Uradni list

Številka 52
Uradni list RS, št. 52/1998 z dne 24. 7. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 52/1998 z dne 24. 7. 1998

Kazalo

2351. Pravilnik o vrednotenju kakovosti in financiranju programa dela JRO, stran 3782.

Na podlagi 23. in 26. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91-I) izdaja minister za znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K
o vrednotenju kakovosti in financiranju programa dela JRO
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa sestavine programa dela javne raziskovalne organizacije (v nadaljnjem besedilu: program dela JRO), metodologijo za določitev stroškov, ki se financirajo iz državnega proračuna, kriterije in merila za ocenjevanje kakovosti, postopek za ocenjevanje in spremljanje programa dela JRO ter nadzor.
Javne raziskovalne organizacije (v nadaljnjem besedilu: JRO) so organizacije, ki opravljajo raziskovalno dejavnost kot javno službo, in sicer: javni raziskovalni zavodi (v nadaljnjem besedilu: JRZ), javni zavodi, ki opravljajo dejavnost, ki je infrastrukturni pogoj za raziskovalno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: JZ) in univerza, ko opravlja raziskovalno dejavnost, ki jo financira ministrstvo, pristojno za znanost in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Programi dela JRO, ki jih kot splošni akt sprejmejo JRZ in JZ s soglasjem ustanovitelja, ter program dela JRO, ki ga sprejme univerza, so podlaga za financiranje iz državnega proračuna.
2. člen
Program dela JRO, ki ga pripravijo JRZ, sestavljajo naslednji elementi:
– znanstveno-raziskovalna usmeritev,
– program raziskovalne dejavnosti (raziskovalni programi, raziskovalni projekti in raziskovalno delo za trg),
– sinteza in sinergetski učinki programa raziskovalne dejavnosti,
– pomen znanstveno-raziskovalne usmeritve za razvoj znanosti in Slovenije,
– opredelitev infrastrukturne dejavnosti, ki se izvaja v notranjih organizacijskih enotah JRZ,
– fiksni stroški upravljanja JRZ in vzdrževanja njegove materialne infrastrukture kot ustanoviteljske obveznosti,
– fiksni stroški za financiranje instrumentalnih centrov in zbirk kot notranjih organizacijskih enot JRZ.
S sistemizacijo delovnih mest, potrebnih za izvedbo programa dela JRO, ki jo pripravijo JRZ, se določijo delovna mesta v programskih skupinah, v infrastrukturnih skupinah ter v drugih dejavnostih JRZ in je pripravljena v skladu z veljavnimi predpisi in določili tega pravilnika.
3. člen
Program dela JRO, ki ga pripravi univerza, sestavljajo naslednji elementi:
– program raziskovalne dejavnosti (raziskovalni programi in raziskovalni projekti),
– infrastrukturna dejavnost, ki se izvaja v notranjih organizacijskih enotah univerze,
– fiksni stroški upravljanja JRO in vzdrževanja njene materialne infrastrukture kot ustanoviteljske obveznosti,
– sistemizacija delovnih mest programskih skupin za izvedbo programa dela JRO.
4. člen
Program dela JRO, ki ga pripravijo JZ, sestavljajo naslednji elementi:
– program dejavnosti,
– fiksni stroški upravljanja JRO in vzdrževanja njene materialne infrastrukture kot ustanoviteljske obveznosti,
– sistemizacija delovnih mest za izvedbo programa dela JRO.
5. člen
Raziskovalni program, ki ga v okviru programa raziskovalne dejavnosti izvajajo JRO kot javno službo, predstavlja zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo v svetu aktualno vsaj še v naslednjem desetletju, in ki je hkrati toliko pomembno za Slovenijo, da obstaja državni interes, da programska skupina na tem področju dolgoročno raziskuje.
Raziskovalni program izvaja programska skupina, ki jo sestavljajo raziskovalci ter strokovni in tehnični delavci.
Za pripravo in izvedbo raziskovalnega programa je odgovoren vodja programske skupine.
6. člen
Sestavine raziskovalnega programa so:
– glavne smeri in področja raziskav,
– pomen raziskav v slovenskem prostoru,
– pomen raziskav v evropskem in svetovnem merilu,
– izkaz o ustreznosti vodje programske skupine in drugih raziskovalcev,
– potrebna sredstva za izvajanje raziskovalnega programa, ki se nanašajo na:
– plače s prispevki in davki izvajalcev, ki zasedajo sistemizirana mesta,
– neposredne materialne in nematerialne stroške, vključno z amortizacijskimi stroški, v skladu z normativi in standardi, določenimi s sklepom o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa (Uradni list RS, št. 16/94 in 63/97, v nadaljnjem besedilu: normativi in standardi za izvajanje NRP) za zasedena sistemizirana mesta,
– potrebna oprema in infrastruktura za izvajanje raziskovalnega programa.
7. člen
Infrastrukturna dejavnost, ki jo izvajajo notranje organizacijske enote JRO, predstavlja vzdrževanje infrastrukture kot podpore programa raziskovalne dejavnosti.
Infrastrukturno dejavnost izvaja infrastrukturna skupina, ki jo sestavljajo strokovni in tehnični delavci.
Za organiziranje in izvajanje infrastrukturne dejavnosti je odgovoren vodja infrastrukturne skupine.
8. člen
Fiksni stroški upravljanja JRO in vzdrževanja njene materialne infrastrukture, ki predstavljajo ustanoviteljske obveznosti (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljske obveznosti), so opredeljeni s sklepom o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za financiranje ustanoviteljskih obveznosti zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 17/94 in 33/96), in z normativi in standardi za izvajanje NRP.
9. člen
Program dejavnosti, ki ga izvajajo JZ kot javno službo, predstavlja podporo na področju informacijske in komunikacijske infrastrukture za izvajanje programov raziskovalne dejavnosti.
10. člen
Fiksni stroški za financiranje instrumentalnih centrov in zbirk kot notranjih organizacijskih enot JRZ v skladu z normativi in standardi za izvajanje NRP ter dejanskimi stroški, obsegajo:
– upravljanje in vodenje JRO,
– fiksne stroške, vezane na zagotavljanje temeljnih delovnih pogojev v JRO,
– izplačila, predpisana s kolektivno pogodbo za raziskovalno dejavnost,
– amortizacijo, vezano na vzdrževanje opreme.
11. člen
Razporeditev programske skupine obsega vsa raziskovalna, strokovna in tehnična delovna mesta in delovna mesta mladih raziskovalcev.
Razporeditev obsega še naslednje podatke:
– nazive delovnih mest (raziskovalni, strokovni in tehnični),
– vrste zaposlitev (redno in dopolnilno),
– poimenski seznam članov programske skupine,
– poimenski seznam raziskovalcev z nazivoma “višji znanstveni sodelavec“ in “znanstveni svetnik“, ki jih financira ministrstvo,
– določitev delovnih mest, ki jih financira ministrstvo.
Izvajalec, ki v raziskovalnem programu ni vključen v celoti, je pa nujno potreben za njegovo uspešno izvajanje, lahko izjemoma dela v več programskih skupinah. V vseh programskih skupinah skupaj mora biti vključen 100%, v posamezni programski skupini pa z najmanj 25%, če je polno zaposlen, oziroma z najmanj 50%, če je dopolnilno zaposlen.
12. člen
Razporeditev infrastrukturne skupine obsega vsa delovna mesta strokovnih in tehničnih delavcev.
Razporeditev obsega še naslednje podatke:
– nazive delovnih mest (strokovni in tehnični),
– poimenski seznam članov infrastrukturne skupine,
– določitev delovnih mest, ki jih financira ministrstvo.
Izvajalec, ki dela tudi v programski skupini, mora biti v posamezno skupino vključen z najmanj 25% oziroma v vseh skupinah 100%.
13. člen
Sistemizacija delovnih mest na univerzi se nanaša le na sistemizacijo programskih in infrastrukturnih skupin.
14. člen
Ministrstvo izvaja vrednotenje kakovosti JRO s tem, da ocenjuje:
– kakovost programa dela JRO,
– kakovost programa raziskovalne dejavnosti,
– kakovost programskih skupin,
– kakovost raziskovalcev,
– ustreznost osnovne raziskovalne opreme in pripadajoče infrastrukture.
II. PROGRAMSKA SKUPINA
15. člen
Število delovnih mest v programski skupini je odvisno od obsega programa raziskovalne dejavnosti in s tem od števila zaposlenih raziskovalcev.
V programski skupini se sistemizirajo delovno mesto vodje programske skupine, potrebno število delovnih mest izvajalcev programa raziskovalne dejavnosti (raziskovalci, strokovni in tehnični delavci) in delovna mesta mladih raziskovalcev.
16. člen
V programsko skupino se razporedijo najmanj:
– dva raziskovalca z doktoratom znanosti s polnim delovnim časom;
– en raziskovalec z doktoratom znanosti s polnim delovnim časom in dva raziskovalca z doktoratom znanosti s tretjino delovnega časa;
– trije raziskovalci z doktoratom znanosti s tretjino polnega delovnega časa.
V programsko skupino se razporedi največ do 21 raziskovalcev oziroma do največ 10 FTE.
Na velikost programske skupine ne vplivajo raziskovalci, ki delajo v več programskih skupinah, ter strokovni in tehnični delavci, katerih število se določi v skladu z normativi in standardi za izvajanje NRP.
17. člen
Delovna mesta v programski skupini se sistemizirajo tako, da se:
a) določi število delovnih mest, ki jih bo ministrstvo financiralo, in sicer:
– raziskovalcev z doktoratom znanosti, ki so zaposleni za polni delovni čas in so razporejeni v eno programsko skupino, katerim se zagotavlja 1700 izvajalskih ur,
– raziskovalcev z doktoratom znanosti, ki so dopolnilno zaposleni in so razporejeni v eno programsko skupino, katerim se zagotavlja 567 izvajalskih ur,
– raziskovalcev z doktoratom znanosti, ki so dopolnilno zaposleni in so razporejeni v dve programski skupini, od katerih je ena na univerzi, druga pa na JRZ, katerim se zagotavlja po 284 izvajalskih ur,
– raziskovalcev z doktoratom znanosti, ki so zaposleni za polni delovni čas in so razporejeni v več programskih skupin; tem se zagotavlja skupaj največ 1700 izvajalskih ur,
– raziskovalcev z doktoratom znanosti, ki so dopolnilno zaposleni in so razporejeni v več programskih skupin, katerim se zagotavlja skupaj največ 567 izvajalskih ur,
– ustrezno število delovnih mest strokovnih in tehničnih delavcev, ki jih ministrstvo financira v skladu z normativi in standardi za izvajanje NRP v obsegu 1700 izvajalskih ur,
– ustrezno število delovnih mest za mlade raziskovalce,
b) določi število delovnih mest za izvajalce, ki delajo v programski skupini pri projektih, ki so financirani iz državnega proračuna oziroma iz sredstev trga, za katere ministrstvo zagotavlja le stroške v skladu s 6. členom tega pravilnika.
18. člen
Vodjo programske skupine in raziskovalce z doktoratom znanosti z nazivi znanstveni svetnik in višji znanstveni sodelavec poimensko potrdi minister.
O zamenjavi raziskovalcev iz prejšnjega odstavka odloča minister na predlog direktorja oziroma dekana.
19. člen
Vodja programske skupine mora poleg pogojev za odgovornega nosilca raziskovalnega projekta izpolnjevati še naslednje pogoje:
– ima naziv “znanstveni svetnik“ ali “višji znanstveni sodelavec“ oziroma ustrezen raziskovalno-razvojni naziv,
– ima izkazano znanstveno odličnost in odmevnost v zadnjih 5 letih,
– izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje.
Če raziskovalca, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, ni mogoče zagotoviti, je lahko vodja programske skupine “znanstveni sodelavec“, ki pa izpolnjuje pogoje iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka tega člena.
20. člen
Vodja programske skupine je odgovoren za:
– pripravo programa raziskovalne dejavnosti,
– oblikovanje programske skupine,
– namensko in gospodarno porabo sredstev,
– pripravo letnega in petletnega poročila o izvajanju programa raziskovalne dejavnosti.
Vodja programske skupine posreduje program raziskovalne dejavnosti skupaj z mnenjem izvajalcev programa znanstvenemu svetu JRO v predhodno soglasje.
III. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV STROŠKOV, KI SE FINANCIRAJO IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA
21. člen
JRO mora izkazati upravičenost do proračunskih sredstev za financiranje programov raziskovalne dejavnosti tako glede dejanske kot tudi namenske porabe sredstev.
V ta namen JRO v skladu z normativi in standardi za izvajanje NRP pripravi finančni načrt programa raziskovalne dejavnosti, ki vsebuje naslednje podatke:
– poimenski seznam vseh izvajalcev programske skupine, za prvo in zadnje leto programa z nazivi in opredelitvijo, ali zaseda sistemizirano mesto, ki ga financira ministrstvo,
– šifro izvajalca,
– število ur posameznih izvajalcev,
– vrsto zaposlitve.
JRO podatke iz tega člena predloži na tabeli I, ki je priloga št. 3 tega pravilnika.
22. člen
Obseg sredstev za izvajanje programov raziskovalne dejavnosti in za ustanoviteljske obveznosti se izračuna na podlagi strukture stroškov, ki jo JRO pripravi v skladu z normativi in standardi za izvajanje NRP in predloži na tabeli II, ki je priloga št. 4 tega pravilnika.
Tabela II vsebuje naslednje podatke:
– plače s prispevki,
– neposredni materialni in nematerialni stroški,
– amortizacija za opremo,
– amortizacija nepremičnin,
– upravljanje in vodenje JRO,
– izplačila po kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost,
– fiksni stroški delovanja programskih skupin in JRO.
23. člen
JRO, ki imajo instrumentalne centre in zbirke organizirane kot notranje organizacijske enote, predložijo podatke iz tabel I in II za te enote posebej. Tabela II vsebuje tudi dejanske stroške delovanja teh enot.
24. člen
Ustanoviteljske obveznosti se izračunajo za vsako programsko skupino posebej. Ministrstvo ne zagotavlja sredstev za tiste stroške, za katere jih zagotavlja drugo pristojno ministrstvo.
Obseg sredstev za ustanoviteljske obveznosti se določi tako, da se število vseh izvajalcev, vključno z mladimi raziskovalci, pomnoži s 1700 izvajalskimi urami ter z deležem povprečne cene raziskovalne ure, ki se nanaša na te stroške (“cena_u“ v normativih in standardih za izvajanje NRP).
Podlaga za izračun ustanoviteljskih obveznosti so cenovni razredi programov in projektov, ki jih programska skupina izvaja in so financirani iz proračunskih sredstev, oziroma cenovni razred C za raziskave za trg.
25. člen
Ceno raziskovalne ure za trg oblikuje JRO na podlagi normativov in standardov za izvajanje NRP, pri čemer v ceno raziskovalne ure ne sme vključiti postavk, ki jih programski skupini financira ustanovitelj.
Postavka “neposredni in posredni materialni stroški“ se določi na podlagi kalkulacije.
IV. STROKOVNA TELESA ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI PROGRAMA DELA JRO
26. člen
Kakovost programov dela JRO ocenjujejo naslednja strokovna telesa:
– komisija za ocenjevanje ugotavljanja skladnosti izvolitev v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive (v nadaljnjem besedilu: komisija),
– znanstveno-raziskovalni sveti (v nadaljnjem besedilu: ZRS),
– nacionalni znanstveno-raziskovalni svet (v nadaljnjem besedilu: NZRS),
– komisija Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: komisija SZT).
Po zaključenem postopku ocenjevanja komisija, ZRS in NZRS izdajo ocene, komisija SZT pa izda priporočila.
a) Komisija
27. člen
Komisijo, ki ugotavlja, ali so bili pri izvolitvah upoštevani pogoji, določeni s tem pravilnikom, ustanovi minister, pristojen za znanost in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: minister).
Komisija ima 17 članov, ki jih minister imenuje na predlog znanstvenih svetov JRO, in sicer za področja humanistike, družboslovja, medicine in biotehnike po dva člana, za področje naravoslovja tri člane in za področje tehnike štiri člane.
Člana komisije sta tudi prorektorja univerz za znanost.
28. člen
Komisija imenuje naslednja stalna delovna telesa:
– za humanistiko in družboslovje;
– za naravoslovje, medicino in biotehniko;
– za tehniko.
29. člen
Za člane komisije so lahko imenovani raziskovalci, ki so izvoljeni v naziva “znanstveni svetnik“ in “višji znanstveni sodelavec“.
Člani komisije so imenovani za dobo 5 let.
Člani komisije na svoji prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika.
30. člen
Člani komisije so lahko razrešeni pred pretekom časa, za katerega so imenovani.
Minister je dolžan razrešiti člana komisije:
– če sam zahteva razrešitev,
– če pri svojem delu ne ravna po predpisih ali neutemeljeno ne izvršuje nalog v okviru komisije.
Minister mora pred sprejetjem sklepa seznaniti člana z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izreče.
Sklep o razrešitvi člana sprejme minister sočasno s sklepom o imenovanju novega.
31. člen
Komisija ugotavlja skladnost izvolitev na podlagi:
– aktov JRO za izvolitev v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive;
– zapisnikov pristojnih organov JRO o izvolitvah v nazive “znanstveni svetnik“, “višji znanstveni sodelavec“ in “znanstveni sodelavec“.
32. člen
Način dela komisije določa poslovnik, ki ga sprejme komisija v soglasju z ministrom.
33. člen
Administrativna in strokovna dela za potrebe komisije opravlja ministrstvo.
b) NZRS in ZRS
34. člen
ZRS in NZRS, ki ocenjujejo programe raziskovalnih dejavnosti in programe dela JRO, ki jih pripravijo JZ, so kot strokovna telesa ministrstva opredeljeni v pravilniku o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles Ministrstva za znanost in tehnologijo za področje temeljnega in aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, št. 79/97).
35. člen
ZRS in NZRS ocenjujejo kakovost programov raziskovalne dejavnosti s tem, da presojajo:
– znanstveno metodološki vidik raziskovalnih programov,
– usposobljenost raziskovalne skupine,
– osnovno opremo in infrastrukturo, potrebno za izvajanje programov raziskovalne dejavnosti,
– ustreznost podpore JZ, ki opravljajo infrastrukturno dejavnost, raziskovalni dejavnosti JRO.
Podlaga za ocenjevanje kakovosti programov raziskovalne dejavnosti sta vprašalnika B in C, ki sta prilogi št. 1 in 2 tega pravilnika.
c) Komisija SZT
36. člen
Komisija SZT ocenjuje programe dela JRO, ki jih pripravijo JRZ in univerza, kot celoto in s posebnim poudarkom na:
– vlogi JRO za pridobitev soglasja k programu dela JRO;
– na podlagi javne predstavitve JRO;
– na podlagi javne predstavitve programov raziskovalne dejavnosti;
– ocene komisije ter ocen ZRS in NZRS.
V. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI JRZ in JZ
37. člen
Kakovost JRZ se ugotavlja tako, da se ocenjujejo razmere, v katerih delujejo JRZ, in rezultati njihovega raziskovalnega in razvojnega dela ter usklajenost delovanja JRZ in JZ v skladu z merili in standardi, ki jih določi minister.
Pri ocenjevanju razmer in rezultatov raziskovalnega in razvojnega dela JRZ se upoštevajo naslednji elementi in kriteriji:
– strateška usmeritev: strateški cilji oziroma znanstvenoraziskovalna usmeritev, relevantnost za razvoj Slovenije;
– kadrovski potencial: poklicna, znanstvena, izobrazbena, interdisciplinarna in starostna struktura, struktura univerzitetnih nazivov, in interna ter eksterna kadrovska mobilnost;
– znanstveno raziskovanje: relevantnost za razvoj znanosti, struktura raziskovalnih projektov, predvidene programske spremembe, bibliografski, tehnometrični in drugi rezultati, organizacija znanstvenih konferenc, mednarodno znanstveno sodelovanje, vključenost v univerzitetni program;
– družbena vpetost: področja vpetosti v družbeni razvoj, rezultati družbene vpetosti;
– znanstveno-tehnična opremljenost zgradbe, uporabnost prostora, primernost osnovne in raziskovalne opreme;
– financiranje: struktura virov, razmerje med viri (domači/tuji, zasebni/javni), struktura stroškov; podlagi za ocenjevanje JRZ in JZ z vidika financiranja sta tabela III za leto 1998 in tabela IV za leto 1999, ki sta prilogi št. 5 in 6 tega pravilnika;
JRZ predloži podatke za ugotavljanje kakovosti na vprašalnikih B in C.
38. člen
Kakovost JZ, ki opravlja infrastrukturno dejavnost, se ocenjuje z vidika ustreznosti podpore raziskovalni dejavnosti JRO.
VI. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI PROGRAMSKE SKUPINE
39. člen
Usposobljenost programske skupine se ocenjuje glede na usposobljenost vodje programske skupine ter vseh sodelavcev v skupini.
a) Kriteriji za usposobljenost vodje programske skupine se nanašajo na:
– publikacije;
– strokovna dela;
– pet najodmevnejših dosežkov;
– raziskovalno delo v drugih raziskovalnih organizacijah;
– pedagoško dejavnost;
– članstvo v akademijah;
– dosedanje raziskovalno okolje vodje programske skupine.
b) Kriteriji za usposobljenost celotne programske skupine se nanašajo na:
– deset najpomembnejših dosežkov v obdobju zadnjih petih let;
– nosilstva domačih in tujih projektov;
– mentorstva diplom, magisterijev, specializacij in doktoratov;
– organizacije kongresov (šol, seminarjev, razstav in drugih javnih prireditev);
– javne nagrade in priznanja.
JRZ predloži podatke za ugotavljanje kakovosti programske skupine na vprašalniku A.
40. člen
Program raziskovalne dejavnosti se ocenjuje glede na:
– kakovost raziskovalnega programa;
– koherentnost strateškega načrtovanja raziskovanja in razvoja s tehnološkimi potrebami gospodarstva in razvojem družbe nasploh;
– kritično maso kadrovskega potenciala;
– razvojne uspehe pri iskanju ekonomsko, socialno in ekološko učinkovitih rešitev;
– organizacijsko in upravljavsko usklajenost z merili in standardi ministrstva, ki jih določi minister;
– znanstveno-tehnološko kompetentnost;
– kritično maso znanstveno-tehnične opremljenosti;
– strukturo prihodkov in odhodkov za raziskovalno in razvojno delo (tabele I–IV).
VII. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI RAZISKOVALCEV
a) Pogoji za razvrstitev v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive ter za razvrstitev v strokovno-raziskovalne nazive v humanističnih vedah
41. člen
Raziskovalci so razvrščeni v naslednje znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive ter v strokovno-raziskovalne nazive v humanističnih vedah:
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Znanstveno-raziskovalni nazivi:      Raziskovalno-razvojni nazivi:             Strokovno raziskovalni nazivi
                                                                               v humanistiki:
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Mlajši raziskovalci:
1.a) asistent (raziskovalec,         1.b) asistent
     dipl. VII. stopnje)
2.a) asistent z magisterijem         2.b) asistent - specialist
Raziskovalci:
3.a) asistent z doktoratom           3.b) višji raziskovalno-razvojni
                                          asistent
4.a) znanstveni sodelavec            4.b) raziskovalno-razvojni                4.c) strokovni sodelavec
                                          sodelavec                                 v humanistiki
Uveljavljeni raziskovalci:
5.a) višji znanstveni sodelavec      5.b) višji raziskovalno-razvojni          5.c) samostojni strokovni
                                          sodelavec                                 sodelavec v humanistiki
6.a) znanstveni svetnik              6.b) raziskovalno-razvojni                6.c) samostojni strokovni 
                                          svetnik                                   sodelavec – specialist v 
                                                                                    humanistiki
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
42. člen
Izvolitev v posamezni naziv opravi organ JRO, določen s splošnim aktom JRO, na podlagi pogojev za razvrstitev v posamezni naziv. Obravnava o kandidatu je mogoča šele takrat, ko kandidat doseže minimalno število točk za izvolitev, podanih v 45. členu tega pravilnika.
Poleg doseganja minimalnega števila točk mora kandidat izpolnjevati še naslednje kriterije:
1.a) b) Asistent:
– diploma II. stopnje in vpis na podiplomski študij
– sposobnost za raziskovalno delo
2.a) Asistent z magisterijem
– magisterij
– uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost
kandidata za samostojno raziskovalno delo
b) Asistent – specialist
– praviloma magisterij, najmanj diploma II. stopnje
– uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno raziskovalno delo
3.a) Asistent z doktoratom
– doktorat znanosti
– objavljena dela s področja dejavnosti (objavljena dokumentirana znanstveno-raziskovalna in/ali raziskovalno- razvojna dela, predstavitev na mednarodnih strokovnih srečanjih
– uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno vodenje manjših projektov
b) Višji raziskovalno-razvojni asistent
– magisterij, le izjemoma diploma II. stopnje
– specializacija za področje delovanja
– strokovne in organizacijske sposobnosti
– najmanj 6 let delovnih izkušenj
4.a) Znanstveni sodelavec
– doktorat znanosti
– objavljena in dokumentirana znanstveno-raziskovalna oziroma raziskovalno-razvojna dela, ki kažejo na kakovostno in kontinuirano raziskovalno dejavnost
– uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti
– samostojno obvladovanje raziskovalne problematike
– izpolnjevanje pogojev za odgovornega nosilca projektov po pravilih ministrstva
b) Raziskovalno-razvojni sodelavec
– praviloma doktorat znanosti, najmanj magisterij
– publikacije s področja dejavnosti (znanstvene, patenti, elaborati)
– vrhunska specializacija za področje delovanja
– strokovne in organizacijske sposobnosti
– najmanj 6 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu
c) Strokovni sodelavec v humanistiki
– diploma II. stopnje
– strokovni rezultati
– specializacija za področje delovanja
– najmanj 3 leta delovnih izkušenj,
– publikacije ali drugi izkazljivi rezultati dela na področju delovanja
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev
5.a) Višji znanstveni sodelavec
– doktorat znanosti
– objavljena in dokumentirana znanstveno-raziskovalna oziroma raziskovalno-razvojna dela, ki kažejo na kakovostno in kontinuirano raziskovalno dejavnost
– izkazana mednarodna odmevnost (citiranost)
– izkazane organizacijske sposobnosti pri vodenju raziskovalnega dela
– praviloma mentorska dejavnost: vodenje mladih raziskovalcev in vodenje ali sodelovanje pri vodenju diplomskih, magistrskih in doktorskih del
– po možnosti delovne izkušnje na ustreznih tujih univerzah in strokovnih institucijah
b) Višji raziskovalno-razvojni sodelavec
– doktorat znanosti
– publikacije s področja dejavnosti (znanstvene, uporabne, razvojne)
– vrhunska specializacija za področje delovanja
– strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina...)
– uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti
– najmanj 10 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu
c) Samostojni strokovni sodelavec v humanistiki
– diploma II. stopnje
– strokovni rezultati
– visoka specializacija za področje delovanja
– najmanj 10 let delovnih izkušenj
– strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju dela
– publikacije ali drugi izkazljivi rezultati dela na področju delovanja
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev
6.a) Znanstveni svetnik
– doktorat znanosti
– visoko kakovostna objavljena in dokumentirana znanstveno-raziskovalna oziroma raziskovalno-razvojna dela
– izkazana odmevnost del v mednarodni in domači strokovni javnosti, ki se kaže v citiranosti del, z mednarodnim sodelovanjem, v vabljenih prispevkih na strokovnih srečanjih, strokovnih priznanjih itd.
– vodenje raziskovalne dejavnosti: projektov, mlajših sodelavcev in raziskovalnih skupin
– aktivno delo pri oblikovanju raziskovalne politike
– mentorska dejavnost pri diplomskih, magistrskih ali doktorskih delih ali sodelovanje pri visokošolskem in specialističnem izobraževanju
– delovne izkušnje na ustreznih tujih univerzah in strokovnih institucijah
b) Raziskovalno-razvojni svetnik
– doktorat znanosti
– publikacije v znanstvenih revijah in pomembna dela s področja razvojnih in uporabnih nalog (patenti, elaborati)
– strokovna širina in sposobnost uporabe tega znanja pri konkretnih raziskovalnih problemih
– vrhunska specializacija za področje delovanja
– strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina...)
– uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v razvojno delo
– najmanj 15 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev
c) Samostojni strokovni sodelavec-specialist v humanistiki
– diploma II. stopnje
– strokovni rezultati
– vrhunska specializacija za področje delovanja
– najmanj 15 let delovnih izkušenj
– strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju dela
– uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti
– publikacije ali drugi izkazljivi rezultati dela na področju delovanja
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev.
Nazivi, ki so jih raziskovalci pridobili na podlagi kriterijev in meril za pridobitev nazivov na univerzi, se za namene sistemizacije programske skupine priznajo v skladu z internimi kriteriji JRO, kot sledi:
– docent, znanstveni
  sodelavec                ustreza           znanstveni
                                             sodelavec
– izredni profesor,
  višji znanstveni
  sodelavec                ustreza           višji znanstveni
                                             sodelavec
– redni profesor,
  znanstveni svetnik       ustreza           znanstveni svetnik
43. člen
Pristojni organ JRO je po preteku s tem pravilnikom določenega časa za izvolitev v posamezni naziv dolžan ponoviti postopek za izvolitve, in sicer za:
– asistenta (raziskovalec, dipl. inž.)          po 3 letih
– asistenta z magisterijem                      po 3 letih
– asistenta z doktoratom                        po 3 letih
– znanstvenega sodelavca                        po 5 letih
– višjega znanstvenega sodelavca                po 5 letih
– znanstvenega svetnika                         brez omejitev
Postopek za izvolitev v višji naziv se začne na podlagi vloge, vendar ne prej kot šest mesecev pred potekom izvolitve. Pri kandidatih, ki za 50% presegajo minimalno število točk za izvolitev, se postopek lahko začne po preteku polovice dobe veljavnega naziva.
Dobe izvolitve iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo tudi za raziskovalno-razvojne nazive.
44. člen
Na podiplomski stopnji (asistent in asistent z magisterijem) je raziskovalec lahko le izjemoma še enkrat izvoljen v isti naziv (skupna doba v obeh nazivih je največ 9 let).
Asistent z doktoratom je lahko še enkrat izvoljen v isti naziv (skupna doba v nazivu je največ 6 let).
Znanstveni sodelavec je lahko še enkrat izvoljen v isti naziv (skupna doba v nazivu je največ 10 let).
Ponovna izvolitev v naziv višjega znanstvenega sodelavca ni omejena. Za ponovno izvolitev v isti naziv mora doseči najmanj polovico potrebnih točk.
Izvolitev v naziv znanstvenega svetnika je trajna.
Za raziskovalno-razvojne nazive se skupna doba v nazivu lahko podvoji.
b) Kvantitativni kriteriji za razvrščanje v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive
45. člen
Posameznik mora dosegati za izvolitev v:
a) znanstveno-raziskovalne nazive:
– znanstveni sodelavec najmanj 20 točk, od tega najmanj 12 točk na podlagi bibliografskih podatkov; najmanj 3 dela (ali najmanj 9 točk) morajo biti objavljena ali predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo;
– višji znanstveni sodelavec najmanj 40 točk (najmanj 24 na podlagi bibliografskih podatkov), od tega najmanj 25 točk v zadnjih 5 letih (vsaj 12 na podlagi bibliografskih podatkov), najmanj 6 del (ali najmanj 18 točk) mora biti objavljenih ali predstavljenih na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo, od tega 3 dela po zadnji izvolitvi;
– znanstveni svetnik najmanj 65 točk (najmanj 40 na podlagi bibliografskih podatkov), od tega najmanj 25 točk v zadnjih 5 letih (vsaj 15 na podlagi bibliografskih podatkov); najmanj 12 del (ali najmanj 36 točk) mora biti objavljenih ali predstavljenih na način, ki mu stroka priznava mednarodno veljavo, od tega 6 del po zadnji izvolitvi;
b) raziskovalno-razvojne nazive:
– raziskovalno-razvojni sodelavec najmanj 20 točk, od tega najmanj 3 na podlagi bibliografskih podatkov,
– višji raziskovalno-razvojni sodelavec najmanj 40 točk, od tega najmanj 6 na podlagi bibliografskih podatkov;
– raziskovalno-razvojni svetnik najmanj 65 točk, od tega najmanj 10 na podlagi bibliografskih podatkov;
c) strokovno-raziskovalni nazivi v humanistiki:
– strokovni sodelavec v humanistiki najmanj 20 točk, od tega najmanj 3 na podlagi objav,
– samostojni strokovni sodelavec v humanistiki najmanj 40 točk, od tega najmanj 15 na podlagi objav,
– samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki najmanj 65 točk, od tega najmanj 30 na podlagi objav.
46. člen
Bibliografska vrednost znanstvenih in strokovnih del se ocenjuje po kakovosti. Za kvantitativno oceno se uporabljajo naslednja merila:
1. Objavljeni članki v znanstvenih revijah:
Število točk se izračuna po formuli:
TOČKE = 2+3 IF/X,
kjer je IF številčna vrednost faktorja vpliva revije po SCI ali SSCI (če ni uvrščen ima vrednost nič) in X številčna vrednost povprečnega faktorja vpliva za raziskovalno področje.
Za vede, za katere indeksi citiranja niso dosegljivi, komisija po posebej določenem postopku določi seznam revij in jih razvrsti po pomembnosti tako, da ustrezajo razdelitvi točk za članke, objavljene v znanstvenih revijah. Razvrstitev potrdi minister na predlog ustreznega ZRS.
2. Objavljeni članki v strokovnih revijah – 0,5 točke.
Objavljeni članki v poljudnoznanstvenih revijah – 0,2 točke.
3. Izdane knjige in druga gradiva za recenzijo:
– izdaja knjige pri mednarodno uveljavljeni tuji založbi – 15 točk
– izdaja knjige pri domači založbi – 10 točk
– poglavje ali samostojen članek v knjigi, izdani pri mednarodno uveljavljeni tuji založbi – 8 točk
– poglavje ali samostojen članek v knjigi, izdani pri domači založbi – 6 točk
– uredništvo zbornika pri mednarodno uveljavljeni tuji založbi – 5 točk
– izdaja recenziranega univerzitetnega učbenika – 10 točk
– drugi učbeniki (z recenzijo) – 5 točk.
4. V celoti objavljeni prispevki iz znanstvenih konferenc in sestankov, vabljena predavanja, gostovanja v tujini:
– domača konferenca – 0,5 točke
– mednarodna konferenca – 1 točka
– vabljeno uvodno ali plenarno predavanje na domači konferenci – 2 točki
– vabljeno uvodno ali plenarno predavanje na mednarodni konferenci – 5 točk
– gostovanje na tuji univerzi kot gostujoči profesor na predavanjih, daljših od 10 ur – 10 točk.
Vse navedene točke za posamezne bibliografske enote veljajo kot najvišje mogoče.
47. člen
Kandidati pridobijo točke po naslednjih specifičnih merilih:
a) 12 točk za
– patent, registriran v tujini (ne velja za nove države nekdanje Jugoslavije),
– dokumentirane prenose v industrijo, izražene s postavitvijo naprave, izdelkom ali računalniškim programom na trgu (vrednost nad 1 FTE),
– izdelavo know-howa za proizvodnjo večje količine produkta (vrednost nad 1 FTE),
– prodajo patentnih pravic (vrednost nad 1 FTE).
Računalniški program na trgu se upošteva, kadar je ta pripravljen z ustreznim priročnikom in je prek JRZ oziroma JZ prodana najmanj ena verzija.
Ustreznost točkovanja opredeli komisija ob pregledu dokumentacije.
Prodaja patentnih pravic se upošteva pri točkovanju, če je bil patent prodan prek JRZ oziroma JZ in je na voljo ustrezna dokumentacija.
b) 8 točk za
– izdelavo celotnih dokumentacij (priročniki),
– vpeljavo specifičnih metod, ki imajo neposrednega naročnika, so dokumentirane in pomembno prispevajo k proizvodnji,
– nosilstvo in izdelavo večjih raziskovalno-razvojnih nalog za neposrednega naročnika (2- ali 3-letne).
Letna vrednost naloge mora obsegati nad 0,5 FTE.
c) 5 točk za
– patent, registriran v Republiki Sloveniji
– izdelavo manjših raziskovalno-razvojnih nalog za neposrednega naročnika.
Letna vrednost naloge mora obsegati nad 0,25 FTE.
Vse raziskovalno-razvojne naloge morajo biti dokumentirane s pogodbami, v razvojnih enotah v gospodarskih družbah pa z internimi, posebej vodenimi delovnimi nalogami in obračuni.
d) 2 točki za
– tretji, četrti, peti... registriran patent v državah zunaj Evropske Unije,
– izdelava analiz ali manjših razvojnih nalog na osnovi naročilnic, če vrednost naročila presega 0,1 FTE.
Patentna prijava in priznana tehnična izboljšava štejeta 50% vrednosti točk registriranega patenta v Republiki Sloveniji. Če je patent registriran, se patentna prijava ne šteje ponovno.
e) Ekspertize
– domače – od 0,25 točke do 1 točke, če je vrednost naročila najmanj 0,1 FTE,
– mednarodne – od 1 točke do 3 točk, če je vrednost naročila najmanj 0,1 FTE
– arbitražne ekspertize: – domače – 1 točka
– mednarodne – 3 točke.
Ekspertize so strokovna poročila, ki celovito obravnavajo strokovno vprašanje, praviloma z uporabo različnih preiskovalnih metod. Rezultat ekspertize je izvedensko mnenje. Če je takšno izvedensko mnenje namenjeno več strankam v sporu, za sodišče ali zavarovalnice ipd., se šteje za arbitražno ekspertizo.
48. člen
V humanistiki se za kvantitativno oceno raziskovalno-razvojnih rezultatov uporabljajo naslednja merila:
1. Objavljeni članki:
– strokovni članek v znanstvenih in strokovnih revijah, do 4 točke
– strokovni članek drugod, do 2 točki
– nespecializirani članek, do 1 točke
– poljudni članek, do 1 točke
2. Izdane knjige:
– izdaje strokovnega gradiva (slovarsko, leksikalno in drugo), do 15 točk
– druge samostojne strokovne publikacije, do 15 točk
– poljudne knjige, do 10 točk
– poglavje ali članek v strokovni knjigi, do 5 točk
– poglavje ali članek v poljudni knjigi, do 2 točki
– uredništvo strokovnih publikacij, do 3 točke.
3. Javna predavanja, prispevki za RTV, razstave ipd., do 1 točke.
4. Elaborati in baze podatkov, dostopni strokovni javnosti, do 15 točk.
49. člen
V družboslovju se za kvantitativno oceno raziskovalno-razvojnih rezultatov uporabljajo naslednja merila:
1. Infrastrukturno raziskovalno delo – profesionalno delo v podporo znanstvenemu raziskovanju (razvoj znanstvenih baz podatkov na JRZ in univerzah, indikatorjev, specializiranih tezavrov, leksikonov...)
– razvoj koncepta, do 3 točke
– pretežno tehnična izvedba, do 2 točki.
2. Projektno razvijanje sistemskih, normativnih, programskih, metodoloških in organizacijskih rešitev za potrebe družbenih podsistemov, do 3 točke.
Izkazano mora biti z raziskovalnim poročilom v naročniškem razmerju. Sem sodijo tudi akcijske raziskave, evalvacijske raziskave, razvoj informacijskih sistemov za posamezna področja ter praktični strokovni projekti.
3. Elaborati in ekspertize
Izdelava elaboratov in ekspertiz za konkretne naročnike na nacionalni in mednarodni ravni brez posebnega raziskovalnega projekta kot podlage (področja: strokovne podlage za razvijanje sistemske ureditve, pravne ureditve, institucionalne mreže, razvojnih strategij, programov in ukrepov za izboljšanje poslovanja, racionalizacijo sektorjev; oblikovanje informacijske podpore, razvijanje novih dejavnosti in metod dela...)
– elaborat, do 2 točki
– ekspertiza, do 1 točke.
Elaborat je pisno strokovno delo, sestavljeno iz uvoda, prikaza in izčrpne analize nekega vprašanja ter iz predlogov za ustrezne rešitve.
Ekspertiza je pisno strokovno mnenje o posameznem vprašanju.
4. Svetovanje pri pripravi sistemskih, normativnih in programskih dokumentov, instrumentov ali ukrepov za posamezno družbeno področje na nacionalni in mednarodni ravni (enako velja za ocenjevanje strokovnih supervizij ustreznih služb)
– trajnejše svetovanje (nad 1 leto), do 2 točki
– enkratno svetovanje, do 1 točke
– trajnejša funkcija supervizije (nad 1 leto), do 1 točke
– enkratna supervizija, do 0,5 točke.
5. Delovanje v strokovnih organih nacionalnih in mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij (sveti, zbornice, komisije, odbori, delovne skupine...)
– vodenje organa ali telesa, do 2 točki
– članstvo v organu ali telesu, do 1 točke.
6. Širjenje znanja
– izdelava programov, gradiv, učnih pripomočkov za strokovno usposabljanje strokovnjakov na izvedbeni ravni, do 2 točki
– strokovne in poljudnoznanstvene delavnice, do 2 točki
– predavanja in predstavitve (npr. razstave v urbanizmu) strokovni in širši javnosti, do 2 točki
– širjenje znanja v množičnih medijih (tematske okrogle mize, pogovori, komentarji...), do 0,2 točke
– druge oblike širjenja znanja (ocena naj se ravna po razponu ocene za analogne dejavnosti).
50. člen
Edinemu avtorju pripadajo vse točke. Če je avtorjev več, se število točk pomnoži s faktorjem 1,2. O razdelitvi pridobljenih točk se avtorji dogovorijo med sabo. Če se avtorji ne dogovorijo drugače, je delež vseh avtorjev enak, vendar ne manjši od 1/10.
V primeru spora o dokončni razdelitvi točk odloča znanstveni svet ali drug pristojni organ JRZ.
VIII. POSTOPEK ZA OCENJEVANJE PROGRAMOV DELA JRO
51. člen
Postopek za ocenjevanje programov dela JRO se začne na zahtevo ministra, s katero pozove JRO, da ministrstvu v določenem roku dostavi potrebno dokumentacijo.
52. člen
Postopek vodi delavec ministrstva, ki ga zato pooblasti minister (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba).
Uradna oseba mora komisiji v 14 dneh predložiti dokumentacijo o izvolitvi v nazive. Del dokumentacije, ki se nanaša na programe raziskovalne dejavnosti, pa uradna oseba dostavi ZRS in NZRS.
53. člen
Komisija pripravi oceno o skladnosti izvolitev v naziv in jo posreduje uradni osebi.
54. člen
Če komisija ugotovi, da JRO ni izvedla izvolitev v skladu s predpisi, ministrstvo obvesti o oceni, JRO pa pozove, da v 30 dneh odpravi nepravilnosti. Hkrati jo opozori, da v nasprotnem ne bo upravičena do financiranja iz državnega proračuna v skladu s tem pravilnikom.
55. člen
ZRS in NZRS po opravljenem ocenjevanju pripravijo oceno o kakovosti programov raziskovalnih dejavnosti, ki obsega:
– usposobljenost vodje programske skupine in raziskovalcev,
– ustreznost programov raziskovalne dejavnosti glede na predlagano metodologijo,
– znanstveni pomen pričakovanih rezultatov programov raziskovalnih dejavnosti,
– ustreznost osnovne opreme in infrastrukture za izvedbo programov raziskovalnih dejavnosti.
56. člen
Če ZRS in NZRS ocenijo, da program raziskovalne dejavnosti ni bil pripravljen v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti ministrstvo, JRO pa pozove, da v 30 dneh odpravi pomanjkljivosti. Hkrati jo opozori, da v nasprotnem ne bo upravičena do financiranja iz državnega proračuna v skladu s tem pravilnikom.
57. člen
Če so ocene komisije, ZRS in NZRS pozitivne, ministrstvo pozove JRO, da pripravi vlogo za ocenjevanje programa dela JRO na komisiji SZT.
JRO mora pripraviti vlogo iz prejšnjega odstavka v 14 dneh od poziva.
58. člen
Pristojni državni sekretar ministrstva dostavi dokumente, potrebne za ocenjevanje programov dela JRO, komisiji SZT v 8 dneh od prejetja vloge.
59. člen
Komisija SZT zaključi postopek ocenjevanja in pripravi oceno o ustreznosti programa dela JRO v 30 dneh od prejetja dokumentacije. Komisija SZT izda oceno posameznih programov raziskovalne dejavnosti in programa dela JRO kot celote.
Komisija SZT na podlagi ocenjevanja sprejme naslednja priporočila:
a) potrdi program dela JRO glede obsega, predlaganega števila delovnih mest ter števila delovnih mest, ki jih financira ministrstvo:
– v predlaganem obsegu
– v povečanem obsegu
– v zmanjšanem obsegu
b) ne potrdi programa dela JRO.
60. člen
Komisija SZT posreduje oceno o ustreznosti programa dela JRO ministrstvu, na podlagi katere ministrstvo pripravi obrazložen predlog za Vlado RS za pridobitev soglasja k programu dela JRO.
Ocena komisije SZT o ustreznosti programa dela JRO, ki ga sprejme univerza, je podlaga za odločitev ministrstva o financiranju.
Če komisija SZT ocene o ustreznosti programa dela ne da v roku, se šteje, da je ocena podana. V nadaljnjem postopku se upoštevajo ocene komisije, ZRS in NZRS.
IX. POGODBA O FINANCIRANJU PROGRAMA DELA JRO
61. člen
Za izvedbo programa dela JRO sklene ministrstvo z JRO pogodbo o financiranju programa dela JRO (v nadaljnjem besedilu: pogodba o financiranju).
62. člen
S pogodbo o financiranju se določijo:
– predmet pogodbe (sestavine programa dela JRO),
– čas izvajanja,
– sredstva za izvajanje predmeta pogodbe za eno leto,
– način izplačevanja,
– pravice in obveznosti pogodbenih strank,
– način ugotavljanja izpolnitev pogodbenih obveznosti,
– sankcije v primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti,
– način spremljanja in nadzora izvajanja pogodbe,
– odgovorna oseba za spremljanje in izvajanje pogodbe,
– splošne pogodbene določbe.
63. člen
Predlog pogodbe o financiranju pošlje ministrstvo JRO v podpis v 8 dneh po prejetju soglasja Vlade RS k programu dela JRO, ki ga pripravita JRZ in JZ, oziroma po sprejetju ocene komisije SZT o ustreznosti programa dela JRO, ki ga pripravi univerza.
64. člen
Podpisano pogodbo o financiranju z izpolnjeno pogodbeno dokumentacijo, ki je sestavni del pogodbe, mora JRO vrniti v 8 dneh od prejema.
65. člen
Če uradna oseba ministrstva ugotovi, da pogodbena dokumentacija ni ustrezno izpolnjena, v 8 dneh obvesti JRO o pomanjkljivostih in jo pozove, da odpravi pomanjkljivosti v 8 dneh.
Če JRO ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, ministrstvo ne pristopi k pogodbi.
X. SPREMLJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM PROGRAMA DELA JRO
66. člen
Ministrstvo spremlja in nadzoruje izvajanje programa dela JRO v vseh fazah njegovega poteka na podlagi:
– letnega poročila o izvajanju programa dela JRO, ki vsebuje tudi finančno poročilo, podano s tabelami od I do IV,
– bilance stanja in uspeha JRO,
– petletnega poročila o gospodarskih in drugih učinkih uporabe rezultatov programa dela JRO, ki ga JRO predloži ministrstvu skupaj s petletnim poročilom o izvajanju programa dela JRO.
Letno poročilo o izvajanju programa dela JRO ter bilanci stanja in uspeha posreduje JRO ministrstvu najpozneje do konca meseca marca.
67. člen
Letno in petletno poročilo o izvajanju programa dela JRO obsegata:
– tabele od I do IV,
– poročilo o opravljenem raziskovalnem delu.
68. člen
Če poročila o izvajanju programa dela JRO iz prejšnjega člena odstopajo od programa dela JRO, ministrstvo v dveh mesecih od prejema poročil pozove JRO, da utemelji odstopanja.
Če so odstopanja večja, lahko ministrstvo sproži postopek ponovnega ocenjevanja programa dela JRO v skladu z določili tega pravilnika.
69. člen
Ministrstvo izvaja nadzor nad programi dela JRO v skladu z veljavno zakonodajo in v skladu s pravilnikom o izvajanju in organiziranju nadzora Ministrstva za znanost in tehnologijo na področju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 55/95).
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
70. člen
Za oblikovanje programskih skupin v letu 1999 se poleg pogojev iz 15. člena tega pravilnika upošteva tudi število ur izvajalcev v zadnjih petih letih pred sprejetjem tega pravilnika, ki so bili vključeni v projekte, ki jih je ministrstvo financiralo.
Pri določitvi števila ur se izračuna triletno povprečje ur tako, da se v petletnem obdobju ne upoštevata leti z najmanjšim in največjim številom ur na projektih.
V primeru, da bo v programsko skupino JRO v letu 1999 vključen izvajalec, ki v petletnem obdobju ni v celoti oziroma sploh ni sodeloval na projektih JRO, se pri njem upoštevajo tudi ure izvajalca, ki je v tem obdobju delal na projektih JRO le pod pogojem, da ta izvajalec ne bo vključen v nobeno programsko skupino, ki jo financira MZT.
71. člen
Ne glede na določilo 19. člena tega pravilnika je raziskovalec, ki je izvoljen v naziv redni profesor, izredni profesor ali docent, do leta 2002 lahko vodja programske skupine na področju oblikovanja tekstilij in oblačil ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje iz 42. člena tega pravilnika.
72. člen
Pri pripravi dokumentacije za ocenjevanje programov dela JRO so JRO dolžne na tabelah I in II poleg podatkov za leto 1999 vpisati tudi podatke za leto 2004.
73. člen
Mandat članov komisije, ki je ustanovljena s sklepom št. 239/95 z dne 7. 8. 1995 (Uradni list RS, št. 47/95), traja do 7. 8. 2000.
74. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehata veljati naslednja akta:
– sklep o ustanovitvi in pristojnosti komisije za ugotavljanje skladnosti izvolitev v znanstvene in strokovno-raziskovalne nazive v zavodih in organizacijah (Uradni list RS, št. 47/95),
– pravilnik o metodologiji za določitev stroškov, ki se financirajo kot ustanoviteljske obveznosti (Uradni list RS, št. 8/97).
Za JRO se iz pravilnika o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in o evidencah ter spremljanju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/94) ne uporabljajo določila, ki se nanašajo na pogoje za razvrstitev v posamezni naziv.
Za JRO se pravilnik o uporabi kvantitativnih kriterijev za razvrščanje v znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive (Uradni list RS, št. 75/94) v celoti ne uporablja.
75. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 521/98
Ljubljana, dne 13. julija 1998.
dr. Lojze Marinček l. r.
Minister
za znanost in tehnologijo