Uradni list

Številka 76
Uradni list RS, št. 76/2013 z dne 13. 9. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 76/2013 z dne 13. 9. 2013

Kazalo

2788. Pravilnik o varovanju ogroženih uslužbencev policije, stran 8660.

Na podlagi tretjega odstavka 66. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13) izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o varovanju ogroženih uslužbencev policije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik določa vrste in način izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti ogroženih uslužbencev policije (v nadaljnjem besedilu: ogroženi), način določanja stopnje ogroženosti, pogoje odprodaje tehničnih sredstev in naprav, uporabljenih pri izvajanju ukrepov za preprečevanje vseh vrst ogrožanja na delu ali v zvezi z delom, ter ukrepov za varovanje tehničnih sredstev in opreme policije.
(2) Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za bližnje uslužbenca policije in posameznike, ki pomagajo policiji.
2. člen
(grožnja in napad)
(1) Ogrožanje uslužbenca policije je vsak napad ali grožnja z napadom na njegovo življenje, telo, osebno integriteto ali premoženje zaradi izvajanja nalog policije ali v zvezi z njegovim delom v policiji.
(2) Grožnja je lahko izrečena neposredno uslužbencu policije ali osebi, preko katere se želi doseči namen grožnje. Grožnja je lahko izražena neposredno ali na kakšen drug način.
II. UKREPI ZA VAROVANJE
3. člen
(izvajanje ukrepov)
(1) Ukrepe za varovanje ogroženega izvajajo vse enote policije, vodi pa jih kriminalistična policija.
(2) Vrsta in način izvajanja ukrepov se za vsak primer posebej določita na podlagi ugotovljene stopnje ogroženosti.
(3) Ukrepi za varovanje se izvajajo toliko časa, kot je potrebno glede na obliko in stopnjo ogroženosti. Nadrejeni o prenehanju izvajanja ukrepov seznani uslužbenca policije, ki je bil ogrožen.
4. člen
(prijava grožnje)
(1) Uslužbenec policije, ki meni, da je ogrožen ali je ogrožen njegov bližnji, o grožnji obvesti neposredno nadrejeno osebo (v nadaljnjem besedilu: nadrejeni). Bližnji uslužbenca policije in posameznik, ki je policiji pomagal, pa o grožnji obvesti najbližjo policijsko postajo ali na telefonsko številko 113. Uslužbenec policije, ki sprejme obvestilo o grožnji, mora o tem takoj obvestiti nadrejenega, ki poskrbi za prve nujne ukrepe.
(2) Vsak uslužbenec policije mora nadrejenega takoj seznaniti tudi z vsako grožnjo, ki je uperjena proti kateremu koli drugemu uslužbencu policije, bližnjemu uslužbenca policije ali posamezniku, ki je pomagal policiji, če je o njej obveščen ali kako drugače izve zanjo.
5. člen
(prvi nujni ukrepi ob prijavi grožnje)
Nadrejeni, ki je obveščen o grožnji, mora ukreniti vse potrebno, da:
– se zagotovi varnost ogroženega, zbere prva obvestila in ugotovi dejansko stanje;
– so ogroženemu dana navodila za samozaščitno ravnanje.
6. člen
(stopnje ogroženosti)
Ogroženost je lahko:
– NIZKA: ogrožanje je možno, a ni verjetno. Posledice so lahko različna vznemirjanja oziroma izrečene grožnje, ni pričakovati hujših posledic;
– SREDNJA: ogrožanje je verjetno. Obstaja verjetnost, da je ogroženo življenje telo ali osebna varnost uslužbenca policije. Lahko bi bila povzročena premoženjska škoda ogroženemu uslužbencu ali njegovim bližnjim;
– VISOKA: grožnje se uresničujejo. Možne so vse oblike napada na življenje in telo.
7. člen
(določanje stopnje ogroženosti)
Stopnja ogroženosti se določi predvsem na podlagi podatkov o:
– resnosti grožnje;
– osebnosti storilca (specialni povratnik, nasilnež, duševni bolnik ipd.);
– motivu za grožnjo (upoštevata se razlog, ki ga navaja storilec, in mnenje ogroženega);
– znanstvih, ki jih ima storilec in mu lahko pomagajo pri izvršitvi grožnje;
– sredstvih, ki jih ima storilec na razpolago za izvršitev grožnje;
– kriminalni dejavnosti storilca;
– načinu storitve kaznivih dejanj, ki jih je storilec že storil;
– posebnih znanjih storilca (bombni specialist, oseba z znanjem s področja vojaških in borilnih veščin ipd.);
– nevarnih snoveh, orožju ali drugih nevarnih predmetih, ki jih poseduje storilec;
– načinu življenja ogroženega, ki lahko pomeni tveganje pri izvedbi varovanja;
– osebnem odnosu med ogroženim in storilcem;
– ponavljanju, intenziteti in načinu izrekanja groženj;
– vzročni povezavi med grožnjo in delom ogroženega;
– učinku grožnje na ogroženega in njegove bližnje (v delovnem in bivalnem okolju);
– druge okoliščine, ki so pomembne za določanje stopnje ogroženosti.
8. člen
(nadaljnji ukrepi)
(1) Nadrejeni z ogroženim opravi razgovor, da ugotovi dejstva, okoliščine in način izreka grožnje ter morebitne razloge zanje. Na podlagi teh ugotovitev oceni, ali gre za ogrožanje na delu ali v zvezi z delom in stopnjo ogroženosti.
(2) V primeru, če nadrejeni oceni, da gre za nizko stopnjo ogroženosti, določi ukrepe in sestavi načrt varovanja. Če oceni, da je ogroženost srednja ali visoka, o tem takoj obvesti vodjo delovne skupine iz 9. člena tega pravilnika.
(3) Pred začetkom izvajanja ukrepov, razen če gre za uvedbo nujnih ukrepov za zavarovanje zdravja in življenja ter premoženja oseb, s katerim odlašanje bi lahko ogrozilo le-to, nadrejeni pridobi pisno soglasje ogroženega.
(4) Nadrejeni o oceni, ugotovitvah ter izvedenih in načrtovanih ukrepih obvesti operativno-komunikacijski center, območno policijsko postajo, na območju katere ima ogroženi stalno ali začasno prebivališče, in vodjo delovne skupine.
(5) Nadrejeni enkrat mesečno preveri potrebo po izvajanju ukrepov. O morebitnih novostih ali spremenjenih okoliščinah obvesti delovno skupino.
9. člen
(delovna skupina)
(1) Na vsaki policijski upravi in na generalni policijski upravi se ustanovijo delovne skupine, pristojne za spremljanje stanja, koordinacijo ukrepov varovanja in druge naloge, povezane z varovanjem ogroženih uslužbencev policije.
(2) Delovna skupina policijske uprave je pristojna za ogrožene uslužbence policije, zaposlene na posamezni policijski upravi in na območnih policijskih postajah, ustanovljenih na območju policijske uprave. Delovna skupina generalne policijske uprave je pristojna za ogrožene uslužbence policije, zaposlene na generalni policijski upravi.
(3) Člane delovne skupine generalne policijske uprave s sklepom imenuje generalni direktor policije, člane delovne skupine policijske uprave pa direktor policijske uprave.
(4) Delovno skupino policijske uprave sestavljajo predstavnik sektorja kriminalistične policije, ki je vodja, najmanj en predstavnik sektorja uniformirane policije in predstavnik službe direktorja, zadolžen za notranjo varnost.
(5) Delovno skupino generalne policijske uprave sestavijo najmanj en predstavnik Uprave kriminalistične policije, Uprave uniformirane policije, Službe generalnega direktorja policije, Uprave za informatiko in telekomunikacije ter Uprave za policijske specialnosti.
10. člen
(naloge delovne skupine)
(1) V primeru nizke stopnje ogroženosti delovna skupina:
– oceni pravilnost ocene stopnje ogroženosti ter ukrepe;
– nadzira izvajanje ukrepov in predlaga njihovo spremembo ali izvedbo dodatnih ukrepov.
(2) Delovna skupina v primeru srednje ali visoke stopnje ogroženosti uslužbenca policije preveri pravilnost ocene in določi ukrepe. Delovna skupina enkrat mesečno preveri izvajanje ukrepov in ugotovitve zabeleži v zapisnik.
(3) Delovna skupina o ugotovitvah in sklepih napiše zapisnik, ki ga pošlje:
– generalnemu direktorju policije oziroma direktorju policijske uprave;
– nadrejenemu ogroženega;
– vsem enotam, ki sodelujejo pri varovanju ogroženega;
– Upravi kriminalistične policije.
11. člen
(načrt varovanja ob srednji in visoki stopnji ogroženosti)
(1) V primeru srednje in visoke stopnje ogroženosti pristojna delovna skupina v sodelovanju z nadrejenim ogroženega izdela načrt varovanja in skrbi za njegovo izvajanje.
(2) Če delovna skupina policijske uprave v načrtu določi ukrepe, ki jih izvajajo notranje organizacijske enote generalne policijske uprave, mora načrt posredovati v potrditev tudi delovni skupini generalne policijske uprave. Če se delovna skupina generalne policijske uprave z izvedbo predlaganih ukrepov strinja, predlaga generalnemu direktorju policije, da odobri njihovo izvedbo.
(3) Delovna skupina policijske uprave oziroma delovna skupina generalne policijske uprave o ukrepih, ki se nanašajo na njihovo območje ali področje dela, obvesti vse enote, ki so po načrtu varovanja dolžne izvajati ukrepe.
12. člen
(vrste ukrepov)
Vrste ukrepov varovanja se določijo glede na stopnjo ogroženosti. Ob različnih stopnjah ogroženosti se izvajajo predvsem naslednji ukrepi:
– opozorilo glede samozaščitnega ravnanja;
– ukrepi za fizično varovanje;
– ukrepi za tehnično in osebno varovanje;
– premestitev na drugo delovno mesto;
– preselitev v drug kraj.
13. člen
(zagotavljanje tehnične opreme)
(1) Uporabo tehnične opreme za varovanje ogroženih predlaga delovna skupina policijske uprave oziroma generalne policijske uprave, odobri pa jo Uprava kriminalistične policije.
(2) Tehnično opremo za varovanje ogroženih zagotavlja, namesti in vzdržuje notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, pristojna za informatiko in telekomunikacije, v primerih prikrite izvedbe varovanja pa Uprava kriminalistične policije.
III. NADZOR
14. člen
(nadzor izvajanja ukrepov)
(1) Vodje policijskih enot ter delovne skupine nadzorujejo in spremljajo izvajanje ukrepov za varovanje ogroženih.
(2) Če ob nadzoru ali spremljanju izvajanja ukrepov ugotovijo, da ogroženi ne spoštuje ukrepov, o tem obvestijo njegovega nadrejenega in vodjo pristojne delovne skupine. V primeru nizke ogroženosti z ogroženim opravi razgovor in ga opozori na spoštovanje in izvajanje ukrepov njegov nadrejeni, v primeru srednje ali visoke ogroženosti pa član delovne skupine ali uslužbenec policije, ki ga določi delovna skupina. V primeru nadaljnjega nespoštovanja ukrepov varovanja nadrejeni oziroma delovna skupina preveri stopnjo ogroženosti in smiselnost nadaljnjega izvajanja ukrepov varovanja.
15. člen
(spremljanje stanja)
(1) Delovne skupine, vsaka za svoje območje, ocenjujejo, analizirajo in vrednotijo tveganja, povezana s pojavi in ravnanji, ki ogrožajo varnost ogroženih.
(2) Delovna skupina generalnemu direktorju policije oziroma direktorju policijske uprave:
– letno oziroma po potrebi poroča o številu ukrepov, posebnostih pri izvajanju ukrepov, uporabljenih tehničnih sredstvih in porabljenih finančnih sredstvih;
– predlaga strategijo izvajanja ukrepov za varovanje ogroženih uslužbencev policije;
– predlaga programe usposabljanj in izobraževanj o varovanju in zaščiti ogroženih uslužbencev policije;
– predlaga izboljšave za zagotovitev varnosti uslužbencev policije (notranje-kadrovske premestitve, materialno-tehnična sredstva za varovanje).
IV. POGOJI ZA ODPRODAJO TEHNIČNIH SREDSTEV
16. člen
(odprodaja tehničnih sredstev in naprav)
Tehnična sredstva in naprave, uporabljene pri izvajanju ukrepov, se lahko na predlog ogroženega odprodajo lastniku ali upravljavcu objekta, v katerem so nameščene, če so izpolnjeni pogoji za sklenitev neposredne pogodbe v skladu s predpisi, ki urejajo razpolaganje s stvarnim premoženjem države, pa tudi, če bi bila njihova odstranitev z objekta, kjer so nameščene, neekonomična.
17. člen
(predlogi za odkup)
(1) Predlog za odkup tehničnih sredstev in opreme ogroženi pošlje generalni policijske uprave oziroma policijski upravi. Predlog obravnava delovna skupina policijske uprave oziroma generalne policijske uprave, ki pridobi tudi mnenje organizacijske enote, ki je zagotovila opremo ter notranje organizacijske enote Ministrstva za notranje zadeve, pristojne za logistiko.
(2) Delovna skupina pripravi mnenje in ga skupaj s predlogom za odkup pošlje generalnemu direktorju policije, ki odloči o prodaji.
V. EVIDENTIRANJE
18. člen
(evidentiranje)
Vodja delovne skupine grožnje vnese v evidenco groženj uslužbencem policije.
VI. KONČNI DOLOČBI
19. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o varovanju ogroženih delavcev policije (Uradni list RS, št. 114/09 in 15/13 – ZODPol).
20. člen
(veljavnost)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-242/2013
Ljubljana, dne 11. septembra 2013
EVA 2013-1711-0038
dr. Gregor Virant l.r.
Minister
za notranje zadeve