Uradni list

Številka 65
Uradni list RS, št. 65/2015 z dne 11. 9. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 65/2015 z dne 11. 9. 2015

Kazalo

2684. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, stran 7590.

  
Na podlagi šestega odstavka 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 47/15) ministrica za izobraževanje, znanost in šport izdaja
P R A V I L N I K
o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa izobrazbo, ki jo morajo imeti učitelji in drugi strokovni delavci v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
2. člen
(opredelitev pojmov)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– visokošolski strokovni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06; v nadaljnjem besedilu: ZViS-E) pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,
– univerzitetni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge stopnje,
– visokošolski strokovni študijski program prve stopnje – študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/11 – ZUPJS-A, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14; v nadaljnjem besedilu: ZViS),
– univerzitetni študijski program prve stopnje – študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom ZViS,
– magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS.
3. člen
(izobrazba)
(1) V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06), pri posameznih strokovnih delavcih pa tudi študijski program izpopolnjevanja v skladu s 33.a členom ZViS.
(2) Za posamezne strokovne delavce izobrazba pomeni končan javnoveljavni izobraževalni program.
4. člen
(posebnosti študijskih programov)
(1) Če v tem pravilniku ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.
(2) Če je v tem pravilniku pri posameznem predmetu naveden dvopredmetni študijski program, je ustrezen ne glede na to, na katerem mestu je predmet naveden.
II. UČITELJI
1. Učitelji obveznih predmetov
5. člen
(učitelj slovenščine)
(1) Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj slovenščine v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program slovenščine ali
– magistrski študijski program druge stopnje slovenski jezik in književnost ali slovenistika.
6. člen
(učitelj angleščine)
(1) Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave)
in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz angleščine.
(2) Učitelj angleščine je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program angleščine ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje angleščine ali anglistika.
7. člen
(učitelj nemščine)
(1) Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave)
in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz nemščine.
(2) Učitelj nemščine je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program nemščine ali
– magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik.
8. člen
(učitelj likovne umetnosti)
(1) Učitelj likovne umetnosti je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj likovne umetnosti v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program likovne pedagogike, kiparstva ali slikarstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna pedagogika), likovna pedagogika ali slikarstvo.
9. člen
(učitelj glasbene umetnosti)
(1) Učitelj glasbene umetnosti je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj glasbene umetnosti v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program glasbene pedagogike ali
– magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika.
10. člen
(učitelj matematike)
(1) Učitelj matematike je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj matematike v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program matematike ali računalništva z matematiko,
– enovit magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – matematika), izobraževalna matematika, matematika ali matematične znanosti.
11. člen
(učitelj tehnike in tehnologije)
(1) Učitelj tehnike in tehnologije je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj tehnike in tehnologije v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program tehnike, proizvodno-tehnične vzgoje, elektrotehnike, strojništva ali lesarstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – tehnika), izobraževalna tehnika, strojništvo (smer inženirska pedagogika), lesarstvo ali elektrotehnika.
(3) Učitelj tehnike in tehnologije v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja matematike, fizike, kemije, biologije, gospodinjstva ali izbirnih predmetov s področja računalništva v izobraževalnem programu osnovne šole in je opravil ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz tehnike in tehnologije.
12. člen
(učitelj gospodinjstva)
(1) Učitelj gospodinjstva je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj gospodinjstva v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program gospodinjstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – gospodinjstvo).
(3) Učitelj gospodinjstva v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja biologije ali kemije v izobraževalnem programu osnovne šole in je opravil ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz gospodinjstva.
13. člen
(učitelj naravoslovja)
(1) Učitelj naravoslovja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj naravoslovja v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program biologije, fizike ali kemije ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – biologija, fizika ali kemija), biološko izobraževanje, izobraževalna biologija, pedagoška fizika, izobraževalna fizika, fizika, kemijsko izobraževanje, izobraževalna kemija, kemija, kemijsko inženirstvo ali kemijska tehnika.
14. člen
(učitelj spoznavanja okolja)
Učitelj spoznavanja okolja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
15. člen
(učitelj družboslovja)
(1) Učitelj družboslovja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj družboslovja v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program geografije, zgodovine, filozofije ali sociologije ali dvopredmetni univerzitetni študijski program politologije ali teologije ali
– magistrski študijski program druge stopnje geografija, zgodovina, filozofija, sociologija ali teologija.
16. člen
(učitelj športa)
(1) Učitelj športa je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj športa v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program športne vzgoje ali
– magistrski študijski program druge stopnje športna vzgoja.
17. člen
(drugi učitelj v prvem razredu)
(1) Drugi učitelj v prvem razredu je lahko, kdor je končal:
– visokošolski strokovni študijski program predšolske vzgoje,
– visokošolski strokovni študijski program prve stopnje predšolska vzgoja,
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje predšolska vzgoja, zgodnje učenje in poučevanje, zgodnje učenje ali specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Drugi učitelj v prvem razredu je lahko tudi, kdor je končal
– univerzitetni študijski program in si pridobil strokovni naslov profesor,
– univerzitetni študijski program s področja izobraževanja, umetnosti, humanističnih ved ali družboslovja,
– visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program socialno delo,
– magistrski študijski program druge stopnje in si pridobil strokovni naslov magister profesor,
– magistrski študijski program druge stopnje s področja izobraževanja, umetnosti, humanističnih ved ali družboslovja,
– magistrski študijski program druge stopnje socialno delo, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etičnosti in spola ali socialno delo z družino
in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje. Kdor je pridobil srednjo strokovno izobrazbo iz predšolske vzgoje, mu študijskega programa za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje ni potrebno opravljati.
2. Učitelji izbirnih predmetov
18. člen
(učitelj predmeta s področja slovenščine)
(1) Učitelj izbirnega predmeta gledališki klub je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(2) Učitelj izbirnega predmeta gledališki klub je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program dramaturgije, dramske igre in umetniške besede, gledališke in radijske režije, filmske in televizijske režije ali primerjalne književnosti in literarne teorije ali
– magistrski študijski program druge stopnje dramaturgija in scenske umetnosti, dramska igra, filmski in televizijski študij ali filmsko in televizijsko ustvarjanje.
19. člen
(učitelj predmetov s področja plesa)
(1) Učitelj izbirnih predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program baleta ali plesa ali magistrski študijski program druge stopnje baleta ali plesa,
– univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer ali
– univerzitetni študijski program dramske igre in umetniške besede ali športne vzgoje ali magistrski študijski program druge stopnje dramska igra ali športna vzgoja.
(2) Učitelj izbirnih predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi je lahko tudi, kdor je končal:
– visokošolski strokovni študijski program baleta ali plesa,
– visokošolski strokovni prve stopnje ples, koreografija, sodobni ples ali balet,
– univerzitetni študijski program prve stopnje balet ali ples,
– višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali
– izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer
in je najmanj pet let solist opernega baleta in je koreograf oziroma izvajalec najmanj treh projektov na področju sodobnega plesa ali najmanj deset let solist v zboru opernega baleta in je koreograf oziroma izvajalec najmanj treh projektov na področju sodobnega plesa,
– izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe, ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa in je koreograf oziroma izvajalec najmanj treh projektov na področju sodobnega plesa.
20. člen
(učitelj predmetov s področja obdelave gradiv)
Učitelj izbirnih predmetov les, umetne snovi in kovine je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja tehnike in tehnologije v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
21. člen
(učitelj predmeta računalništvo)
(1) Učitelj izbirnega predmeta računalništvo je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika) ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, računalništvo in informacijske tehnologije, računalništvo in informatika, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika.
(2) Učitelj izbirnega predmeta računalništvo je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike.
22. člen
(učitelj predmetov s področja športa)
Učitelj izbirnih predmetov šport za zdravje, izbrani šport in šport za sprostitev je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja športa v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
23. člen
(učitelj predmeta s področja prehrane)
Učitelj izbirnega predmeta prehrana in načini prehranjevanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
24. člen
(učitelj predmetov s področja likovnega snovanja)
Učitelj izbirnih predmetov likovno snovanje I, likovno snovanje II in likovno snovanje III je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja likovne umetnosti v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
25. člen
(učitelj predmetov s področja kmetijstva)
(1) Učitelj izbirnih predmetov kmetijska dela in sodobno kmetijstvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(2) Učitelj izbirnih predmetov kmetijska dela in sodobno kmetijstvo je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program geografije, biologije, kmetijstva – agronomije ali kmetijstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje geografija, poučevanje (smer predmetno poučevanje – biologija), izobraževalna biologija, agronomija ali kmetijstvo.
3. Učitelji specialnopedagoških dejavnosti
26. člen
(učitelj računalniškega opismenjevanja)
(1) Učitelj računalniškega opismenjevanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj računalniškega opismenjevanja je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja izbirnih predmetov s področja računalništva v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
27. člen
(učitelj socialnega učenja)
(1) Učitelj socialnega učenja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj socialnega učenja je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za svetovalnega delavca v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
4. Učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja in drugih oblik varstva
28. člen
(učitelj v oddelku podaljšanega bivanja)
Učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
29. člen
(učitelj v jutranjem varstvu)
Učitelj v jutranjem varstvu je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
III. OSTALI STROKOVNI DELAVCI
30. člen
(svetovalni delavec)
Svetovalni delavec je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike (smer pedagogika), psihologije, socialnega dela, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali
– magistrski študijski program druge stopnje psihologija, pedagogika, socialno delo, socialno delo z družino, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v skupnosti, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju.
31. člen
(knjižničar)
(1) Knjižničar je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo ali bibliotekarstvo.
(2) Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v skladu s tem pravilnikom in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka te točke študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva ni potrebno opravljati tistemu, ki je pridobil višjo izobrazbo z višješolskim študijskim programom knjižničarstva.
32. člen
(organizator šolske prehrane)
Organizator šolske prehrane je lahko, kdor:
– izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom ali
– je končal univerzitetni študijski program živilske tehnologije.
33. člen
(računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti)
(1) Računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika) ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, računalništvo in informacijske tehnologije, računalništvo in informatika, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika.
(2) Računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike.
34. člen
(laborant)
Laborant je lahko, kdor je opravil splošno maturo z izbirnim predmetom biologija, kemija ali fizika ali ima srednjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 240 ur biologije oziroma drugih predmetov z biološkega predmetnega področja, najmanj 240 ur kemije oziroma drugih predmetov s kemijskega predmetnega področja ali najmanj 240 ur fizike oziroma drugih predmetov s fizikalnega predmetnega področja.
IV. POSEBNI DOLOČBI
35. člen
(specialnopedagoška oziroma pedagoško-andragoška izobrazba)
(1) Učitelj in laborant morata imeti ustrezna specialnopedagoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS.
(2) Svetovalni delavec in knjižničar morata imeti ustrezna pedagoško-andragoška ali specialnopedagoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS.
(2) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena ima ustrezno specialnopedagoško izobrazbo, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave), inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju.
36. člen
(magisterij znanosti in doktorat znanosti)
Ne glede na določbe tega pravilnika je za učitelja, svetovalnega delavca, knjižničarja, organizatorja šolske prehrane in računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti ustrezna tudi izobrazba pridobljena po študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri v skladu s 15. členom ZViS-E ali po študijskem programu tretje stopnje ustrezne smeri v skladu s 33. členom ZViS.
V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
37. člen
(učitelji in drugi strokovni delavci)
Učitelji in drugi strokovni delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom za predmete, ki jih ureja ta pravilnik, lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno delo tudi po uveljavitvi tega pravilnika.
38. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega pravilnika se za strokovne delavce, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, preneha uporabljati Pravilnik o smeri izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom (Uradni list RS, št. 33/06).
39. člen
(veljavnost)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-14/2015
Ljubljana, dne 18. avgusta 2015
EVA 2015-3330-0008
dr. Maja Makovec Brenčič l.r.
Ministrica
za izobraževanje,
znanost in šport