Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/2018 z dne 1. 6. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/2018 z dne 1. 6. 2018

Kazalo

1851. Splošni akt o strokovnem izpitu za pooblaščenega inženirja, stran 5598.

  
Na podlagi osmega odstavka 10. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17) in za izvajanje osmega odstavka 14. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) v soglasju z ministrico za okolje in prostor je skupščina Inženirske zbornice Slovenije na 42. redni seji dne 24. maja 2018 sprejela naslednji
S P L O Š N I   A K T 
o strokovnem izpitu za pooblaščenega inženirja 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta splošni akt določa obseg izpitnih vsebin za pooblaščenega inženirja, podrobnejše pogoje ter način in postopek opravljanja strokovnega izpita za pooblaščenega inženirja (v nadaljnjem besedilu: izpit).
(2) Ta splošni akt določa tudi imenovanje, sestavo in pristojnosti izpitnih komisij ter varstvo pravic posameznikov, ki pridobivajo praktične izkušnje (v nadaljnjem besedilu: kandidat), in pravic posameznikov pri opravljanju izpita, višino stroškov izpita ter ureja druga vprašanja v zvezi z izpiti.
2. člen 
(pristojna služba) 
Organizacijska in druga opravila pri izvajanju strokovnih izpitov za pooblaščenega inženirja opravlja služba Inženirske zbornice Slovenije pristojna za izvajanje strokovnih izpitov (v nadaljnjem besedilu: pristojna služba IZS).
II. PRIDOBIVANJE PRAKTIČNIH IZKUŠENJ KANDIDATA IN MENTORSTVO 
3. člen 
(pridobivanje praktičnih izkušenj) 
(1) Kandidat se z delom pod mentorstvom seznani z vsemi opravili za samostojno delo.
(2) V primeru daljše opravičene odsotnosti, se trajanje pridobivanja praktičnih izkušenj sorazmerno podaljša, razen za čas letnega dopusta.
(3) Kandidat ne more hkrati pridobivati praktičnih izkušenj iz dveh ali več strokovnih področij opravljanja nalog pooblaščenega inženirja.
4. člen 
(pogoji za kandidata in mentorja) 
(1) Kandidat mora imeti izobrazbo, pridobljeno v skladu z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljnjem besedilu: ZAID), s področja ustreznih tehničnih znanosti v skladu z 8. členom ZAID, druga strokovna znanja in kompetence, ki so potrebne za izvajanje nalog pooblaščenega inženirja s strokovnega področja, za katerega kandidat pridobiva poklicni naziv.
(2) Mentor mora imeti poklicni naziv pooblaščeni inženir, biti vpisan v imenik IZS brez mirovanja in imeti najmanj pet let strokovnih izkušenj v poklicnem nazivu pooblaščeni inženir s strokovnega področja, za katerega kandidat pridobiva praktične izkušnje.
(3) Posamezni pooblaščeni inženir je lahko mentor istočasno največ dvema kandidatoma, ki si pridobivata praktične izkušnje.
5. člen 
(naloge mentorja) 
Mentor je dolžan v okviru vsestranskega usposabljanja kandidata:
– kandidata seznaniti s predpisi s področja stroke, statutom IZS, kodeksom in pravili stroke, ki jih izdela IZS;
– skrbeti, da se dosledno pridobivajo praktične izkušnje;
– uvajati kandidata v delo ter mu z vodenjem, navodili, nasveti, praktičnim delom in nadzorom pomagati pri usposabljanju za samostojno delo;
– skrbeti, da kandidat strokovno napreduje in se dodatno poklicno usposablja;
– dodeljevati kandidatu delo oziroma posamezna opravila, ki jih mora kandidat praktično obvladati po končanem obdobju pridobivanja praktičnih izkušenj;
– s kandidatom obravnavati in analizirati posamezna praktična strokovna vprašanja;
– skrbeti, da se kandidat ne usmerja v ozko oziroma specialistično dejavnost, ampak da je širše informiran ter ob zaključku pridobivanja praktičnih izkušenj predvsem usposobljen za samostojno delo pooblaščenega inženirja;
– skrbeti, da se kandidat seznani z delom pooblaščenih inženirjev z drugih strokovnih področij;
– izdati potrdilo po poteku pridobivanja praktičnih izkušenj iz 6. člena tega splošnega akta.
6. člen 
(potrdilo mentorja o ustreznosti pridobljenih praktičnih izkušnjah) 
(1) Mentor mora ob zaključku pridobivanja praktičnih izkušenj izdati potrdilo na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del tega splošnega akta in ki ga mora kandidat priložiti prijavi na izpit.
(2) Potrdilo mentorja mora vsebovati opis dela kandidata z navedbo projektov in objektov, pri katerih je kandidat sodeloval, in kandidatove vloge pri tem ter potrdilo mentorja s potrditvijo kandidatove usposobljenosti za bodoče samostojno delo. Potrdilo mora biti opremljeno z datumom izdaje potrdila, identifikacijsko številko pooblaščenega inženirja in s podpisom mentorja.
III. VRSTE IN OBSEG IZPITOV 
7. člen 
(vrste izpitov) 
(1) IZS zagotavlja opravljanje izpita za pooblaščenega inženirja s strokovnega področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva, geodezije ter prometnega inženirstva.
(2) Strokovni izpit poteka v slovenskem jeziku.
8. člen 
(obseg izpita) 
Izpit obsega splošni in posebni del. Program splošnega dela izpita je enak za vse kandidate, program posebnega dela izpita pa je prilagojen področju strokovne izobrazbe iz prejšnjega člena tega splošnega akta in praktičnim izkušnjam kandidata, ki si jih je pridobil pod mentorstvom.
9. člen 
(namen izpita) 
Z izpitom se preveri, ali je kandidat usposobljen za samostojno opravljanje poklicnega naziva pooblaščeni inženir s strokovnega področja, s katerega opravlja izpit, in ali obvlada osnovne zakonitosti metod in tehnik za opravljanje poklicnega naziva pooblaščeni inženir s strokovnega področja, s katerega opravlja izpit.
10. člen 
(vsebina splošnega dela izpita) 
(1) Splošni del izpita obsega naslednje predmete:
– predpisi s področja graditve objektov, urejanja prostora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zborničnega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka,
– investicijski procesi in vodenje projektov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek splošni del izpita s področja geodezije obsega naslednje predmete:
– predpisi s področja graditve objektov, urejanja prostora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zborničnega sistema, splošnega upravnega postopka ter posebnega upravnega postopka na področju geodetske službe in evidentiranja nepremičnin,
– investicijski procesi in vodenje projektov.
11. člen 
(vsebina posebnega dela izpita) 
(1) Posebni del izpita obsega naslednje predmete:
– preveritev praktičnih izkušenj (referenčna dela ali pisna naloga),
– varstvo zdravja in življenja ljudi ter varstvo okolja pri graditvi objekta,
– področni predpisi in standardizacija s področja graditve objektov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek posebni del izpita s področja geodezije obsega naslednje predmete:
– preveritev praktičnih izkušenj (referenčna dela ali pisna naloga),
– področni predpisi in standardizacija na področju koordinatnega sistema in merskih tehnik,
– področni predpisi in standardizacija na področju geodetskih evidenc.
12. člen 
(podrobnejša vsebina izpita in pripravljalni tečaji) 
(1) Podrobnejše vsebine izpitnega programa, z izjemo predmeta preveritev praktičnih izkušenj, zajemajo program strokovnega izpita z navedbo pravnih virov in literature, potrebne za pripravo na izpit, ki jo določi upravni odbor IZS na predlog komisije za strokovne izpite in so javno objavljeni na spletni strani.
(2) V skladu s pravili svojega poslovanja in statutom IZS lahko pristojna služba IZS organizira oziroma poskrbi za izvedbo pripravljalnih tečajev za kandidate, ki nameravajo opravljati strokovni izpit.
13. člen 
(priznanje dela izpita) 
O priznanju ustreznega dela izpita odloča pristojna služba IZS z odločbo. Zoper odločbo je možna pritožba na upravni odbor IZS.
IV. IZPITNE KOMISIJE 
14. člen 
(imenovanje izpitne komisije) 
(1) Na predlog pristojnih upravnih odborov matičnih sekcij imenuje izpitne komisije in njihove predsednike upravni odbor IZS.
(2) V odločbi o imenovanju izpitnih komisij mora biti tudi določeno, za katero strokovno področje iz 7. člena tega splošnega akta in predmet iz 10. ali 11. člena tega splošnega akta se imenujejo posamezni člani izpitnih komisij.
(3) Mandat izpitnih komisij je štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Izpitna komisija opravlja svoje naloge po izteku mandata do imenovanja novih članov.
(4) Člani izpitne komisije so lahko predčasno razrešeni. Razreši jih upravni odbor IZS.
15. člen 
(vrste izpitnih komisij) 
Izpitne komisije za preverjanje znanja za gradbeno- tehnično projektiranje objektov, za sodelovanje pri izdelavi prostorskih aktov v delu, ki se nanašajo na strokovno področje pooblaščenega inženirja, ter za izvajanje gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del so:
– gradbeništvo,
– elektrotehnika,
– strojništvo,
– tehnologija,
– geotehnologija in rudarstvo,
– požarna varnost,
– geodezija in
– prometno inženirstvo.
16. člen 
(organizacija izpitnih komisij za opravljanje izpita) 
(1) Izpitna komisija ima za opravljanje posameznega izpita predsednika in člane -izpraševalce za posamezne predmete.
(2) Predsednika izpitne komisije v njegovi odsotnosti nadomešča tisti član izpitne komisije, ki ga za svojega namestnika določi predsednik izpitne komisije.
17. člen 
(naloge in pristojnosti izpitnih komisij za opravljanje izpita) 
Naloga in pristojnost vsake izpitne komisije je, da na podlagi predloženih kandidatovih referenčnih del ali pisne naloge, ki jo je izdelal kandidat, ter na podlagi odgovorov kandidata na vprašanja, postavljena na izpitu, preveri, ali je kandidat, ki opravlja izpit, usposobljen za samostojno opravljanje poklicnega naziva pooblaščeni inženir s strokovnega področja, iz katerega opravlja izpit, in ali obvlada zakonitosti metod in tehnik ter dobre prakse, potrebnih za zagotavljanje kakovostnih in strokovnih nalog pooblaščenega inženirja, s strokovnega področja, iz katerega opravlja takšen izpit.
18. člen 
(pogoji za člane izpitnih komisij) 
(1) Člani izpitnih komisij morajo biti vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev, z najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, s področja ustreznih tehničnih znanosti, z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj na strokovnem področju po pridobitvi poklicnega naziva pooblaščeni inženir. Članom izpitnih komisij lahko poklicni naziv miruje, izjema so predsedniki izpitnih komisij, ki morajo imeti aktiven poklicni naziv.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena ima lahko član izpitne komisije za predmet predpisi s področja graditve objektov, urejanje prostora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zborničnega sistema, osnov varstva okolja, osnov splošnega upravnega postopka ter posebnega upravnega postopka na področju geodetske službe in evidentiranja nepremičnin tudi magistrsko izobrazbo po študijskem programu druge stopnje pravne smeri, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje pravne smeri, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven in opravljen pravniški državni izpit ali državni izpit iz javne uprave oziroma obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv ter najmanj deset let delovnih izkušenj po opravljenem izpitu.
19. člen 
(izločitev člana izpitne komisije za opravljanje izpita) 
(1) Predsednik in člani izpitne komisije ne smejo biti v času opravljanja izpita in v času pridobivanja praktičnih izkušenj:
– delodajalec kandidatu,
– sodelavec kandidatu,
– v sorodstvu s kandidatom v ravni vrsti do vključno četrtega kolena ali stranski vrsti do drugega kolena ali njegov zakonec, zunajzakonski partner ali v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi.
(2) Če določeni član izpitne komisije ugotovi, da pri preverjanju pogojev za opravljanje izpita kandidata ali opravljanju izpita ne sme sodelovati kot član izpitne komisije iz razlogov po prejšnjem odstavku tega člena, mora o tem brez odlašanja seznaniti predsednika izpitne komisije in pristojno službo IZS, predsednik izpitne komisije pa mora imenovati nadomestnega člana izpitne komisije.
(3) Če predsednik izpitne komisije ugotovi, da ne sme sodelovati kot predsednik izpitne komisije iz razlogov po prvem odstavku tega člena, mora o tem brez odlašanja seznaniti pristojno službo IZS, predsednik upravnega odbora zbornice pa mora na predlog predsednika upravnega odbora matične sekcije, v katere pristojnost sodi strokovno področje, imenovati nadomestnega predsednika izpitne komisije izmed članov izpitne komisije.
(4) Če član izpitne komisije zanemarja svoje obveznosti, oziroma obstoji utemeljen sum in razlog za nezaupanje v nepristranskost njegovega dela v izpitni komisiji, ali če kandidat, ko opravlja izpit, izrazi tak sum, odloča o morebitni izločitvi takšnega člana izpitne komisije na predlog predsednika izpitne komisije ali po lastni presoji predsednik komisije za strokovne izpite.
(5) Član izpitne komisije, o katerem se odloča, ne sodeluje pri sprejemanju odločitev, ki so v zvezi z njegovo izločitvijo iz razlogov po prvem odstavku tega člena, ali ki so v zvezi z njegovim neizpolnjevanjem obveznosti.
20. člen 
(naloge predsednika izpitne komisije) 
Naloge predsednika izpitne komisije:
– usklajuje in vodi izpitno komisijo,
– pregleduje ustreznost izobrazbe kandidatov,
– pregleduje reference kandidatov,
– za vsakega posameznega kandidata določi člane posameznih izpitnih komisij za opravljanje izpita,
– usklajuje vsebino strokovnih izpitov za splošni in posebni del.
21. člen 
(komisija za strokovne izpite) 
Naloge in pristojnosti komisije za strokovne izpite IZS so:
– določa smernice in pravila za delo izpitnih komisij,
– usklajuje delo izpitnih komisij,
– skrbi za podrobnejšo vsebino izpita za vsa področja in pripravi predlog programa strokovnega izpita,
– usklajuje roke za izvedbo izpitov,
– opravlja druge naloge v okviru svojih pristojnosti, če je tako določeno s statutom IZS ali sklepom upravnega odbora IZS.
V. OPRAVLJANJE IZPITA 
22. člen 
(prijava k izpitu) 
(1) Kandidat lahko pristopi k izpitu, če je oddal popolno prijavo na izpit in najmanj 30 dni pred želenim razpisanim rokom za izpit poravnal strošek izpita.
(2) Prijavi mora kandidat predložiti potrdilo mentorja o pridobljenih praktičnih izkušnjah in tri referenčna dela iz gradbeno tehničnega projektiranja objektov. Če kandidat ne more predložiti referenčnih del, mora izdelati pisno nalogo.
(3) Če so dokazila iz prejšnjega odstavka nepopolna, mora pristojna služba IZS najpozneje v petnajstih dneh po prejemu kandidatove prijave zahtevati dopolnila. Kandidat jih mora dopolniti v osmih dneh. Če kandidat v tem roku prijave ne dopolni, se prijavo zavrže, o čemur mu pristojna služba IZS po uradni dolžnosti izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba.
(4) Če pristojna služba IZS ugotovi, da kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izpita, o tem obvesti kandidata tako, da mu po uradni dolžnosti izda odločbo. V odločbi lahko pristojna služba IZS določi tudi manjkajoče vsebine, ki jih mora kandidat, med katerimi so izvzeti kandidati po določbah zakona, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, opraviti na ustreznem visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji, če kandidatovi izobrazbi manjka največ 20 % znanj in kompetenc, določenih z 8. členom ZAID.
(5) Ko pristojna služba IZS ugotovi, da kandidat izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje izpita, kandidata o tem pisno obvesti. Hkrati mu pošlje tudi račun o plačilu stroškov izpita iz 35. člena tega splošnega akta. Stroški izpita morajo biti poravnavi v osmih dneh po prejemu obvestila.
(6) Če pristojna služba IZS ugotovi, da v roku iz prejšnjega odstavka izpitni stroški niso poravnani, se šteje, da je kandidat od opravljanja izpita odstopil, o čemur mu pristojna služba IZS po uradni dolžnosti izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba.
(7) Kandidat mora na dan prijave na izpit izpolnjevati vse pogoje v skladu s tem splošnim aktom.
23. člen 
(pisna naloga) 
(1) Če je kandidat v prijavi na izpit navedel, da bo izdelal pisno nalogo, mu član izpitne komisije za predmet preveritev praktičnih izkušenj določi naslov naloge na podlagi poročila mentorja.
(2) Pristojna služba IZS kandidata obvesti o naslovu naloge v roku petnajst dni po prejemu dokazila o plačilu stroškov izpita.
(3) Kandidat mora nalogo izdelati v roku 60 dni po prejemu obvestila pristojne službe IZS o naslovu naloge.
(4) Če kandidat v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne odda pisne naloge, se šteje, da je od opravljanja izpita odstopil, o čemur mu pristojna služba IZS po uradni dolžnosti izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba.
(5) Kandidat, ki izdela pisno nalogo, lahko pristopi k izpitu le, če odda pisno nalogo najmanj 30 dni pred želenim razpisanim rokom za izpit.
24. člen 
(obvestilo o začetku izpita) 
Pristojna služba IZS najpozneje v roku petnajst dni pred izpitnim rokom kandidata obvesti o datumu in kraju opravljanja izpita.
25. člen 
(preizkus poklicne usposobljenosti) 
(1) Če si je kandidat v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, izbral dopolnilni ukrep preizkusa poklicne usposobljenosti in o tem obvestil IZS, se šteje, da se je prijavil k izpitu.
(2) Predsednik izpitne komisije na podlagi manjkajočih vsebin, ki niso zajete v kandidatovih kvalifikacijah in ki izhajajo iz začasne odločbe o odreditvi dopolnilnega ukrepa, kandidatu določi vsebine iz izpitnega kataloga, ki se bodo preverjale na izpitu.
(3) Pristojna služba IZS po prejemu odločitve predsednika izpitne komisije iz prejšnjega odstavka kandidata pozove, da se opredeli do tega, ali bo pisni del izpita opravljal na podlagi ocenitve referenčnih del ali pa bo izdelal pisno nalogo, ki mu jo bo določil član izpitne komisije.
26. člen 
(izpit v drugih primerih kvalifikacij, pridobljenih v tretji državi) 
Če je kandidat kvalifikacije pridobil v tretji državi, IZS v primeru manjkajočih vsebin, ki niso zajete v kandidatovih kvalifikacijah, kandidata lahko napoti na opravljanje celotnega izpita ali samo dela izpita v skladu s tem splošnim aktom.
27. člen 
(posledice odsotnosti kandidata) 
(1) Če kandidat brez opravičenega razloga ne pristopi k opravljanju izpita ali če odstopi, ko je izpit že začel opravljati, se šteje, da izpita ni opravil, o čemur mu pristojna služba IZS po uradni dolžnosti izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora kandidat na dan izpita vsaj ustno obvestiti pristojno službo o razlogih izostanka in najpozneje v osmih dneh od predvidenega dneva opravljanja izpita izpitni komisiji predložiti dokazila o opravičenosti izostanka oziroma odstopa.
(3) Če predsednik izpitne komisije odloči, da so razlogi za izostanek ali odstop opravičeni, lahko kandidat ponovno pristopi k izpitu na naslednji razpisani izpitni rok. O odločitvi predsednika izpitne komisije se kandidata obvesti.
(4) Kandidat mora pristopiti k opravljanju ustnega dela izpita najkasneje v roku dveh let od prijave na izpit.
28. člen 
(način opravljanja izpita) 
Kandidat najprej opravlja predmet preveritev praktičnih izkušenj. Če zagovor uspešno opravi, lahko pristopi k splošnemu delu izpita in preostalemu delu posebnega dela izpita.
29. člen 
(ponavljanje izpita in možnost popravnega izpita) 
(1) Kandidat ponavlja izpit v celoti, če:
– ni uspešno opravil predmeta preveritev praktičnih izkušenj,
– ni opravil treh predmetov.
(2) Kandidat, ki je na izpitu uspešno opravil predmet preveritev praktičnih izkušenj, in je opravil vsaj še dva predmeta izpita, lahko preostale predmete, ki jih ni opravil, ponavlja (v nadaljnjem besedilu: popravni izpit).
(3) Kandidat lahko opravlja popravni izpit največ dvakrat. Kandidat mora opraviti popravni izpit najpozneje v dveh letih od dneva, ko prvič ni opravil celotnega izpita, sicer se šteje, da izpita ni opravil.
(4) Kandidat, ki želi opravljati popravni izpit, mora najkasneje 30 dni pred predvidenim datumom opravljanja popravnega izpita oddati prijavnico in dokazilo o plačilu stroškov iz 35. člena tega splošnega akta. Če pristojna služba IZS ugotovi, da v roku stroški niso plačani, se prijavo kot nepopolno zavrže.
30. člen 
(zagotavljanje izpitnih rokov) 
(1) Pristojna služba IZS razpiše najmanj dva izpitna roka na leto za vsako strokovno področje.
(2) Pristojna služba IZS mora vsako leto najpozneje do konca januarja objaviti izpitne roke za opravljanje izpitov za tekoče leto.
(3) Če se k posameznemu izpitnemu roku prijavi preveliko število kandidatov, lahko IZS število prijavljenih kandidatov omeji, pri čemer imajo prednost tisti kandidati, ki so se prej prijavili k izpitu, za preostale kandidate pa mora najpozneje v dveh mesecih po datumu, ki je bil določen za opravljanje izpita, razpisati dodaten izpitni rok.
31. člen 
(zapisnik o poteku izpita) 
(1) O poteku izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik.
(2) Zapisnik podpišejo predsednik in člani izpitne komisije.
32. člen 
(odločitev izpitne komisije) 
(1) Izpitna komisija ugotovi uspeh kandidata na podlagi ocen iz posameznih predmetov. Uspeh kandidata se oceni z oceno »je opravil« ali »ni opravil«.
(2) Pri odločanju morajo sodelovati vsi člani izpitne komisije za opravljanje izpita, vsak za svoj predmet.
33. člen 
(potrdilo) 
(1) Kandidatu, ki je opravil izpit, pristojna služba IZS izda potrdilo o opravljenem izpitu na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del tega splošnega akta.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka in prilogo k potrdilu podpiše predsednik izpitne komisije.
(3) Potrdilo o opravljenem izpitu je javna listina.
34. člen 
(obvestila kandidatom po končanem izpitu) 
Pristojna služba IZS mora najpozneje v petnajstih dneh po prejemu zapisnika iz 31. člena tega splošnega akta:
– kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, vročiti potrdilo o opravljenem izpitu,
– kandidatu, ki izpita ni opravil, poslati obvestilo, da izpita ni opravil in kdaj lahko ponovno opravlja izpit,
– kandidatu, ki je opravil del izpita, in so izpolnjeni pogoji za pristop k popravnemu delu izpita iz 29. člena tega splošnega akta, kdaj lahko opravlja popravni izpit in katere predmete ni opravil.
35. člen 
(višina stroškov izpita) 
(1) Strošek izpita nosi kandidat, če se je na izpit prijavil sam, oziroma njegov delodajalec, če je on prijavil kandidata na izpit.
(2) Višina stroškov za opravljanje izpita je 850,00 eurov. Višina stroškov za opravljanje popravnega izpita je 350,00 eurov.
(3) Višina stroškov za opravljanje izpita se valorizira, ko seštevek indeksov rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja organ, pristojen za državno statistiko, glede na zadnjo določeno višino izpitne pristojbine preseže 5 %, in sicer v višini seštevka rasti cen. Valorizirana višina stroškov za opravljanje izpita se objavi v Uradnem listu RS in na spletni strani IZS.
36. člen 
(plačilo izpitne komisije) 
(1) Predsedniku in članom izpitne komisije pripadajo nagrada in potni stroški za delo v izpitni komisiji. Nagrada in potni stroški predsednika in članov izpitne komisije so skupaj s stroški IZS vključeni v znesek stroškov izpita.
(2) Višino nagrade in potnih stroškov za delo v izpitni komisiji, ki ne sme preseči 50 % višine stroškov izpita, določi upravni odbor IZS.
VI. EVIDENCE O IZPITIH 
37. člen 
(spis o izpitu) 
(1) Za vsakega kandidata pristojna služba IZS vzpostavi, vodi in vzdržuje spis, ki vsebuje vse listine in dokumente v zvezi z opravljanjem izpita.
(2) Spisi se vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo še tri mesece po izdaji potrdila.
(3) Po izdaji potrdila o opravljenem izpitu in prepisu ustreznih podatkov iz spisa v register o opravljenih izpitih (v nadaljnjem besedilu: knjiga izpitov), ali po končanem pritožbenem postopku, se spis, v kolikor ga kandidat v roku pet let po opravljenem izpitu ne prevzame osebno pri IZS, komisijsko uniči.
38. člen 
(knjiga izpitov) 
(1) Za kandidate, ki so opravili izpit, IZS vzpostavi, vodi in vzdržuje knjigo izpitov. Knjiga izpitov se vzpostavi, vodi in vzdržuje ločeno po posameznih strokovnih področjih izpitov.
(2) V knjigi izpitov se vodijo naslednji podatki:
1. ime in priimek kandidata,
2. datum in kraj rojstva kandidata,
3. datum opravljenega izpita,
4. strokovno področje opravljenega izpita,
5. registrska številka potrdila,
6. datum izdaje potrdila,
7. naslov referenčnih del ali pisne naloge,
8. ime in priimek mentorja ter njegova identifikacijska številka.
(3) Knjiga izpitov se vodi elektronsko in sicer v obliki informatizirane zbirke podatkov.
VII. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV IN NADZORSTVO 
39. člen 
(varstvo pravic kandidatov) 
O pritožbah zoper sklepe in odločbe v zvezi s prijavami kandidatov za opravljanje izpita, obvestili o opravljanju izpita, plačili stroškov izpita ter potrdili o opravljenih izpitih odloča upravni odbor IZS.
40. člen 
(ugovor kandidata) 
(1) Kandidat ima pravico ugovora zoper postopek pri opravljanju izpita ali zoper oceno v osmih dneh po končanem izpitu.
(2) Ugovor se vloži pri pristojni službi IZS, o ugovoru pa odloča upravni odbor IZS.
(3) Organ iz prejšnjega odstavka tega člena v 30 dneh po prejemu ugovora z odločbo odloči o utemeljenosti ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, mora imenovati novo izpitno komisijo, ki na naslednjem izpitnem roku ponovno oceni znanje kandidata. Če ugovor ni utemeljen, ga z odločbo zavrne.
(4) Odločitev upravnega odbora IZS je dokončna.
VIII. VODENJE DEL 
41. člen 
(strokovni izpit za vodjo del) 
(1) Določbe tega splošnega akta, ki se nanašajo na strokovni izpit za pooblaščenega inženirja, se smiselno uporabljajo tudi za izvajanje strokovnega izpita za vodjo del skladno z določbami Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.).
(2) Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za vodjo del se izda na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del tega splošnega akta.
IX. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI 
42. člen 
(veljavnost potrdil) 
(1) V primerih dvoma, za katero področje opravljanja inženirske storitve je bilo dano potrdilo o izpitu po dosedanjih predpisih, odloča na zahtevo posameznika pristojna služba IZS. Zoper odločitev pristojne službe IZS je dopustna pritožba, ki se jo vloži pri pristojni službi IZS, o njej pa odloča upravni odbor IZS.
(2) Pristojna služba IZS na zahtevo posameznika izda potrdilo o opravljenem izpitu in z njim tudi opredeli, za katero vrsto izpita takšno potrdilo velja.
(3) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda na obrazcu iz Priloge 2 tega splošnega akta.
43. člen 
(dokončanje že začetih strokovnih izpitov) 
Izpit se šteje za začet, če je bilo kandidatu poslano obvestilo, kdo izmed članov izpitne komisije je določen za njegovega mentorja in da lahko prične s pisnim delom izpita v skladu s 6. točko 34. člena Pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 35/98, 64/99 in 110/02 – ZGO-1) ali 19. členom Pravilnika o programu in načinu opravljanja izpita iz geodetske stroke (Uradni list RS, št. 10/11 in 61/17 – ZAID).
44. člen 
(uskladitev določb o evidencah o izpitih) 
IZS vzpostavi in vodi knjigo izpitov v obliki informatizirane zbirke podatkov.
45. člen 
(uskladitev določb o izpitnem programu) 
IZS objavi program strokovnega izpita z navedbo pravnih virov in literature iz 12. člena tega splošnega akta najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega splošnega akta.
46. člen 
(uskladitev določb o izpitnih komisijah) 
Predsednik in člani izpitne komisije, imenovani v skladu z dosedanjimi predpisi, nadaljujejo z delom po tem splošnem aktu do imenovanja novih v skladu s statutom in tem splošnim aktom, a najkasneje do 31. marca 2021.
47. člen 
(pogoji za mentorja in člane izpitne komisije s področja prometnega inženirstva) 
(1) Mentor kandidata za pooblaščenega inženirja s področja prometnega inženirstva je lahko do 1. junija 2025 tudi pooblaščeni inženir s področja prometnega inženirstva, ki ima aktivni poklicni naziv in najmanj pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju prometnega inženirstva.
(2) Mentor kandidata za pooblaščenega inženirja s področja prometnega inženirstva je lahko do 31. marca 2021 tudi pooblaščeni inženir s področja gradbeništva, ki ima aktivni poklicni naziv in najmanj pet let strokovnih izkušenj v poklicnem nazivu pooblaščeni inženir s strokovnega področja, za katerega kandidat pridobiva praktične izkušnje.
(3) Člani izpitne komisije za strokovno področje prometnega inženirstva so lahko do 1. junija 2030 tudi pooblaščeni inženirji s področja prometnega inženirstva, ki so vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev, z najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj na strokovnem področju prometnega inženirstva.
(4) Člani izpitne komisije za strokovno področje prometnega inženirstva so lahko do 31. marca 2021 tudi pooblaščeni inženirji s področja gradbeništva, ki so vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev, z najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj na strokovnem področju prometnega inženirstva po pridobitvi poklicnega naziva pooblaščeni inženir s področja gradbeništva.
48. člen 
(prenehanje uporabe) 
Z dnem uveljavitve tega splošnega akta se prenehata uporabljati Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03, 56/05, 78/11) v delu, ki se nanaša na osnovne in dopolnilne strokovne izpite, ki so se opravljali na IZS, in Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpita iz geodetske stroke (Uradni list RS, št. 10/11).
49. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta splošni akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 2681/18/VOD-ČR
Ljubljana, dne 24. maja 2018
EVA 2018-2550-0051
Predsednik Inženirske zbornice Slovenije 
Mag. Črtomir Remec l.r.
 
Soglašam! 
Irena Majcen l.r.
Ministrica 
za okolje in prostor