Uradni list

Številka 8
Uradni list RS, št. 8/2018 z dne 9. 2. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 8/2018 z dne 9. 2. 2018

Kazalo

323. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja počitniškega naselja Čimerno – ČI 14 v Občini Radeče, stran 1101.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06, 110/09 in 92/12) je Občinski svet Občine Radeče na 20. redni seji dne 30. 1. 2018 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja počitniškega naselja Čimerno – ČI 14 v Občini Radeče 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(pravna podlaga) 
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja počitniškega naselja Čimerno – ČI14 v Občini Radeče (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal AR Projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 12/16 in je sestavni del tega odloka. Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami Občinskega prostorskega načrta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 99/11).
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13).
II. VSEBINA 
2. člen 
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN 
3. člen 
(območje OPPN) 
Območje OPPN zajema:
(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) je enota urejanja v OPN (Uradni list RS, št. 99/11) ČI14 – počitniško naselje Čimerno.
Območje OPPN je omejeno s kmetijskimi in gozdnimi površinami.
(2) Občinski podrobni prostorski načrt zajema parcele št. 187, 188/4, de 188/3, del 188/5, del188/1, 188/6, del 1882, del 185/1, del 189/8, del189/13, del 189/1, 189/3, del 189/5 k.o. Svibno.
(3) Velikost območja OPPN znaša cca 35,700 m2.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) 
(1) Za celotno ureditveno območje ČI 14 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Radeče (Uradni list RS, št. 99/11) predviden občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
(2) S tem načrtom se uredi komunalna ureditev območja, izven območja OPPN potekajo priključitve na cestno in vodovodno omrežje.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin) 
Občinski podrobni prostorski načrt v I. fazi omogoča na zazidljivem delu parcele št. 187 k.o. Svibno legalizacijo počitniške hiše in na parceli št. 188/2 k.o. Svibno k legalno zgrajenemu objektu (zidanica) možnost legalizacije dozidave (manjše garaže) z možnostjo spremembe namembnosti zidanice v počitniški objekt. Znotraj gradbenih parcel ni dovoljena gradnja prosto stoječih nezahtevnih in enostavnih objektov. Za določene namene (garaža za osebni avtomobil, shramba za delovno orodje) se k osnovnemu objektu lahko zgradi prizidek manjših dimenzij, ki mora oblikovno biti usklajen z osnovnim objektom.
Na vseh ostalih objektih postavljenih na zazidljivih zemljiščih se dovoli vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih legalno zgrajenih objektov. Rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne, energetske, telekomunikacijske in prometne infrastrukture skladno s 46. členom OPN. Gradnja novih stavb na nepozidanih stavbnih zemljiščih in gradnja dozidav k obstoječim objektom kot pomožni objekti je možna v II. fazi oziroma ko se izdelajo spremembe in dopolnitve OPPN.
OPPN je izdelan na podlagi sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja počitniškega naselja Čimerno (Uradni list RS, št. 35/16), pridobljenih smernic in strokovnih podlag, ki so navedeni v točki 12.0 z upoštevanjem veljavne prostorske zakonodaje.
VI. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO 
6. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– počitniški objekti.
7. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo in pod pogojem, da se gradijo kot manjši prizidek k obstoječemu objektu.
8. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
 počitniški objekti
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura)
– gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov skladno na podlagi obstoječih predpisov, kot manjši prizidek k obstoječemu objektu. Samostojna postavitev le teh ni dovoljena
– kmetijske površine.
9. člen 
Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta za objekta na parceli št. 187 in 188/2 k.o. Svibno.
Počitniški objekt
– lega objektov: po ureditveni situaciji.
– horizontalni gabariti:
Objekt A:
Legalizacija počitniškega objekta 7,50 m x 11,75 m
Objekt B:
Rekonstrukcija, sprememba namembnosti: 6,90 m x 7,00 m
Legalizacija dozidave (garaža in shramba za orodje): (3,50 m–5,50 m) x 6,50 m
– vertikalni gabarit:
Objekt A:
Legalizacija počitniškega objekta: PR.+M.
Objekt B:
Rekonstrukcija, sprememba namembnosti: KL.+PR.+M.
Legalizacija dozidave (garaža): KL.
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja, kleti: prilagojena že zgrajenim objektom;
– streha: dvokapnice s čopi ali brez. Naklon strešine 30º–45º; sleme osnovnega objekta praviloma vzporedno z daljšo stranico objekta oziroma prilagojen legalno zgrajenim objektom. Kritina drobne strukture, barva se prilagaja prevladujoči barvi v naselju oziroma že obstoječi kritini objekta. Svetle barve niso dopustne. Nad pomožnimi objekti se lahko izvedejo ravne strehe, ki so kot pohodne terase ali se zasujejo z zemljo.
– fasada: priporočljiv je sodoben arhitekturni pristop pri oblikovanju zunanjščine objektov, vendar naj v masah in formi sloni na tradiciji lokalnega stavbarstva, tako, da objekti ne bodo negativno vplivali na kvaliteto prostora. Finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah in v tradicionalnih materialih (kamen, steklo, les). Dovoljena izvedba balkonov in lož.
– oblikovanje odprtin: odprtine v fasadi naj bodo pokončno podolgovate.
Lahko tudi vzdolžno podolgovate, tako, da bodo v skladu s celotnim izgledom fasade.
– osvetlitev mansarde: dopustna so strešna okna ali klasične frčade.
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek do objektov je izveden iz javne poti v makadamski izvedbi. Vozne in manipulativne površine na gradbeni parceli se ne tlakujejo ali asfaltirajo in se ohranjajo v obstoječem obsegu, ob tem, da se v čim večji meri ohranjajo geomorfološke in vegetacijske lastnosti območja. V kolikor je nujno potrebno utrjevanje teh površin, se uporabi pesek ali lomljenec apnenca ali dolomita. Prehodi med temi površinami naj ne bodo omejeni z bankinami in robniki, zato da se preko teh zemljišč travni ruši omogoča razrast. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo.
Pri zunanji ureditvi celotnega območja se višinske razlike na zemljišču premostijo v obliki zatravljenih brežin. Vse v zemljino vgrajene gradbene elemente (kamen, škarpniki, cementni zidaki …) je potrebno odstraniti.
Umetnih ostrih ovir (škarpe, oporni zidovi, večja nasutja, useki) se naj ne ustvarjajo v prostoru, prehodi v okoliško površje naj bodo mehki. Vse umetno izdelane brežine z ustreznimi nakloni se ozeleni s setvijo semen travne mešanice z okoliških travnikov ter rastiščnim razmeram primerne drevesne in grmovne vrste (leska, gaber …). Vnašanje tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljeno (npr. cipresa), zato je potrebno obstoječe tovrstne grmovnice in drevje odstraniti. Na območje se ne vnaša netipične urbane opreme: plastični in mavčni odlitki, betonski elementi, kamni, svetilke, škarpniki, kovinske ograje, cvetlične posode ipd., zato je potrebno obstoječo tovrstno opremo odstrniti. grajene prvine zelenih površin, kot so cvetlične grede, skalnjaki, pergole, brežine ob stopnicah, se oblikujejo z uporabo naravnih avtohtonih materialov in zasajanjem avtohtonih vrst cvetja in grmovnic.
Velikostno razmerje med naravnimi ekstezivnimi travnatimi zemljišči in hortikulturno oblikovanimi prvinami naj bo tako, da ne bodo bistveno okrjene naravne značilnosti območja.
Prav tako se ne ograjuje s kovinsko, mrežno ali drugačno za območje netipično ograjo.
10. člen 
Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo ter objekte zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– cesta, ki vodi do domačije Krajšek ter dovozni priključki do posameznih objektov, se ohranja v obstoječih gabaritih in v makadamu, cestne brežine se prepusti sanaciji po naravni poti, razraščanju travne ruše in grmovne vegetacije.
– električni vodi se izvedejo podzemno.
– komunalne odpadne vode se odvajajo v malo čistilno napravo, na katero se priključijo vodi vseh obstoječih in novozgrajenih objektov ali na lastne male čistilne naprave. Čistilna naprava mora biti locirana izven območij vrtač.
– padavinske vode se odvajajo v lastne vodne zbiralnike v neposredni bližini objektov, ki morajo biti vkopani v tla ter prekriti z zemljo. Višek meteornih vod se odvaja skladno z geološkim mnenjem.
– nova infrastruktura naj bo izvedena na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst ter da ureditve zanje ne bodo predstavljale pasti.
VII. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA 
11. člen 
Prometno omrežje:
Območje OPPN za območje urejanja počitniškega naselja Čimerno – ČI 14 v Občini Radeče se prometno preko makadamske ceste navezuje na občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP924881 in poteka po parceli št. 189/5 k.o. Svibno. Obstoječa makadamska cesta ki poteka po zemljiščih s parc. št. 189/1, 188/1, 187, 188/4 in 188/5 k.o. Svibno in ki vodi do domačije Krajšek se z dovoznimi priključki do posameznih objektov ohranja v obstoječih gabaritih v makadamu in se ne asfaltira. Cestne brežine se prepustijo sanaciji po naravni poti, razraščanju travne ruše in grmovne vegetacije. Priključevanje na obstoječo makadamsko cesto mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost. Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzratno vključevanje na cesto.
12. člen 
Kanalizacijsko omrežje:
Fekalna kanalizacija
Na območju, ki ga obravnava OPPN ni predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega sistema za odvajanje odpadnih vod. Sanitarne odpadne vode se morajo voditi v malo komunalno čistilno napravo (MKČN), ki mora biti vgrajena na investitorjevem zemljišču. Odvajanje odpadnih voda iz obravnavanega območja naj se izvede v skladu s predpisano zakonodajo po pogojih, ki jih predpisuje Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), Občinski odlok o odvajanju odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 86/01). Izpust odpadne vode iz MKČN se določi na podlagi geološkega poročila pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Čistilna naprava mora biti locirana izven območij vrtač in mora biti vgrajena na lokaciji, ki bo omogočala dostop specialnemu vozilu za črpanje in odvoz odvečnega blata.
Meteorna kanalizacija
Na območju, ki ga obravnava OPPN ni predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega sistema za odvajanje meteornih vod. Čiste meteorne vode se preko peskolovov in revizijskih jaškov zbirajo v zadrževalniku meteornih vod, ki so locirani na gradbenih parcelah, višek teh vod pa lahko ponikajo v podtalje na podlagi geološkega poročila pri pridobivanju gradbenega dovoljenja.
13. člen 
Vodovodno omrežje:
Na območju, ki ga obravnava OPPN je možna priključitev na javno vodovodno omrežje, ki poteka v Občini Trbovlje katerega upravljavec je Krajevna skupnost Dobovec. Priključitev na obstoječi javni sekundarni vodovodni sistem je mogoč po predhodni izgradnji črpališča za potrebe novega naselja Čimerno. Lokacije vodomernih jaškov se morajo nahajati praviloma na nepovoznih površinah, v neposredni bližini objekta kot so zelenice ali druge pohodne površine. V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 3,00 m.
14. člen 
Električno omrežje:
Na omenjenem območju ima Elektro Ljubljana d.d. transformatorsko postajo TP Ključevica izvod Bušč iz omenjene TP je položen protizračni kabel N1XD9-AR(X00/0-A)3 x 70+71,5 mm2 do N droga, kjer se omrežje odcepi z zemeljskim kablom NAYY (PP00-A) 4x70 mm2 vse do droga A, kjer je priklopljen na prostozračno omrežje z prostozračnim kablom N1XD9-AR (X00/0-A) 3x70+71,5 mm2. Iz TP Ključevica izvod Bušč je priklopljeno področje kjer se legalizirajo in dograjujejo objekti. Za objekt ki stoji na parcelni št. 187 in 188/2 k.o. Čimerno se priklopi na obstoječe omrežje iz N droga št. 9, ki stoji na parcelni št. 188/2 k.o. Čimerno. Od N droga se položita NN zemeljska kabla, vse do objekta Čimerno 8b in Čimerno 8c. Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju, ki ga obravnava prostorski akt je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise, standarde in veljavne tipizacije distribucijskih podjetij. Predvideni posegi ne smejo posegati v območje obstoječih elektroenergetskih objektov in vodov. V kolikor predvideni posegi posegajo v območje obstoječih elektroenergetskih objektov in vodov je potrebno le te prestaviti. Pri gradnji objektov v varovalnem pasu vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10). Za vse posege je potrebno pridobiti soglasje Elektro Ljubljana d.d..
15. člen 
TK omrežje:
Na območju urejanja ni glavnih TK vodov.
V kolikor bodo potrebe po novih TK storitvah, bo potrebno preveriti zmogljivost obstoječega TK omrežja. Če te ne bodo ustrezale novim potrebam, je treba dograditi obstoječe omrežje.
16. člen 
Odpadki:
Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Na obravnavanem območju OPPN se v prostor umesti tudi zbiralnica (ekološki otok) za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.
17. člen 
Ogrevanje objektov:
– na območju urejanja je za ogrevanja objektov dovoljeno postaviti vkopan rezervoar za kurilno olje ali utekočinjeni naftni plin,
– dovoljenje so tudi drugi alternativni viri ogrevanja (toplotna črpalka, na drva ...).
VIII. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
18. člen 
Na območju predvidenega OPPN ni objektov ali območij kulturne dediščine. Tudi z vidika arheoloških ostalin, poseben pregled območja ali nadzor nad gradnjo ni potreben. Zaradi odsotnosti možnosti vpliva na kulturno dediščino smernice in končna mnenja niso potrebna.
19. člen 
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa Ldvn za III. stopnje varstva pred hrupom. Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– meritve hrupa je potrebno izvesti v času intenzivnih gradbenih del na območju najbližjega stanovanjskega objekta. Če bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščite,
– skladno z 82. členom ZVO-1 je potrebno pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za naprave iz 14. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05),
– upravljavec mora zagotoviti izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnim monitornigom hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). V primeru, da se pri prvih meritvah ugotovi, da je objekt nepomemben vir hrupa, nadaljnji obratovalni monitoring ni potreben.
20. člen 
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
21. člen 
Varstvo voda:
Pri načrtovanju območja OPPN se upoštevajo smernice MOP, Direkcija RS za vode, Oddelek območja Spodnje Save.
Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je potrebno urediti v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), Občinskim odlokom o odvajanju odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 86/01) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08). Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati zaključke geomehanskega poročila, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Odvod padavinskih vod mora biti načrtovan tako, da ne bo nenadzorovanega odvajanja voda po erozivnih oziroma plazljivih zemljiščih.
V neposredni bližini območja obravnavanega OPPN ni vodotokov in območja vodnih virov.
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z izgradnjo individualnih čistilnih naprav z izpustom v ponikovalnico.
Zagotoviti je potrebno zadrževanje in ponikanje čim večjega dela padavinskih voda. Padavinske vode se naj odvajajo v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje ali sanitarno vodo. V primeru gradnje ponikovalnice morajo biti le-te locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V primeru gradnje ponikovalnice je potrebno pri projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti izračun ponikanja in detajl ponikovalnice.
Območje OPPN se po podatkih Atlasa okolja ne nahaja na območju vodnih zemljišč in vodotokov ter ne posega na območje varstva pitne vode in poplavno območje. Po podatkih PISO se predmetno območje nahaja na erozijskem območju, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode Novo mesto.
22. člen 
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnika padavinskih vod na parcelah investitorjev, ter izvedba manipulativnih površin v makadamski izvedbi, ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.
23. člen 
Ohranjanje narave:
Na obravnavanem območju so vsebine ohranjanja narave, zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij Kuma (Ident. št. 14800, Uredba o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS, št. 48/04, 33/13, 99/13) in območja Natura 2000 (Ident. št. 3000181 Kum, Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) Uradni list RS, št. 49/02, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 3/14).
Konkretne usmeritve za varstvo ekološko pomembnega območja in območja Natura 2000:
Gradnja objektov, posegi za celovito reševanje prometne in ostale infrastrukture ter ureditve okolice obstoječih objektov naj se izvede v obsegu in na način, da se v čim večji meri ohranja naravne morfološke značilnosti ter sledi naravnemu reliefu, zagotavlja ohranjanje kmetijskega značaja območja, z zelo izraženim makro in mikro elementi kraškega sveta (površinska kamnitost in razgibanost zemljišča …) ter mozaičnost ekstenzivnih kmetijskih zemljišč, z vrstno bogatimi travniki v bližini gozdov, z vrzelmi, jasami in dobro zastopanim zeliščem in grmovnim slojem na gozdnem robu.
Z namenom sanacije neustrezno izvedenih posegov na zemljišču naj se ob upoštevanju zgoraj navedene usmeritve ter naslednjih varstvenih usmeritev izdela pri projektni dokumentaciji načrt ureditve okolice obstoječega objekta na zemljišču št. 187 k.o. Svibno:
– Z zemljišča naj se odstranijo vgrajeni gradbeni elementi (kamen, škarpniki, cementni zidaki …). Višinske premostitve na zemljišču naj se izvedejo v obliki zatravljenih brežin. Umetnih ostrih ovir (škarpe, oporni zidovi, večja nasutja, useki) naj se ne ustvarja v prostoru, prehodi v okoliško površje naj bodo mehki. Vse umetno izdelane brežine z ustreznimi nakloni se ozeleni s setvijo semen travne mešanice z okoliških travnikov ter rastiščnim razmeram primerne drevesne in grmovne vrste (leska, gaber …). Vnašanje tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljeno (npr. cipresa), zato je potrebno obstoječe tovrstne grmovnice in drevje odstraniti.
– Grajene prvine zelenih površin, kot so cvetlične grede, skalnjaki, pergole, brežine ob stopnicah, se oblikujejo z uporabo naravnih avtohtonih materialov in zasajanjem avtohtonih vrst cvetja in grmovnic. Velikostno razmerje med naravnimi ekstenzivnimi travnatimi zemljišči in hortikulturno oblikovanimi prvinami naj bo tako, da ne bodo bistveno okrnjene naravne značilnosti območja.
Vozne in manipulativne površine se ohranja v obstoječem obsegu, ob tem, da se v čim večji meri ohranjajo geomorfološke in vegetacijske lastnosti območja. V kolikor je nujno potrebno utrjevanje teh površin, se uporabi pesek ali lomljenec apnenca ali dolomita. Prehodi med temi površinami naj ne bodo omejeni z bankinami in robniki, zato da se preko teh zemljišč travni ruši omogoča razrast.
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato urejenem odlagališču oziroma odvečne zemlje se ne razgrinja po okoliških travnikih in gozdu ali zasipava naravno ohranjanje deperesije, vrtače in kamnita zemljišča.
Območja se ne ograjujejo s kovinsko, mrežo ali drugačno za območje netipično ograjo.
Na površinah v okolici objekta se ne namešča svetilk. Za osvetljenje objektov se uporabi obliko svetil, ki usmerjajo svetlobni snop le proti tlom oziroma v objekt ter naj bodo opremljena s senzorji za samodejno vključevanje.
Poseganje v gozdni rob se naj ne izvaja.
Obstoječe avtohtone vrste grmovja in dreves na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani, izvaja se le sanitarne sečnje.
Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami.
Travnikov in grmičevja se ne požiga. Prva košnja travnikov se izvede po cvetenju in semenenju travniškega cvetja (sredi julija).
Na zelenih površinah se ne uporablja gnojil, herbicidov in pesticidov.
Na podlagi naslednjih varstvenih usmeritev se skladno z določili 5. točke 46. člena OPN izdelajo strokovne podlage za celovito reševanje prometa, elektro, kanalizacije in vodovodne infrastrukture na celotnem območju OPPN počitniško naselje Čimerno – ČI 14.
– Cesto, ki vodi do domačije Krajšek ter dovozni priključki do posameznih objektov, se ohranja v obstoječih gabaritih in v makadamu, cestne brežine se prepuste sanaciji po naravni poti, razraščanju travne ruše in grmovne vegetacije.
– Elektični vodi se naj izvedejo podzemno.
– Komunalne odpadne vode se odvajajo v malo čistilno napravo, na katero se priključijo vodi vseh obstoječih in novozgrajenih objektov ali na lastne male čistilne naprave. Čistilna naprava mora biti locirana izven območij vrtač.
– Padavinske vode objektov se lahko zbirajo v lastnih vodnih zbiralnikih, ki pa morajo biti v neposredni bližini objektov ter v celoti vkopani v tla ter prekriti z zemljo.
– Nova infrastruktura naj bo izvedena na način, da je mogoč prehod postoživečih vrst ter da ureditve zanje ne bodo predstavljale pasti.
Na območju se ne gradi novih prosto stoječih nezahtevnih in enostavnih objektov. Za določene namene (garaža za osebni avto, shramba za delovno orodje) se k osnovnemu objektu kot prizidek lahko zgradi prostor manjših dimenzij.
Na obstoječih objektih so dopustna dela z namenom vzdrževanja in rekonstrukcije, odstranjevanje ter gradnja novega objekta na mestu obstoječega objekta, ki mora biti enake namembnosti ter zgrajen v enakih gabaritih. Dozidave in nadzidave niso dopustne.
Namembnost objekta mora biti skladna z določili OPN Občine Radeče, s katerim je za obravnavano EP določena ureditev počitniškega naselja z gradnjo za občasno bivanje.
Razgaljene površine se po končanih zemeljskih delih čim prej zatravi in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Ureditev okolice objektov naj se izvede z zasaditvijo avtohtonega listopadnega drevja in sadnim drevjem ter grmovnicami. Zasaditev naj ima čim bolj naraven izgled in ne linije parkovne zasaditve.
Omelitveni ukrepi za parcelo št. 187 k.o. Svibno
Objektov in povezovalnih poti se dodatno ne osvetljuje.
Zunanje zelene ureditve naj temeljijo na sajenju avtohtonih vrst.
Morebitni odvečni gradbeni material se deponira na za to določenem mestu.
MKČN naj ne bo umeščena v vrtačno dno. Prav tako naj iztok iz ČN ne bo speljan v vrtačno dno.
Ohranja se naravni videz prostora (ne zasuva se vrtač, ne ravna se razgibanih površin).
Vrtove se ograjuje z krajinsko primerno izvedbo ograje.
Košnja zelenic brez omejitev je dovoljena le v sklopu zelenih ureditev neposredno ob objektih.
V obori za divjad (JV del OPPN) se v največji možni meri preprečuje delovanje erozije (predvsem z regulacijo števila osebkov znotraj obore).
Omilitveni ukrepi za parcelo št. 188/2 k.o. Svibno
Objektov in povezovalnih poti se dodatno ne osvetljuje.
Zunanje zelene ureditve naj temeljijo na sajenju avtohtonih vrst.
Morebitni odvečni gradbeni material se deponira na za to določenem mestu.
MKČN naj ne bo umeščena v vrtačno dno. Prav tako naj iztok iz ČN ne bo speljan v vrtačno dno.
Ohranja se naravni videz prostora (ne zasuva se vrtač, ne ravna se razgibanih površin).
Vrtove se ograjuje z krajinsko primerno izvedbo ograje.
Košnja zelenic brez omejitev je dovoljena le v sklopu zelenih ureditev neposredno ob objektih.
Omilitveni ukrepi za območje celotnega OPPN
Ohranjanje obstoječih razmerij grmičevje/drevje.
Košnja travišč je možna v drugi polovici julija. Posušeno travno mrvo naj se spravi na tradicionalen, ročni način.
Travišč na območju OPPN se ne spreminja v vrtove ali njive.
Travišč na območju OPPN se ne gnoji.
Ohranja se visokodebelna sadna in drevesa drugih avtohtonih vrst.
MKČN naj ne bo umeščena v vrtačno dno. Prav tako naj iztok iz ČN ne bo speljan v vrtačno dno.
Omilitveni ukrepi za cestno infrastrukturo na območju OPPN
Makadamska pot in manipulativne površine se ohranjajo v obstoječih gabaritih.
Dovoznih poti in manipulacijskih površin se ne asfaltira.
Posipni material naj bo avtohtonega izvora.
Javne poti se ne osvetljuje.
Dovoljeno je urejanje bankin, grederiranje makadamskega vozišča, čiščenje brežin, urejanje odvodnjavanja in podobna vzdrževalna dela na javni poti.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
24. člen 
Požar:
Na območju predvidenega OPPN ni hidrantnega omrežja. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti in požarno zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2013 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,125g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega-geotehničinega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Zaščitni ukrepi:
Skladno s predpisi s področja graditve zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ne leži v bližini vodotokov zato ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.
25. člen 
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev okolice objekta v prvotno stanje.
X. ETAPE IZVAJANJA 
26. člen 
Občinski podrobni prostorski načrt v I. fazi omogoča na zazidljivem delu parcele št. 187 k.o. Svibno legalizacijo počitniškega objekta in na parceli št. 188/2 k.o. Svibno k legalno zgrajenemu objektu (zidanica) možnost legalizacije zgrajene garaže z možnostjo spremembe namembnosti zidanice v počitniški objekt.
Na vseh ostalih objektih postavljenih na zazidljivih zemljiščih se dovoli vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih legalno zgrajenih objektov, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov kot manjši prizidek k legalno zgrajenemu objektu, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne, energetske, telekomunikacijske in prometne infrastrukture skladno s 46. členom OPN. Gradnja novih stavb na nepozidanih stavbnih zemljiščih je možna v II. fazi oziroma ko se izdelajo spremembe in dopolnitve OPPN.
XI. NOVA PARCELACIJA 
27. člen 
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. Maksimalna velikost parcele za gradnjo je 800 m2.
Dovoljen odmik zidu stanovanjskih in pomožnih objektov od sosednjih parcelnih mej je 4,00 m. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
28. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje tolerance:
– Horizontalni gabarit: odstopanje tlorisnega gabarita je ± 1,00 m.
– Dovoljena so odstopanja pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi, kjer je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta.
– Dovoljena je delitev parcele. Pri načrtu parcelacije je možno odstopanje, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezni objekt.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA 
29. člen 
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor: ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati; po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču; pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture in vse ostale, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
30. člen 
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Radeče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XV. KONČNE DOLOČBE 
31. člen 
Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Radeče in Upravni enoti Laško, Oddelek za okolje in prostor.
32. člen 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
33. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-1/2018
Radeče, dne 30. januarja 2018
Župan 
Občine Radeče 
Tomaž Režun l.r.