovoljenjem lasten vir vode v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji Pravilnika o pitni vodi, praviloma za več objektov skupaj, sicer gradnja ni mogoča.
(3) Predvidene vodovode se načeloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(4) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zgrajene zaprte sisteme.
(5) Za priključitev na vodovod morajo vsi uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.
(6) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo. Na območjih, kjer ni zagotovljena zadostna količina požarne vode, se uredi požarne bazene ali druge možne izvedbe za zagotavljanje požarne vode.
96. člen 
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) 
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije. Obvezna je vodotesna izvedba.
(3) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Po priključitvi se obstoječe greznice opustijo, očistijo in dezinficirajo.
(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati skladno z veljavno zakonodajo.
(5) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Čiste padavinske vode in zaledne vode se odvaja preko peskolovov v površinske odvodnike ali ponikalnice skladno z geološkim mnenjem, onesnažene padavinske vode iz utrjenih površin se očisti na lovilcih olj. Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(6) Tehnološke vode se pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje očisti do takšne mere, da je možno nadaljnje čiščenje na javni čistilni napravi.
(7) Odpadne vode iz gospodarskih poslopij (gnojnico ali gnojevko) se odvaja v vodotesne jame na izpraznjevanje in ne v javno kanalizacijsko omrežje.
(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na vseh območjih, za katera je iz strokovnih podlag (geomehansko poročilo) razvidno, da teren omogoča ponikanje, je treba območja za ponikanje umestiti na raščenem terenu parcele namenjene gradnji objekta.
97. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Opredeljena poselitvena in druga razvojna območja, ki se bodo urejala na podlagi OPN, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih TP. V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil nove TP s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi.
(2) Nizko in srednje napetostno omrežje ter priključke se zgradi v podzemni oziroma kabelski izvedbi, zlasti v območjih kulturnih spomenikov in zavarovanih območij narave in njihovih vizurah ter na območju strnjene poselitve. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena izven naselij in v primerih, ko gradnja podzemnih vodov ni možna zaradi terenskih razmer. Pri načrtovanju nadzemnih daljnovodov se je potrebno izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. V območjih evidentirane arheološke kulturne dediščine se trase elektroenergetskega omrežja v največji možni meri umakne izven zavarovanih območij.
(3) Gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov in vodov elektroenergetskega omrežja so dopustne, če ne povzročajo čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) V primeru posodobitve ali rekonstrukcije visokonapetostnih daljnovodov se na območju strnjene poselitve obvezno zgradi v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
(5) Nove gradnje za potrebe stanovanj in varovanih prostorov v varovalnem pasu daljnovodov niso dovoljene.
(6) Za priključitev objektov na elektroenergetsko distribucijsko omrežje je pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
98. člen 
(plinovodno omrežje) 
V Občini Ljubno ni plinovodnega omrežja.
99. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Nova omrežja javne razsvetljave v naselju morajo biti podzemna. Polaganje kablov je praviloma ob cesti. Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi svetilkami tipske oblike. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve, značilne za določeno okolje.
(2) Upošteva se ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, določene s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja. Na obstoječih osvetljenih javnih površinah je obstoječe sijalke potrebno zamenjati z varčnimi. Obstoječe svetilke se preoblikuje v obliko, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0 %. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke.
(3) V kolikor se na območjih naselij načrtuje ureditev javne razsvetljave površin oziroma razsvetljave objektov, se kot omilitveni ukrep:
– načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice;
– uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru ali v modrem spektru;
– v drugem delu noči (24.00–5.00) ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno (pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop);
– za ureditev javne razsvetljave naj se uporabijo luči, ki svetijo v toplem spektru (do 2700 K);
– upošteva določila predpisov, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja;
– kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije se vgradijo varčne žarnice v svetilke.
100. člen 
(ogrevanje in obnovljivi viri energije) 
(1) Oskrba občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in Lokalnega energetskega koncepta. Načrtuje se zmanjšanje porabe energije ter prehod na pridobivanje energije iz ekoloških in obnovljivih virov energije. Skladno z Lokalnim energetskim konceptom OL so v občini možnosti energetske izrabe naslednjih virov: lesna biomasa, sončna energija, geotermalna energija, vetrna energija in vodna energija.
(2) Ogrevanje objektov se predvidi z individualnimi kurišči, vendar s pogojem obvezne uporabe ekološko sprejemljivih goriv: lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, lesna biomasa, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolja. Pri načrtovanju energetskih sistemov se daje prednost sistemom, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti soproizvodnjo toplotne in električne energije ter izrabi obnovljivih virov energije.
(3) Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd.).
Usmerja se v izgradnjo oziroma sanacijo:
– plusenergijskih stavb,
– nizkoenergijskih stavb,
– pasivnih stavb,
– solarnih sistemov za ogrevanje,
– toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode,
– fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca,
– sistemov soproizvodnje električne energije in toplote.
(4) Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice. Pri ogrevanju s tekočim naftnim plinom naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih, v nasprotnem primeru morajo biti vkopani. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
(5) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike in pripravo tople vode na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in ob upoštevanju veljavnih varstvenih režimov.
(6) Gradnja malih hidroelektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah. Gradnja na območju povirnih delov vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni mogoče zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Dopusti se gradnja malih hidroelektrarn v okviru prenove obstoječih objektov (mlini, žage ipd.) pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in obvodnega prostora. Nove gradnje malih hidroelektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.
101. člen 
(komunikacijsko omrežje) 
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključki komunikacijskega omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne prepuste (zaščitne cevi).
(2) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. možnost priključitve na obstoječe. V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja Telekom Slovenije d.d..
(3) Za trase novih telekomunikacijskih vodov, kateri bodo omogočali tudi sprejem, televizijskih programov v klasični in HD kakovosti, dostopa do interneta, klasične in IP telefonije tudi izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor ...), se predvidi ustrezna kabelska kanalizacija.
(4) Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d.. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije (bazne postaje) je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– baznih postaj ni dovoljeno nameščati na stanovanjske objekte;
– dopustno jih je umeščati izven stanovanjskih območij z namensko rabo SS;
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, ohranjanje narave, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih v čim večji meri združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– na zavarovana območja ohranjanja narave in kulturne dediščine se bazne postaje lahko postavlja le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status in ob predhodni pridobitvi soglasja pristojnega soglasodajalca;
– oblikovanje objektov mobilne telefonije se prilagodi prevladujočim urbanim in krajinskim značilnostim prostora (npr. barve, oblika stebrov in anten).
(6) Kabelsko razdelilni sistem mora v čim večji meri potekati po isti trasi kot poteka drugo komunikacijsko omrežje. Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh. Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CTV od ostalih komunalnih vodov.
102. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih znotraj parcele, namenjene gradnji. Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti.
(2) Za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi, na primerno dostopnih mestih v naselju, locira zbiralnice nenevarnih frakcij (ekološki otoki). Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
(3) Organski odpadki naj se zbirajo in kompostirajo na ustreznih individualnih kompostih ali na urejeni kompostarni oziroma naj se ustrezno drugače ponovno uporabijo.
(4) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti praviloma urejena znotraj ograje.
(5) Gradbene odpadke se oddaja v zbirni center za odlaganje tovrstnih odpadkov.
(6) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na centralno deponijo. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in občinske predpise, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
3.4.1.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave 
103. člen
(kulturna dediščina) 
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov, območij, delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še podrobnejši PIP, ki so navedeni v Prilogi 2.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine,
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
– Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev, 
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo, 
– v primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine (tako tudi za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov). Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine, ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(18) Kulturno dediščino predstavljajo tudi vsi leseni kozolci, slopna znamenja in zidane kapelice, ki se nahajajo na varovanem območju kulturne dediščine.
(19) Oblikovanje označevalnih in usmerjevalnih tabel, ulična in cestna oprema (avtobusna postajališča, ekološki otoki, koši za smeti ipd.) se na varovanih območjih oblikujejo celostno, skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje.
(20) Pri vseh posegih v prostor je potrebno objekte in območja KD varovati pred poškodbami ali uničenjem med samo gradnjo. V času izvajanja gradbenih del se spremlja vibracije na najbližjih objektih KD. Glede na rezultate se sprejmejo potrebni ukrepi. Zunaj urbaniziranih delov občine (npr: Primož) je potrebno spodbujati tradicionalno rabo prostora in s tem ohranjanje značilne krajinske slike in identitete prostora, značilnosti grajenih struktur in vedut.
104. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Posege in dejavnosti na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le-teh, naj se ne načrtuje ali izvaja.
(2) Na zavarovanih območjih narave je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij narave, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetih aktih o zavarovanju (Odloki občine ali države o zavarovanju). Za vse posege na varovanih območjih je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje.
(3) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. V območju, ki je enako tlorisu obsega krošnje dreves se ne izvajajo izkopi in gradbena dela; v to območje se ne posega z gradbeno mehanizacijo ter ne deponira materiala;
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču;
– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje;
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(4) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Skladno s to usmeritvijo se naj posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(5) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih ali živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so, zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(6) Pri izvajanju in načrtovanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000), se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja;
– na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(7) Ob načrtovanju rekonstrukcij ali investicijsko vzdrževalnih del na odsekih cest, kjer se nahajajo evidentirani prednostni odseki (cesta Sp. Rečica–Ljubno, cesta na Bočno, cesta skozi Radmirje, cesta proti Domu na Smrekovcu) je potrebno kot omilitveni ukrep načrtovanje prehodov in zaščitnih ograj za neovirano prehajanje dvoživk.
(8) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status in je treba izvesti presojo sprejemljivosti, se ta izvede v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja.
(9) Za vse posege na območjih ohranjanja narave je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva.
(10) Pri posegih v prostor in izvajanju drugih ukrepov na območju ohranjanja narave se upoštevajo veljavna zakonodaja in predpisi.
3.4.1.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja in naravnih dobrin 
105. člen
(splošno) 
(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne, če so njeni vplivi v mejah dopustnih vrednosti, dovoljenih s predpisi. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.
(2) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi.
(3) Pri načrtovanju posegov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
106. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri njihovem obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte se mora priključiti na ekološko čiste vire energije. Zagotovi se racionalna raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov. Objekti se priključijo na skupne kotlovnice, kjer je to mogoče.
107. člen 
(varovanje tal in plodne zemlje) 
(1) Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.
(2) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo. Rodovitni del tal se namensko uporabi za sanacijo degradiranih površin ali pa uporaba zemljine pri parkovnih ureditvah. Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal.
(3) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi v tla.
(4) Vse razgaljene površine naj se čim prej zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast tujerodnih invazivnih vrst.
108. člen 
(varovanje vodnih virov) 
Na območju občine ni z odloki zavarovanih vodnih virov.
109. člen 
(urejanje voda) 
(1) Vodna in priobalna zemljišča so določena s posebnimi predpisi s področja varovanja voda. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah. Meja priobalnih zemljišč znaša 15 m oziroma 40 m zunaj naselja od meje vodnega zemljišča na vodotokih I. reda (Savinja) in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih II. reda (ostali vodotoki). Za vsako gradnjo na vodnem ali priobalnem zemljišču je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(2) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni urad za urejanje voda.
(3) Dopustna dela in druge prostorske ureditve na vodotokih, ki imajo status naravne vrednote ali območje biotske raznovrstnosti, naj se načrtuje in izvaja v obsegu in na način, ki bo zagotavljal varstvo naravnih vrednot in biotsko raznovrstnost, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).
(4) Ob vseh vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija, na delih brežine, kjer je bila odstranjena pa se z zasaditvijo avtohtone grmovne in drevesne vegetacije ponovno vzpostavi pestra vrstna in višinska strukturiranost obvodnega pasu.
(5) Vzdolž vodnih brežin naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, npr.: pelionolistne ambrozije, robinije, rudbekije, japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna, kanadske zlate rozge, zagotovi izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se prepreči z njihovim sprotnim odstranjevanjem.
(6) Pri načrtovanju ureditve cest, ureditve kolesarskih poti in pešpoti se je treba izogniti poplavnim območjem in načrtovati gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih zemljišč, kot določa ZV-1 v 14. in 37. členu. Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.
110. člen 
(kmetijska zemljišča) 
(1) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se lahko načrtujejo dopustni objekti navedeni v Prilogi 1 tega odloka ter nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, navedeni v Prilogi 3 tega odloka.
(2) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:
– rekultivacije tal,
– nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal,
– zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal,
– dovoljene so agrarne operacije v skladu z ZKZ.
(3) Pri poseganju v tla je po koncu del treba izvesti sanacijska in zasaditvena dela za preprečitev erozijskih pojavov.
111. člen 
(gozdovi) 
(1) Na območju gozdov so dopustni posegi skladno s Prilogo 1 tega odloka.
(2) Varovalni gozdovi so določeni s predpisi s področja gozdarstva in so prikazani v Prikazu stanja prostora. V območjih varovalnih gozdov posegi v prostor niso dovoljeni, če je iz presoje vpliva objekta na okolje razvidno, da obstoja možnost ogrožanja ekoloških funkcij gozda. Za posege v varovalni gozd je potrebno pridobiti dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter soglasje pristojne enote Zavoda za gozdove.
(3) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.
(4) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(5) Krčitev gozda zunaj načrtovanih stavbnih zemljišč in površin, namenjenih za gradnjo, ni dopustna, razen v primeru zaraščanja. V primeru poseganja v gozd je potrebna sanacija novo nastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novo nastalih brežin z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.
(6) Dostop do gozda se mora ohranjati neoviran. Ograditev gozda ni dopustna, razen v izjemnih primerih, za kar je treba pridobiti dovoljenje enote Zavoda za gozdove.
(7) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba zagotoviti naslednje najmanjše odmike:
– gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja pristojne enote Zavoda za gozdove,
– drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m,
– če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
(8) V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja pristojne enote Zavoda za gozdove razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.
(9) Za graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor, vključno s krčitvami gozda za kmetijske namene, se pridobi soglasje pristojne enote Zavoda za gozdove, ne glede na namensko rabo, določeno s tem odlokom.
3.4.1.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva vojnih in prikritih vojnih grobišč 
112. člen
(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč) 
(1) Na območju občine se nahajajo vojna grobišča, ki so razvidna iz Prikaza stanja prostora. Prikritih vojnih grobišč ni.
(2) Na vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. Za vsak poseg v območje vojnega grobišča je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
3.4.1.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe 
113. člen
(zaščita pred poplavami) 
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del Prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in prikaz poplavnih dogodkov.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(4) Ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(5) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(6) Ne glede na določbe drugega in petega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(7) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v Prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje. V nadaljnjih fazah načrtovanja je dopustno spreminjati omilitvene ukrepe z drugimi tehničnimi rešitvami, vendar pod pogojem, da bodo zagotavljale enako ali boljše stanje poplavne varnosti.
114. člen 
(potresna ogroženost) 
Pri projektiranju objektov mora biti za zagotavljanje potresne varnosti upoštevana (kot je opredeljeno v karti potresne nevarnosti Slovenije):
– v pretežnem delu občine VII. stopnja potresne ogroženosti po EMS, upošteva se projektni pospešek tal, ki znaša 0,150 g,
– v jugozahodnem delu občine VIII. stopnja potresne ogroženosti po EMS, upošteva se projektni pospešek tal, ki znaša 0,175 g.
115. člen 
(erozijska in plazljiva območja) 
(1) Erozijska območja in razredi erozijskih nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Erozijska območja in razredi erozijskih nevarnosti so sestavni del Prikaza stanja prostora. Na območju razreda srednje erozijske nevarnosti je gradnja objektov izjemoma možna šele po primerni ureditvi in stabilizaciji strug potokov na vplivnem območju gradnje. Za vsak poseg v prostor na teh območjih se izdela geološko geomehansko poročilo.
(2) Na večini območja občine veljajo običajni protierozijski ukrepi (opozorilna karta erozije, geoportal ARSO, gis.arso.gov.si).
(3) Plazljiva območja so prikazana na karti verjetnosti pojavljanja plazov (karta verjetnosti pojavljanja plazov, geoportal ARSO, gis.arso.gov.si). Na območjih srednje, velike in zelo velike verjetnosti pojavljanja plazov se za vsak poseg v prostor izdela geološko geomehansko poročilo.
(4) Na plazljivih območjih se upošteva:
– gradnja objektov na aktivno plazljivih območjih ni dopustna,
– gradnja objektov na že saniranih plazovih je dopustna le izjemoma v primeru, da se z geološko geomehanskim elaboratom preveri vpliv novih posegov na že sanirano stanje plazu ter prilagodi mikrolokacijo predvidenega objekta.
(5) Na plazljivem območju in strmem terenu se ne sme posegati na zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešujejo plazenje zemljišč.
(6) Plazljiva in erozijsko nevarna območja so opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko nevarno.
(7) Na območju občine so plazovita območja (območja snežnih plazov), in sicer majhne in srednje ogroženosti (karta lavinske ogroženosti geoportal ARSO, gis.arso.gov.si).
116. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Pri načrtovanju predvidenih posegov je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom.
(2) Objekti morajo biti praviloma toliko odmaknjeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki od mej parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije. Zagotovi se zadostno količino vode za gašenje.
117. člen 
(obramba) 
(1) Na območju Občine Ljubno ni za potrebe obrambe opredeljenega območja možne izključne rabe.
(2) Posegi na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo onemogočati uporabe območja v vojnem ali izrednem stanju, v krizi ter miru za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da se uporaba območja za potrebe obrambe lahko v teh primerih takoj vzpostavi. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
(3) Obrambne dejavnosti na teh lokacijah ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegli dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
3.4.1.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja 
118. člen
(arhitektonske ovire) 
Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah se zagotovi dostop brez arhitekturnih ovir.
119. člen 
(varovanje kakovosti zraka) 
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri njihovem obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Posegi, ureditve in naprave, ki bi lahko povzročali večje onesnaženje zraka od dovoljenih nivojev, niso dovoljeni. Viri, ki presegajo dovoljene nivoje onesnaževanja zraka, se morajo sanirati ali odstraniti.
(3) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte se mora priključiti na ekološko čiste vire energije. Zagotovi se racionalna raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov. Objekti se priključijo na daljinsko ogrevanje, kjer je to mogoče.
(4) Dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka, je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IK), kjer ni dovoljeno umeščati stavb z varovalnimi prostori.
(5) S primernimi oddaljenostmi virov vonjav kot so kompostarne, bioplinarne se zagotovi, da je zunanji rob območja od stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športnih rekreacijskih površin ustrezno oddaljen. Za nove dejavnosti in širitve obstoječih dejavnosti, ki bi lahko bile večji vir neprijetnih vonjav (npr. večji hlevi za rejo živali, proizvodni objekti, bioplinarne ipd.) se mora izdelati strokovna ocena, na podlagi katere se ugotovi dopustnost njene umestitve v prostor ter določi vplivno območje. Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki večjih virov neprijetnih vonjav od zgoraj navedenih območij. Pri reji in skladiščenju ter prevozu gnoja pa je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
120. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Varstvo pred hrupom v občini je opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, in sicer:
– I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;
– II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;
– III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;
– IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Na stavbnih zemljiščih se, v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, določa III. stopnja varstva pred hrupom. Izjeme so:
– a) II. stopnja varstva pred hrupom:
– na območju stanovanjskih površin (SS), in sicer v naslednjih EUP: LJU-3, LJU-28, LJU-29, LJU-31, LJU-32, LJU-34, LJU-36, LJ-1, OK-4, OK-5, zahodni del EUP OK-7 (parcele št.: del 897/37 in del 897/38 obe k.o. Šentjanž), PR-1, PR-2, SA-1, SA-2;
– stanovanjske površine za posebne namene (SB) in površine počitniških hiš (SP);
– na območju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč;
– na posebnem območju: površine za turizem (BT), in sicer v naslednjih EUP: del območja EUP JU-3, in sicer parcela št. 1687/2 k.o. Ter, LJU-2, LJU-16, LJU-17, PR-3, TE-1, TE-4, TE-5, TE-7, TE-8.
– b) IV. stopnja varstva pred hrupom na naslednjih površinah:
– na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG), površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK);
– na območju prometne infrastrukture: površine cest (PC), ostale prometne površine (PO);
– na območju energetske infrastrukture, vse površine (E);
– na območju okoljske infrastrukture, vse površine (O);
– na območju mineralnih surovin: površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN);
– na območju kmetijskih zemljišč: kmetijska zemljišča (K1) in (K2), razen na mirnem območju na prostem;
– na območju gozdnih zemljišč: gozdna zemljišča (G) razen na mirnem območju na prostem.
(3) Novogradnje in nove dejavnosti, spremembe namembnosti in rekonstrukcije obstoječih objektov je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju glede na namensko rabo prostora iz 2. točke tega člena.
(4) Vse večje vire hrupa se umesti v gospodarske cone.
(5) Izvedba protihrupnih ukrepov na območjih gradnje in obratovanja je obveznost povzročiteljev vira hrupa, pri čemer imajo aktivni ukrepi prednost pred izvedbo pasivnih protihrupnih ukrepov.
(6) Med izvajanjem gradbenih del je potrebno upoštevati ukrepe za varstvo pred hrupom:
– mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča obratovanje gradbišča, so določene z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju;
– zagotovi se uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev;
– hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
(7) Preprečiti je potrebno vse morebitne neposredne stike PNRP za stanovanjska območja ali površine za turizem (kjer velja II. SVPH) in proizvdnih, gospodarskih območij (PNRP IG, IK) ter infrastrukturnih objektov (državne ceste, ali cesta s PLDP večjim od 1 000 000 vozil letno, ki so v skladu s predpisi vir hrupa, kjer velja IV. SVPH), saj takšna območja predstavljajo konfliktno območje s stališča VZL. Obstoječa konfliktna območja pa je treba dolgoročno sanirati.
(8) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Umeščanje novih stanovanjskih objektov v takšna območja ni dopustno.
(9) Obratovanje vira hrupa, ki čezmerno obremenjuje okolje ni dopustno, dokler vir hrupa ni saniran. Pri tem imajo prednost aktivni ukrepi (na viru hrupa) pred pasivnimi ukrepi varstva pred hrupom na objektih z varovanimi prostori.
(10) Uporaba zvočnih naprav na shodih in prireditvah, ki se izvajajo na prostem, v odprtem prostoru stavbe ali na odprti ali nepokriti površini objekta oziroma stavbe, je pogojena z zahtevami veljavnih predpisov.
(11) Za uporabo zvočne naprave na prireditvi mora organizator prireditve pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Pridobitev dovoljenja za čezmerno obremenitev s hrupom za čas trajanja javnega shoda in prireditve se izda na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja javnega shoda ali prireditve.
121. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) Vir elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(2) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja (EMS) ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, kot jih določajo predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. Pri načrtovanju posegov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
(3) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju;
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje;
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(4) V primeru gradnje daljnovodov je treba izvesti študijo EMS, na osnovi katere se določijo minimalni potrebni odmiki od območij, kjer je predpisana I. stopnja varstva pred sevanjem.
122. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Pri osvetljevanju objektov in javnih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, določene s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja. Za osvetlitev se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. Obstoječe sijalke je potrebno zamenjati z varčnimi. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke. Kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije se v svetilke vgradijo varčne žarnice.
(2) Osvetlitev, ki jo povzročajo umetni viri svetlobe na prostem, na oknih varovanih prostorov ne sme presegati mejnih vrednosti določenih v predpisih, ki urejajo svetlobno onesnaženje.
(3) Poraba električne energije namenjena za javno razsvetljavo ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh na prebivalca, skladno s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaženje.
123. člen 
(zagotavljanje zdravstvenih zahtev v zvezi z zdravega in kakovostnega bivalnega okolja in varstva vodnih virov) 
(1) Osončenje, varovanje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja
– Pri umeščanju novih stavb je potrebno zagotavljati ustrezne medsebojne odmike ter ustrezno osončenje bivalnih prostorov v skladu s predpisi in s tem odlokom.
– Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) se zagotovi minimalno zahtevano osončenje vsaj za en bivalni prostor. V teh prostorih je potrebno zagotoviti osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– na dan 21. 12. – najmanj 1 uro, 
– na dan 21. 3. in na dan 21. 9. – najmanj 3 ure. 
– Občina mora prebivalcem občine zagotoviti možnosti za zdrav življenjski slog z varovanjem obstoječih zelenih površin, zagotovitvijo novih zelenih površin, ureditvijo površin za šport in rekreacijo ter otroških igrišč. Zagotovi se peš povezave in kolesarske povezave v naselju in med naselji.
– Za ustrezno ravnanje z odpadki je treba v skladu z predpisi urediti zadostno število zbiralnic in zbirnih centov na prebivalca na območju občine.
(2) Varstvo vodnih virov
– Za večino prebivalstva na območju občine se zagotovi oskrba z zdravstveno neoporečno pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
– Pri vseh posegih v vodovarstvena območja vodnih virov se upošteva določila predpisov o varovanju vodnih virov. Hkrati je potrebno upoštevati določila predpisa gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
– Odvajanje neprečiščenih odpadnih voda v vodotoke ali podtalnico ni dopustno. Omejiti je treba vnos hranilnih snovi v tla v skladu s predpisi.
– Evidentirati in sanirati je treba vsa nelegalna odlagališča odpadkov.
124. člen 
(spremljanje stanja) 
(1) Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za kazalce, navedene v Okoljskem poročilu za OPN, in sicer:
Kazalec stanja okolja
Nosilec monitoringa
TLA
Analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah (koda: 01098 ter koda: 02013) 
– ARSO (monitoring) 
– Občina Ljubno (spremljanje, poročanje na MOP in obveščanje javnosti)
VODE
Vrednosti merjenih parametrov na iztoku CČN Ljubno
– JP Komunala Mozirje d.o.o. (spremljanje stanja-izdelava letnih operativnih programov)
– Občina Ljubno (spremljanje kazalca, poročanje MOP v 5ih letih po sprejemu OPN) 
– MOP (nadzor)
Delež prebivalstva, ki uporablja javni kanalizacijski sistem 
– JP Komunala Mozirje d.o.o. (spremljanje stanja-izdelava letnih operativnih programov)
– Občina Ljubno (spremljanje kazalca, poročanje MOP v 5ih letih po sprejemu OPN) 
– MOP (nadzor)
Kakovost podzemne vode
– ARSO (spremljanje stanja-izdelava poročil)
– Občina Ljubno (spremljanje kazalca, poročanje MOP v 5ih letih po sprejemu OPN) 
– MOP (nadzor)
Kakovost površinske vode
– ARSO (spremljanje stanja-izdelava poročil)
– Občina Ljubno (spremljanje kazalca, poročanje MOP v 5ih letih po sprejemu OPN) 
– MOP (nadzor)
Število objektov s hišnimi številkami, ki so na območju razredov srednje ali velike (visoke) nevarnosti poplav
– Občina Ljubno (spremljanje kazalca, poročanje MOP v 5ih letih po sprejemu OPN) 
– MOP (nadzor) 
– Upravne enote ter pristojni soglasodajalci 
ob izdaji gradbenih dovoljenj (nadzor)
ZRAK
Število konfliktnih območij, kjer se stikajo območja stanovanj (S) z območji proizvodnih dejavnosti 
(I, LN) 
Število pomembnih virov vonjav
– Občina Ljubno (spremljanje ter poročanje 
na MOP in obveščanje javnosti)
Povprečni letni dnevni promet (PLDP) na G1, števno mesto Ljubno
– DRSC (monitoring, objavljanje na spletni strani) 
– Občina Ljubno (spremljanje ter poročanje 
na MOP in obveščanje javnosti)
HRUP
Površina območij, ki so v občini opredeljene 
z II. SVPH
– Občina Ljubno (spremljanje ter poročanje 
na MOP in obveščanje javnosti)
KULTURNA DEDIŠČINA 
IN KRAJINA
Število zmerno, znatno, resno in skrajno ogroženih enot dediščine
– ZVKDS OE CE (izvajanje ocene, predstavitev lokalni javnosti) 
– Občina Ljubno (poročanje ministrstvu, organizacija predstavitve javnosti, obveščanje 
na spletni strani občine)
Število območij razpršene gradnje
– Občina Ljubno (monitoring in poročanje ministrstvu ter obveščanje javnosti na spletni strani občine)
NARAVA 
Razširjenost prisotnih zavarovanih/ogroženih vrst (netopirji, dvoživke in ostale zavarovane vrste)
na območju Občine Ljubno.
– MOP (monitoring za netopirje). 
– Na lokacijah evidentiranih črnih točk za dvoživke se spremlja uspešnost prehajanja dvoživk ob vzpostavitvi ograj, kjer so predvidene rekonstrukcije cest. (Občina Ljubno) 
Prisotnost in stanje vrst in habitatnih tipov 
na območjih 
notranjih con Natura območij in EPO na območju Občine Ljubno
– ZRSVN (spremljanje stanja biotske raznovrstnosti na Natura 2000 območjih 
in posameznih vrst)
Stopnja ohranjenosti lastnosti zaradi katerih 
so obravnavana območja zavarovana na območju Občine Ljubno
– Občina Ljubno (preko izvajanja OPN in razvojnih načrtov skrbi za ohranjanje naravnih vrednot)
Stopnja ohranjenosti lastnosti naravnih vrednot 
na območju Občine Ljubno glede na določene zvrsti naravnih vrednot.
– Občina Ljubno (preko izvajanja OPN in razvojnih načrtov skrbi za ohranjanje naravnih vrednot)
RABA NARAVNIH VIROV 
IN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Površina kmetijskih zemljišč
– Občina Ljubno (spremljanje in poročanje 
na MOP ter obveščanje javnosti)
Površina gozdnih zemljišč
– Občina Ljubno (spremljanje in poročanje 
na MOP ter obveščanje javnosti)
Količina odvzete pitne vode iz vodnega telesa
– JP Mozirje d.o.o. (monitoring) 
– Občina Ljubno (spremljanje in poročanje 
na MOP ter obveščanje javnosti)
Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje 
v okviru javne službe 
– JP Mozirje d.o.o. (monitoring) 
– Občina Ljubno (spremljanje in poročanje 
na MOP ter obveščanje javnosti)
Delež nepozidanih zemljišč za stanovanjsko gradnjo
– Občina Ljubno (spremljanje in poročanje 
na MOP ter obveščanje javnosti)
ODPADKI
Letna količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov 
– JP Komunala Mozirje d.o.o. (monitoring 
in poročanje na spletni strani) 
Število prebivalcev na eden ekološki otok 
Število zbiralnic in zbirnih centov na prebivalca 
Število nelegalnih odlagališč odpadkov
– JP Komunala Mozirje d.o.o. (izvedba EKO otokov, monitoring) 
– Občina Ljubno (spremljanje ter poročanje 
na MOP in obveščanje javnosti)
SVETLOBNO ONESNAŽENJE
Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin na prebivalca
– Občina Ljubno (energetski manager ali občina spremljanje in poročanju na MOP, obveščanje javnosti)
KAKOVOSTNO BIVALNO 
OKOLJE
Površina namenske rabe prostora, ki je v občini namenjena predvsem preživljanju prostega časa (oznaka ONRP: ZS, ZP in ZD) 
Dolžina urejenih kolesarskih in pešpoti v občini
– Občina Ljubno (spremljanje ter poročanje 
in obveščanje javnosti)
(2) Trend gibanja kazalcev stanja okolja mora občina predstaviti MOP v roku 5-ih let po sprejemu OPN, priporočljivo je, da jih tudi lokalni javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila.
3.4.2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji 
125. člen 
(podrobnejši PIP) 
Podrobnejši PIP so opredeljeni za določene EUP in veljajo poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo. Podrobnejši PIP so opredeljeni v prilogi 2.
3.4.3 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN 
126. člen 
(splošni pogoji za urejanje na območjih predvidenih OPPN) 
(1) Za EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, so določeni PIP, ki veljajo do njegovega sprejema in usmeritve za izdelavo OPPN in so opredeljeni v prilogi 2.
(2) Za EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, se praviloma pripravi po en OPPN, lahko pa tudi več OPPN ob zagotovilu, da posamezni OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo). Lahko se izdela en OPPN na več EUP skupaj.
127. člen 
(pogoji za pripravo OPPN, ki niso določeni s tem odlokom) 
Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se izdela OPPN, pa le-ta s tem OPN še ni predviden:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 1,0 ha,
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 6 stanovanj,
– kamp nad 0,50 ha,
– umestitev cest in ostale GJI, kadar le-ta predstavlja javni interes.
128. člen 
(dopustni posegi na območjih predvidenih OPPN) 
Na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, so do izdelave OPPN dopustni naslednji posegi, če ni drugače opredeljeno v prilogi 2:
– vzdrževanje objektov:
– redno vzdrževanje, 
– vzdrževalna dela v javno korist, 
– gradnje skladno z opredelitvijo po območjih podrobnejše namenske rabe:
– dozidave obstoječih objektov, 
– nadzidave objektov dopustnih gabaritov za vrsto obstoječega objekta, 
– rekonstrukcije objektov, 
– odstranitve objektov in novogradnja iste namembnosti na mestu odstranjenega objekta, 
– gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavljajo dopolnilne objekte k že izgrajenemu objektu na parceli namenjeni gradnji skladno z opredelitvijo po posameznih namenskih rabah,
– sprememba namembnosti:
– spremembe namembnosti so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo območja namenske rabe ali EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja, 
– gospodarska javna infrastruktura:
– redno vzdrževanje, obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve objektov za potrebe gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov komunale, energetike, prometa in zvez in drugo. 
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
129. člen 
(stopnja natančnosti mej, dopustna odstopanja) 
(1) Meje EUP in NRP so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiško katastrskem prikazu v merilu 1:5000. Položajna natančnost mej EUP in NRP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in zemljiško katastrskem prikazu na območju obravnavane meje.
(2) Drugi grafični prikazi iz tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja prostora (GJI, varstveni režimi ipd), ki so pretežno določeni na podlagi topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril. Njihova položajna natančnost je različna in se praviloma razlikuje od položajne natančnosti zemljiškega katastra.
(3) V OPN so površine cest in vodotokov prikazane po parcelah zemljiškega katastrskega prikaza in na posameznih območjih zgolj kot prikaz GJI v karti Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture. Te površine so po veljavni zakonodaji opredeljene kot javno dobro za zagotavljanje javnega interesa. Dejansko stanje prometne infrastrukture se ugotavlja na terenu in na podlagi izmere dejanskega stanja.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi je potrebna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Praviloma je potrebno izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se položajno nenatančen podatek nedvoumno locira v prostoru. Interpretacijo, s katero se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru, poda občinska služba, pristojna za urejanje prostora.
(5) V nadaljnjih fazah načrtovanja je dopustno spreminjati omilitvene ukrepe z drugimi tehničnimi rešitvami, vendar pod pogojem, da bodo zagotavljali enako ali boljše stanje poplavne varnosti.
(6) V primeru nejasnosti določb tega odloka se pri izdaji dovoljenja za gradnjo upošteva mnenje pristojne strokovne službe občine oziroma obvezna razlaga odloka.
130. člen 
(veljavni prostorski izvedbeni akti) 
(1) Na območjih, za katere veljajo sprejeti IPA, veljajo vsi pogoji, ki jih ti akti določajo. Te EUP so razvidne iz priloge 2.
(2) IPA, ki po sprejetju OPN ostanejo v veljavi, so:
Ureditveni načrti:
– Odlok o ureditvenem načrtu Ljubno ob Savinji (Uradni list RS, št. 69/94, 72/00, Uradno glasilo ZSO, št. 4/02, Uradni list RS, št. 117/04),
– Odlok o ureditvenem načrtu turistično-rekreacijske cone "Vrbje" na Ljubnem ob Savinji (Uradni list SRS, št. 27/90, Uradni list RS, št. 3/92, 47/94).
Občinski lokacijski načrti:
– Odlok o lokacijskem načrtu IPC Loke (Uradni list RS, št. 117/05, 43/15, 76/15 – popravek, 40/16, 52/16 – obvezna razlaga, 62/17),
– Odlok o lokacijskem načrtu za širitev glinokopa v Homu v Občini Ljubno (Uradni list RS, št. 89/04).
Občinski zazidalni načrti:
– Odlok o zazidalnem načrtu Ljubno – stanovanjska gradnja "Janezovo polje" (Uradno glasilo ZSO, št. 6/02).
131. člen 
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih aktov) 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati prostorski planski akt za območje Občine Ljubno, to je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986–2000, dopolnjenega leta 1989 (Uradni list RS, št. 19/90) in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje 1986–1990, usklajenega leta 1989 (Uradni list RS, št. 51/92) za območje Občine Ljubno (Uradno glasilo ZSO, št. 3/00) – dopolnitev v letu 2003 (Uradni list RS, št. 75/04).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji IPA za območje Občine Ljubno:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljubno (Uradno glasilo ZSO 5-6/96, Uradni list RS, št. 14/14, 71/14, 16/17);
– Odlok o ugotovitvi skladnosti izvedbenega prostorskega akta s spremembami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do 1990, usklajenega 1989 za območje Občine Ljubno – dopolnitev v letu 2003 (Uradni list RS, št. 117/04);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93), na območju Občine Ljubno;
– Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za del krajinskega parka Golte (ureditveno območje Golte) na območju Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 81/00);
– Odlok o lokacijskem načrtu ureditve Ljubnice od izliva do km 2,20 (Uradni list RS, št. 51/92, Uradno glasilo ZSO, št. 4/02);
– Odlok o lokacijskem načrtu Obvozne ceste na Ljubnem in ureditve Savinje od Marčinkovega jezu do iznad Pekovega jezu (Uradni list RS, št. 23/92, Uradno glasilo ZSO, št. 8/99).
132. člen 
(dokončanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja) 
(1) Vsi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih IPA.
(2) Z uveljavitvijo novih predpisov in podzakonskih aktov se le-ti smiselno upoštevajo.
133. člen 
(vpogled in hramba) 
OPN je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Ljubno. Arhivski izvod se hrani na Upravni enoti Mozirje in ministrstvu, pristojnem za urejanje prostora.
134. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-07/2019-1
Ljubno, dne 10. oktobra 2019
Župan 
Občine Ljubno 
Franjo Naraločnik