Uradni list

Številka 80
Uradni list RS, št. 80/2012 z dne 26. 10. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 80/2012 z dne 26. 10. 2012

Kazalo

3157. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Podbreznik, stran 8244.

Na podlagi 61. člena v povezavi s tretjim odstavkom 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08 – UPB-2) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 17. seji dne 27. 9. 2012 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Podbreznik
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Podbreznik (v nadaljevanju tudi ZN Podbreznik ali ZN), Uradni list RS, št. 74/02. Spremembe zazidalnega načrta Podbreznik (v nadaljevanju spremembe ZN ali SD ZN) je izdelalo podjetje Acer Novo mesto, d.o.o., pod številko OPPN-­L4/2010 v mesecu septembru 2012.
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo tekstualni del (spremembe in dopolnitve odloka s prilogama 1a in 1b z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti), spremembe in dopolnitve grafičnega dela in priloge.
2. člen
Za 1. členom se doda nov 1.a člen (Vsebina zazidalnega načrta), ki se glasi:
»ZN vsebuje tekstualni (odlok) in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
A) Odlok
Splošne določbe
Namembnost prostora
Splošni pogoji za izrabo območja in za oblikovanje posegov v prostor
Urbanistično – arhitekturni pogoji za objekte
Pogoji za zunanje ureditve
Pogoji za prometno in komunalno ter drugo ureditev območja
Drugi pogoji za izvedbo posegov v prostor
Parcelacija
Faznost izvajanja zazidalnega načrta
Tolerance
Obveznosti investitorjev, izvajalcev in lastnikov zemljišč
Prehodne določbe
Končne določbe
Priloga 1a: Dopustni nezahtevni objekti po posameznih območjih ZN Podbreznik
Priloga 1b: Dopustni enostavni objekti po posameznih območjih ZN Podbreznik
B) Grafični del (grafični del SD ZN v celoti nadomesti grafični del ZN Podbreznik) z naslednjo vsebino je sestavina vezane mape ZN:
1.    Izsek iz grafičnega načrta kartografskega
      dela OPN s prikazom lege prostorske
      ureditve na širšem območju,                   M 1:5.000
2.    Katastrski načrt z vrisom meje ZN,            M 1:2.000
3.    Geodetski načrt z vrisom meje ZN,             M 1:1.000
4.    Ureditvena situacija s prikazom vplivov in
      povezav s sosednjimi območji,                M 1:10.000
5.    Ureditvena situacija,                         M 1:1.000
6.    Arhitektonsko-zazidalna situacija z
      značilnim vzdolžnim prerezom,                 M 1:1.000
7.    Značilni prečni prerezi prek območja ZN,       M 1: 500
8.a   Situacija cestnega omrežja s prikazom
      prometne ureditve,                            M 1: 1000
8.b   Vzdolžni prerez osrednje cestne zanke,     M 1:1000/100
8.c   Karakteristični prečni prerez ceste v
      naselju s komunalnimi vodi,                     M 1: 50
9.    Zbirna situacija komunalnih vodov in
      naprav na območju ZN,                         M 1:1.000
10.   Situacija vodovodnega in plinovodnega
      omrežja,                                      M 1:1.000
11.   Situacija elektroenergetskega omrežja,        M 1:1.000
12.   Situacija telekomunikacijskega omrežja,       M 1:1.000
13.   Situacija kanalizacijskega omrežja,           M 1:1.000
14.   Navezave na obstoječa infrastrukturna
      omrežja,                                      M 1:5.000
15.   Načrt parcelacije,                            M 1:2.000
16.   Tehnični elementi za zakoličenje objektov     M 1:2.000
17.   Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje
      okolja                                      M 1:10.000«
3. člen
Za 1.a členom se doda nov 1.b člen (Priloge ZN), ki se glasi:
»Priloge ZN so:
1. Izvleček iz planskega akta in veljavnega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Seznam strokovnih podlag
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6. Povzetek za javnost
Priloge ZN so sestavine vezane mape ZN razen Strokovnih podlag iz 3. točke, ko so elaborirane v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto.«
4. člen
V 2. členu se doda naslov člena »(Obseg ureditvenega območja)«.
Besedilo prvega odstavka 2. člena se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Območje zazidalnega načrta zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami:
2064/1, 2064/2, 2066/2, 2066/3, 2070, 2072/1, 2072/3, 2073/4, 2073/5, 2073/6, 2073/7, 2073/8, 2073/9, 2073/10, 2073/11, 2073/12, 2073/13, 2074/1, 2074/2, 2074/3, 2074/4, 2074/5, 2074/6, 2074/7, 2075/4, 2075/5, 2075/6, 2075/8, 2075/10, 2075/12, 2075/14, 2075/15, 2075/16, 2075/17, 2075/18, 2075/19, 2075/20, 2075/22, 2075/23, 2075/25, 2075/26, 2075/27, 2075/28, 2075/29, 2075/31, 2075/35, 2075/36, 2075/37, 2075/38, 2075/39, 2075/40, 2075/42, 2075/43, 2075/44, 2075/45, 2075/46, 2075/47, 2075/48, 2075/49, 2075/50, 2075/51, 2075/52, 2075/53, 2075/54, 2075/55, 2075/56, 2075/57, 2075/58, 2075/59, 2075/60, 2075/61, 2075/62, 2075/63, 2075/64, 2075/65, 2075/66, 2075/67, 2075/68, 2075/69, 2075/70, 2075/71, 2075/72, 2075/73, 2075/74, 2075/75, 2075/76, 2075/78, 2075/79, 2075/80, 2075/81, 2075/82, 2075/83, 2075/84, 2075/85, 2075/86, 2075/87, 2075/88, 2075/89, 2075/91, 2075/92, 2075/93, 2075/94, 2075/95, 2075/96, 2075/97, 2075/98, 2075/99, 2075/100, 2075/101, 2075/102, 2075/103, 2075/104, 2075/105, 2075/106, 2075/107, 2075/108, 2075/109, 2075/110, 2075/112, 2075/114, 2075/115, 2075/116, 2075/117, 2075/118, 2075/119, 2075/120, 2075/121, 2075/122, 2075/123, 2075/124, 2075/125, 2075/126, 2075/127, 2075/128, 2075/129, 2075/130, 2075/131, 2075/132, 2075/133, 2075/134, 2075/135, 2075/136, 2075/137, 2075/138, 2075/139, 2075/140, 2075/141, 2075/142, 2075/143, 2075/144, 2075/145, 2075/146, 2075/147, 2075/148, 2075/149, 2075/150, 2075/151, 2075/152, 2075/153, 2075/154, 2079/3, 2079/4, 2079/5, 2079/6, 2080/5, 2080/7, 2080/8, 2080/9, 2080/10, 2080/11, 2080/12, 2080/13, 2080/14, 2080/15, 2081/1, 2083/5, 2084/1, 2086/3, 2087/1, 2087/9, 2090/1, 2091/1, 2091/4, 2093, 2094/6, 2094/7, 2094/8, 2094/9, 2094/10, 2094/11, 2094/12, 2094/13, 2094/14, 2094/15, 2094/16, 2094/17, 2094/18, 2094/19, 2094/20, 2095/5, 2095/6, 2095/7, 2095/8, 2095/9, 2095/10, 2095/11, 2095/12, 2095/13, 2095/14, 2095/15, 2095/16, 2095/17, 2095/18, 2095/19, 2096/4, 2097/5, 2097/6, 2098/3, 2098/4, 2197/11, 2223/3, vse k.o. Gornja Straža in 420/1, 420/3, 420/4, 420/5, 421/4, 421/5, 421/6, 421/7, 442/5, 1024/1, 1024/4, 1024/5, 1024/6, 1034, vse k. o. Bršljin.«
5. člen
Besedilo prvega odstavka 4. člena se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Območje urejanja se namenja izgradnji stanovanjskih objektov – blokov ter vrstnih in prostostoječih individualnih hiš, vse na površini okoli 15 ha in izgradnji poslovno – oskrbnih objektov in objektov v okviru tehnološkega parka na površini okoli 8,6 ha. Dejavnosti na območju tehnološkega parka se določajo glede na ponudbo in povpraševanje, ob upoštevanju združljivosti s stanovanjskim naseljem in z določili 7. in 9. člena tega odloka.«
6. člen
Črtata se poglavje III. PREDPISANA VSEBINA IZRISA IZ ZAZIDALNEGA NAČRTA in 5. člen.
7. člen
Besedilo drugega in tretjega odstavka 6. člena (Koncept) se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Območje zazidalnega načrta se deli na:
– površine gradbenih parcel s pripadajočimi območji za razvoj objektov. Gradbene parcele so zemljišča, na katerih stojijo oziroma na katerih so predvideni objekti in na katerih so urejene površine, ki služijo takšnim objektom oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnim objektom.
– površine namenjene prostorskim ureditvam grajene javne infrastrukture (ceste, pločniki, pešpoti in kolesarske steze).
– zelene površine, ki obsegajo park z otroškim in športnimi igrišči (z oznako ZP), parkovni gozd (z oznako PGz in PGj) ter površine na katerih se ohranja obstoječi gozd (z oznako ZG).
Javne površine obsegajo površine cest in infrastrukture, površine parka (z oznako ZP), pešpoti ter površine parkovnega gozda (z oznako PGj).
Površine iz gornjih odstavkov so prikazane v načrtu parcelacije v grafičnem delu ZN.«
8. člen
Besedilo 7. člena (Program in splošni pogoji za oblikovanje) se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»a) Tehnološki park se uredi obojestransko ob vzhodnem delu cestne zanke, s tem da je na vzhodni strani ceste prostor za večje objekte in pripadajoče manipulativne površine, na zahodni strani pa za manjšo strukturo objektov in za dejavnosti, ki so sprejemljivejše v stanovanjskem okolju. Predvidena etažnost objektov oziroma delov objektov ob cestni zanki je (2K) + P + 1, na zemljiščih vzhodno od cestne zanke v globini gradbenih parcel tudi (2K) + P + 2. Dovoljen višinski gabarit je tudi (2K)+P, pri čemer pa mora pritlična etaža obsegati najmanj 6 m svetle višine. V kletnih etažah so predvidene parkirne in skladiščne površine, v pritličjih proizvodni in prodajni prostori, pisarne in drugi poslovni prostori pa se uredijo v nadstropjih. Dovolijo se poslovne, storitvene, proizvodne, gostinske, trgovske in športno – rekreativne dejavnosti, pri katerih bodo pričakovane emisije v okolje v zakonskih okvirih brez posebnih tehničnih oziroma tehnoloških ukrepov oziroma dejavnosti, ki so združljive s stanovanjskim naseljem. Tu ni dovoljeno uvajanje težke in kemične industrije, galvan, usnjarn in strojarn, skladišč vnetljivih in eksplozivnih snovi, objektov za predelavo odpadkov, betonarn in objektov za izdelavo betonskih izdelkov ter dejavnosti, ki utegnejo povzročati smrad v stanovanjskem okolju.
Predvidena je izgradnja garažnih hiš, podzemnih garaž pod objekti in manipulacijskimi površinami; del parkirišč se uredi tudi na terenu ob objektih. Med posameznimi enotami v tehnološkem parku se ohranijo zeleni pasovi, ki se zasadijo z gozdnim drevjem, tako da se tudi v tem delu ohranja koncept naselja v gozdu.
b) Poslovno-oskrbni objekti se zgradijo na severnem delu območja urejanja in sicer vzdolž ceste Novo mesto – Češča vas. Tu je predvidena izgradnja oskrbno-storitvenega centra s trgovinami, pošto, banko, gostinskimi lokali in podobnimi dejavnostmi, ki bodo zadovoljevale osnovne potrebe stanovalcev v novi soseski. Parkirne površine so predvidene na terenu in v kletnih etažah objektov. Dopustna je tudi ureditev parkiranja na strehi.
c) Stanovanjsko območje se uredi na zahodnem in južnem delu območja ZN, z izgradnjo:
– stanovanjskih blokov z etažnostjo (2) K + P + 3 + T (terasna etaža, ki obsega do 70 % bruto tlorisne površine pritlične etaže),
– enklav – gruč stanovanjskih blokov, katerih etažnost znaša od (2K)+P do največ (2K)+P+4;
– vrstnih hiš, katerih skupine se nanizajo vzdolž osrednje cestne zanke; etažnost vrstnih hiš je (K) + P + 1.
– prostostoječih individualnih hiš, ki se uredijo v gručah s po 6–9 objekti; etažnost prostostoječih hiš je (K) + P + 1.
V pritličjih stanovanjskih blokov ter v vseh etažah enklav je dopustna umestitev drobnejših storitvenih dejavnosti, ki ne predstavljajo vira hrupa in drugih motenj v stanovanjskem okolju – manjših trgovin in drugih lokalov ter otroškega vrtca, doma za starejše in podobnih dejavnosti. V stanovanjskih blokih B1, B2 in B3 je dopustna tudi ureditev apartmajskih stanovanj (npr. študentski dom), mladinskih prenočišč (hostel), hotela, gostišča in podobnih stavb za nastanitev.
V stanovanjskem delu se urejajo večji deli zelenih površin, predvsem pa zelenic z gozdnim drevjem.
d) Park se uredi v osrednjem delu območja ZN in je neposredno navezan na osrednjo cestno zanko. Preko območja parka je speljana osrednja pešpot, na katero se lahko navezujejo pešpoti do posameznih stanovanjskih blokov in enklav. Med vzhodnim delom cestne zanke ter osrednjo pešpotjo se uredijo športna igrišča (območje z oznako ZP2), med osrednjo pešpotjo in zahodnim delom cestne zanke se uredijo otroška igrišča (območje z oznako ZP1), skrajno zahodno od cestne zanke se uredi parkovni gozd (območje z oznako ZP3). Na celotnem območju parka se urejajo manjša otroška igrišča s počivališči in sprehajalne poti, vse z ustrezno urbano opremo.«
9. člen
Naslov in besedilo 8. člena (Oblikovanje stanovanjskih, poslovnih in tehnoloških objektov) se v celoti nadomestita z novim besedilom:
»8. člen
(Oblikovanje stanovanjskih, poslovnih in tehnoloških objektov ter enklav)
Tip pozidave se poenoti s sodobno oblikovanimi objekti enostavnih pravokotnih oblik, ki se med seboj lahko sestavljajo. Objekti imajo sodobne fasade in enokapne strehe nizkega naklona ter temne kritine (črna, temno siva, temno rjava). Dovolijo se tudi ravne strehe in nizke dvokapnice – slednje morajo biti zakrite s horizontalnim fasadnim vencem. Kleti so dopustne pri vseh objektih. Uporaba materialov na fasadah je enotna (omet, beton, les, steklo. Na območju tehnološkega parka, v enklavah in stanovanjskih blokih se dopustijo tudi kovinske fasade. Objekti s kovinsko fasado morajo biti oblikovno skladni z oblikovanjem stanovanjskih blokov in objektov za centralne dejavnosti, ki so poleg enklav. Barve fasad so usklajene po celotni soseski. Dovolijo se fasade v toplih barvnih tonih zemeljskih barv (odtenki opečno rdeče in tople rjave ali oker rumene barve) in odtenkih sivih barv.
Pri tlorisnih zasnovah stanovanjskih blokov in objektov v enklavah je predvidena uporaba komunikacijskih elementov po sredini ali obodu stavb, kar omogoča veliko prilagodljivost tlorisov. Komunikacijski sklopi naj se odražajo na fasadah. Južne fasade ter posebej vrhnja etaža blokov naj bodo proti jugu bolj zastekljeni (balkoni, lože, terase). Balkoni, lože in terase so dopustni na vseh fasadah. Dopustna je zasteklitev (zapiranje) teh elementov, kar pa mora biti oblikovano poenoteno. Našteti fasadni elementi se smiselno uporabijo tudi pri ostalih objektih v naselju, s čimer se zagotovi poenotenost in prepoznavnost območja.
Poslovni in tehnološki objekti morajo imeti kvalitetno in z zgornjimi pogoji usklajeno (mestotvorno) oblikovane vse fasade, ki so vidne z notranje cestne zanke ter fasade, ki so orientirane v osrednji zeleni prostor soseske. Posebej pozorno in kvalitetno je treba oblikovati fasade ob cesti proti Češči vasi (poslovno-oskrbni center in poslovni oziroma tehnološki objekt). Oblikovanje objektov se prilagodi tudi tehnološkim in programskim zahtevam različnih dejavnosti.
V primeru izgradnje vrtca se dopusti tudi izvedba samostojnega objekta v modularni izvedbi. Objekt mora biti oblikovno usklajen z oblikovanjem stanovanjskih blokov in drugih objektov za centralne dejavnosti v območju Podbreznik, ki so poleg vrtca.
Vrstne hiše se koncipirajo v sistem nizov, prostostoječe individualne hiše pa v sistem gruč. Objekti v posameznem nizu ali gruči morajo biti še posebej oblikovno poenoteni. Izjeme so vkopane hiše.
Na območju prostostoječih individualnih hiš so dopustne izjeme glede tipa pozidave (na gradbenih parcelah objektov P1g, P2e, P3f, P4c). Tu je dopustno urediti vkopane hiše, to je vkopane oziroma delno vkopane stavbe. Tipologija vkopanih hiš se medsebojno poenoti. Vidni (nadzemni) deli vkopanih hiš se obenem smiselno uskladijo z oblikovanjem drugih stanovanjskih hiš. Vkopani deli teh stavb so lahko veliki do največ 150 m2 bruto tlorisne površine in z višino največ dve etaži. Obvezna je uporaba naravnih materialov na fasadah (kamen, les, steklo, opeka ipd.). Z umestitvijo take stavbe se v čim večji meri izkoristi naravni teren – podporni zidovi in nasutja, višja od 1,5 m, niso dopustna.
Vhodi v stanovanjske vrstne hiše se uredijo na mestih dostopov z dostopnih poti, ki se speljejo s skupnih parkirnih površin.
Del zemljišča ob stanovanjskih blokih se nameni površinam za počitek in otroška igrišča, del zemljišča pa vrtovom, ki pripadajo pritličnim stanovanjem, in sicer v enotni širini.
Upoštevajo se načela nizkoenergetske gradnje objektov; na strehah objektov je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev, fotovoltaike in drugih tehničnih naprav, namenjenih za obratovanje objektov z izhodi na streho.«
10. člen
Besedilo 9. člena (Arhitekturni pogoji) se v celoti nadomesti z novim besedilom:
Dopustna je nova prometna ureditev, ki omogoča prilagoditev uvozov in izvozov (dostava, obračanje). Pri lociranju uvozov in izvozov se v čim večji možni meri oblikujejo štirikraka križišča na osrednji cestni zanki.
Preglednica 2: Pogoji za načrtovanje objektov v tehnološkem parku
Sprememba tlorisnega gabarita je dopustna, pri čemer se morajo upoštevati  % pozidanosti in gradbene linije.
Dopustna je nova prometna ureditev, ki omogoča prilagoditev uvozov in izvozov (dostava, obračanje) ter speljavo internih cestnih zank v zaledju predvidenih objektov. Pri lociranju uvozov in izvozov se v čim večji možni meri oblikujejo štirikraka križišča na osrednji cestni zanki.
Preglednica 3: Pogoji za načrtovanje stanovanjskih blokov
Dopustno je parkiranje ob objektih na nivoju terena.
Dopustna je združitev po dve do največ tri kleti stanovanjskih blokov B1, B3, B5, B7 in B9.
Preglednica 4: Pogoji za načrtovanje prostostoječih individualnih hiš
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|Šifra     |Namembnost|Tlorisni   |Višinski|Kota      |Drugi    |
|          |          |gabarit v  |gabarit |pritličja |pogoji** |
|          |          |okviru     |        |(m n.v.)  |         |
|          |          |območij za |        |          |         |
|          |          |razvoj     |        |          |         |
|          |          |objekta    |        |          |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|P1a,c,d,e |*         |9 x 11,5 m |(K)+P+1 |188.00    |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|P1b       |*         |9 x 11,5 m |(K)+P+1 |188.20    |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|P1f       |*         |9 x 11,5 m |(K)+P+1 |187.50    |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|P1g       |*         |9 x 11,5 m |(K)+P+1 |187.30    |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|P1h       |*         |9 x 11,5 m |(K)+P+1 |187.60    |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|P1i       |*         |9 x 11,5 m |(K)+P+1 |187.80    |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|P2a-g     |*         |9 x 11,5 m |(K)+P+1 |188.00    |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|P3a- h    |*         |9 x 11,5 m |(K)+P+1 |187.00    |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|P4a-c     |*         |9 x 11,5 m |(K)+P+1 |189.00    |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|P4d-f     |*         |9 x 11,5 m |(K)+P+1 |190.00    |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|P5a-b     |*         |9 x 11,5 m |(K)+P+1 |189.00    |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
|P5c-f     |*         |9 x 11,5 m |(K)+P+1 |190.00    |         |
+----------+----------+-----------+--------+----------+---------+
* stanovanja; v pritličju so dopustne tudi storitvene dejavnosti, ki ne generirajo tovornega niti večjega osebnega prometa; potrebno je oblikovno poenotenje objektov znotraj posamezne gruče, dopustne so izjeme za območja P1g, P2e, P3f, P4c, na katerih je dopustna umestitev vkopane hiše.
Preglednica 5: Pogoji za načrtovanje vrstnih hiš
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|Šifra   |Namembnost|Tlorisni    |Višinski|Kota      |Drugi     |
|        |          |gabarit**   |gabarit |pritličja |pogoji*** |
|        |          |            |        |(m n.v.)  |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V1a-c   |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |182.40    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V1d-g   |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |181.90    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V2a     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |181.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V2b     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |180.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V2c     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |180.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V2d     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |179.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V2e     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |179.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V2f     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |178.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V2g     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |178.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V3a     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |182.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V3b     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |181.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V3c     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |181.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V3d     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |180.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V3e     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |180.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V3f     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |179.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V3g     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |179.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V4a-c   |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |184.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V4d-g   |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |183.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V5a     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |179.00    |Bivalna   |
|        |          |            |        |          |klet, vrt |
|        |          |            |        |          |na koti   |
|        |          |            |        |          |kleti     |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V5b-c   |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |178.50    |Bivalna   |
|        |          |            |        |          |klet, vrt |
|        |          |            |        |          |na koti   |
|        |          |            |        |          |kleti     |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V5d-e   |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |178.00    |Bivalna   |
|        |          |            |        |          |klet, vrt |
|        |          |            |        |          |na koti   |
|        |          |            |        |          |kleti     |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V5f-g   |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |178.50    |Bivalna   |
|        |          |            |        |          |klet, vrt |
|        |          |            |        |          |na koti   |
|        |          |            |        |          |kleti     |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V5h     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |177.00    |Bivalna   |
|        |          |            |        |          |klet, vrt |
|        |          |            |        |          |na koti   |
|        |          |            |        |          |kleti     |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V6a-b   |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |181.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V6c     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |181.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V6d     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |182.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V6e     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |182.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V7a     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |182.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V7b     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |183.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V7c     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |183.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V7d     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |184.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V7e     |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |184.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V8a-e   |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |186.50    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V8f-g   |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |187.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V9a-e   |*         |6 x 12 m    |(K)+P+1 |188.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V10a-d  |*, ****   |6 x 12 m    |(K)+P+1 |188.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
|V11a-f  |*, ****   |6 x 12 m    |(K)+P+1 |187.00    |          |
+--------+----------+------------+--------+----------+----------+
* stanovanja
** v okviru tlorisnega gabarita je prikazan gabarit hiše; pri vseh hišah merita predvrt 3 x 6 m in vrt 10 x 6 m. Dimenzije vrta in predvrta se v primeru horizontalnih zamikov hiš ustrezno prilagodijo, pri čemer ostajajo dimenzije gradbene parcele nespremenjene.
*** obvezno je oblikovno poenotenje objektov v nizu in enotna faznost izvedbe niza. Ob vrtovih posameznih nizov se izvedejo dostopne pešpoti.
**** oskrbovana stanovanja, stanovanja prijazna starejšim v pritličju.«
11. člen
Naslov in besedilo 10. člena (Drugi objekti in drobna urbana oprema) se v celoti nadomestita z novim besedilom:
»10. člen (Usmeritve za nezahtevne in enostavne objekte)
Nezahtevni in enostavni objekti (v nadaljevanju NO in EO) se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v nadaljevanju uredba) in ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v uredbi. Gradnja NO in EO je dopustna, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz uredbe in splošne prostorsko izvedbene pogoje v zvezi s podrobnejšimi prostorsko izvedbenimi pogoji za podrobnejšo namensko rabo veljavnega OPN razen, če določila tega odloka ne določajo drugače. Preglednici dopustnih NO in EO sta prilogi 1a in 1b tega odloka.
Pomožni objekti za lastne potrebe ne smejo biti locirani pred vhodno fasado objektov. Izjeme so garaža in nadstrešek za avtomobile. Izjema je tudi zimski vrt v primeru, da je vhodna fasada objekta orientirana proti jugu. Dopustni so rastlinjaki do velikosti 20 m2.
Nadstrešnice na avtobusnih postajališčih ter nadstrešnice za avtomobile pri individualnih in vrstnih stanovanjskih hišah ter nad uvozi v podzemne garaže pri stanovanjskih blokih in v tehnološkem parku morajo biti po uporabi materialov in oblikovanju poenoteni z grajenimi objekti. Dovoli se sodobno oblikovanje z uporabo enostavnih pravokotnih oblik in enokapnih streh z nizkim naklonom ter uporaba lahkih kovinskih konstrukcij temnih (sivih) barv.
Trafo postaje in prostori za odpadke ter ekološki otoki se lahko združijo pod enotnimi nadstrešnicami, ki se morajo delno ograditi ali drugače zakriti. Namestijo se v širši prostor osrednje cestne zanke. Tudi zanje veljajo pogoji za oblikovanje drugih objektov. Oblikovanje objektov trafo postaj in nadstrešnic ter ograj mora biti medsebojno poenoteno. Ekološki otoki se postavijo na betonsko podlago in se primerno zagradijo z leseno ali kovinsko ograjo ali betonskim zidcem oziroma se ozelenijo. Dopustno jih je nadkriti z nadstrešnico z ravno streho, enotno za vse ekološke otoke znotraj območja.
Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table), in z arhitekturnim oblikovanjem območja. Skladno s koncipiranjem sodobno oblikovane soseske naj bo taka tudi urbana oprema območja. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti poenotenje v materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah.
Ograje na območju tehnološkega parka se izvedejo v višini največ 2,0 m, v sivi barvi in kovinski izvedbi in se oblikovno poenotijo. Ograje pri prostostoječih in vrstnih hišah se lahko postavijo do mej zemljišč, in sicer kot vegetacijske živice ali pa v kovinski ali leseni izvedbi, vse v višini največ 2,0 m. Ograje na meji površin ZG se uredijo na zahodni meji gradbenih parcel blokov B1, B3, B5, B7 in B9.
Panoji in stebri za obvestila morajo biti oblikovno poenoteni ter usklajeni s preostalo drobno urbano opremo in se lahko postavijo v koridorju osrednje cestne zanke na oddaljenosti 1 m od roba pločnika. V celotni soseski se uporabi tipski pano oziroma steber.«
12. člen
Besedilo 11. člena se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Obstoječi gozd se ohrani na obrobju, kjer posegi niso predvideni (pas oziroma večje zaplate gozdne vegetacije v širini 20–40 m), in na območjih naravnih depresij na osrednjem in na jugozahodnem delu območja. Neposredna okolica objektov se ureja pretežno kot travnata površina (delno na strehah podzemnih garaž), na preostalih zelenicah med stanovanjskimi enotami, bloki ali skupinami hiš se zasadi gozdno drevje (bukev, hrast, beli gaber). Predvidena je oblikovno enotna ureditev vseh zelenih površin z redko zasaditvijo gozdnega drevja na površinah zunaj tlorisnih gabaritov podzemnih garaž in gradbenih parcel. Drevesa in manjše skupine dreves se zasadijo v zadostni oddaljenosti od objektov, da bo zagotovljena osončenost stanovanj.
Pri stanovanjskih blokih se na gradbeni parceli posameznega bloka uredijo površine za počitek in otroška igrišča.
Pri vrstnih stanovanjskih hišah je dopustna ureditev površin za igro (peskovnik, igrala) ter počivališč s klopmi v okviru zelenic na gradbenih parcelah. Natančna lokacija in ureditev takih površin se določijo v načrtu krajinske arhitekture.
Utrjene površine v okviru enklav: v primeru gradnje več objektov v posamezni enklavi se površine med objekti uredijo kot tržno – atrijsko zasnovane utrjene površine, ki se členijo z vegetacijskimi prvinami, predvsem manjšimi zelenicami in grmovnicami. Te površine se namenijo zbiranju stanovalcev v enklavah in zunanjim prostorom javnih oziroma storitvenih dejavnosti v pritličjih.
Park: Relief in gozdna vegetacija se ohranita. Izvedejo se sanitarne sečnje, tako da se ohranijo le vitalna obstoječa drevesa. Gozdna tla se očistijo in redno vzdržujejo. Dopustni so manjši posegi v relief v smislu oblikovanja manjših površin za igro, za ureditev peskovnikov in za namestitev enostavnejših in zahtevnejših igral za otroke različnih starostnih skupin. Uredijo se tudi počivališča, ki se opremijo s klopmi in koši za smeti. Na osrednjem delu parka (na območju ZP1) se uredi osrednje otroško igrišče. Na vzhodnem delu parka (na območju ZP2) se uredita dve večnamenski asfaltni ploščadi – športni igrišči. Na zahodnem delu parka (na območju ZP3) se uredi parkovni gozd.
Površine gozda: Na površinah, na katerih se ohranja obstoječi gozd (na območju z oznakami ZG, PGz in PGj) gradbeni posegi niso dopustni, dopustno je vzdrževanje in urejanje gozdne površine. Gozd se ohranja v obstoječi širini, oziroma vsaj v širini, ki je enaka višini obstoječega gozdnega sestoja. Zasebne površine, na katerih se ureja parkovni gozd (območje z oznako PGz) in površine, na katerih se ohranja obstoječi gozd (območje z oznako ZG), se lahko dodelijo le h gradbenim parcelam stanovanjskih hiš oziroma blokov, na katere mejijo.
Površine iz gornjih odstavkov so prikazane v načrtu parcelacije v grafičnem delu ZN.
Zunanje ureditve se dimenzionirajo in opremijo v skladu z 78. členom veljavnega OPN (Splošni PIP o urejanju odprtih, zelenih in drugih površin), ne glede na določila šestega odstavka navedenega 78. člena OPN.
Zunanje ureditve, ohranitev gozda in zasaditev zelenih površin so dolžni investitorji objektov izvesti sočasno z izgradnjo objektov, tako da se bodo oblikovale enotno urejene in medsebojno usklajene zelene površine kot funkcionalni in oblikovni vezni člen celotnega naselja Pred predajo objektov se zagotovi poenoteno vzdrževanje zelenih površin.«
13. člen
Črta se 12. člen.
14. člen
V 13. členu se doda naslov člena »(Pogoji za prometno ureditev)«.
Besedilo 13. člena se do besedila »Prečni prerezi cest« v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Izvedejo se neposredna navezava na lokalno cesto št. 295050 Cegelnica–Češča vas–Zalog–Straža in osrednja prometnica (cestna zanka) z dvema odcepoma na južnem delu, ki povezuje vse programske enote na območju zazidalnega načrta ter dostopne ceste do objektov. Predvidena je tudi razširitev obstoječega vozišča lokalne ceste, tako da bo širina vozišča 2 x 3.25 m; zgrajeni bodo pasovi za leve zavijalce, obojestransko avtobusno postajališče ter kolesarska steza in hodnik za pešce. V sosesko se lahko spelje proga javnega potniškega prometa in sicer enosmerno – z vstopom na vzhodnem in izstopom na zahodnem priključku osrednje cestne zanke na lokalno cesto. V okviru zazidalnega načrta se uredijo navezave na obstoječe poti, ki območje novega naselja že danes povezujejo s Češčo vasjo in Cegelnico oziroma Novim mestom. Zunaj meja tega zazidalnega načrta je predvidena izgradnja pločnika in kolesarske steze vzdolž obstoječe lokalne ceste, kar se ureja z lokacijsko dokumentacijo.
Površina med območjema tehnološkega parka z oznako T4 in T6 se ohranja kot nepozidan koridor, namenjen morebitni novi povezovalni cesti do načrtovane prostorske ureditve Državnega prostorskega načrta za 3. razvojno os (zahodna obvozna cesta Novega mesta). V primeru izvedbe povezovalne ceste se prestavi svetilka javne razsvetljave izven območja koridorja. V območju omenjenega koridorja se lahko izvede tudi ureditev uvoza v območji T4 in T6. Lahko pa se območje za objekt T4 poveča v smeri proti območju T6 do linije območja za razvoj objekta v grafičnem delu tega odloka. Obstoječa uvozna in izvozna rampa okrog objektov T6b in T8b se lahko uporabi tudi za dostop do objekta T4. Notranja cestna zanka mimo enodružinskih hiš na območju med gručami P5 in P4 na jugu se spelje do meje območja ZN Podbreznik.
Na območju gruč stanovanjskih hiš P1, P2, P3, P4 in P5 se uredijo dovozne ceste do vseh objektov in parkiranje v sklopu gradbenih parcel.
Parkirne površine: Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti se na gradbeni parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest (PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah.
Parkirne površine za stanovalce v blokih se uredijo v kletnih etažah blokov in delno na terenu ob objektih. Dostopne so po rampah, ki se izvedejo ob posameznih blokih in se navezujejo na osrednjo cestno zanko, ob kateri se uredijo tudi parkirna mesta za obiskovalce.
Parkirne površine za vrstne hiše se uredijo v skupinah ob nizih vrstnih hiš, in sicer je po eno parkirno mesto na stanovanjsko enoto urejeno kot nadstrešnica oziroma garaža, preostala PM pa kot odprto parkirišče.
Na območju gruč stanovanjskih hiš P1 do P5 se uredijo dovozne ceste do vseh objektov in parkiranje v sklopu gradbenih parcel. Ob dostopnih cestah se na javni površini uredijo skupni prostori za zabojnike za odpadke.
Parkirne površine za potrebe tehnološkega parka so predvidene v sklopu manipulacijskih površin ob objektih in v kletnih etažah posameznih objektov, za dostop do njih se zgradijo rampe v okviru manipulacijskih površin. Za dostop (uvoz) do posameznih enot v okviru tehnološkega parka se izvedejo navezave na cestno zanko. Določitev števila parkirnih mest izhaja iz bruto tlorisnih površin oziroma števila stanovanjskih enot.
Preglednica 5: Najmanjše število PM*
+------------------------------------------+--------------------+
|Stanovanjski bloki                        |1,5 PM/stanovanje   |
+------------------------------------------+--------------------+
|Prostostoječe individualne hiše           |2 PM/hišo           |
+------------------------------------------+--------------------+
|Vrstne hiše                               |1,8 PM/hišo         |
+------------------------------------------+--------------------+
|Poslovni prostori                         |1PM/35 m2           |
+------------------------------------------+--------------------+
|Gostilne, restavracije, točilnice, bari   |1 PM/6 sedežev      |
|                                          |in 1 PM/tekoči meter|
|                                          |točilnega pulta     |
+------------------------------------------+--------------------+
|Trgovske dejavnosti (nakupovalni center,  |1 PM/35 m2          |
|večnamenski trgovsko-zabaviščni center    |                    |
|nad 2.500 m2)                             |                    |
+------------------------------------------+--------------------+
|Trgovske dejavnosti (lokalna trgovina do  |1 PM/30 m2          |
|2.500 m2)                                 |                    |
+------------------------------------------+--------------------+
|Trgovske dejavnosti (trgovina z           |1 PM/70 m2          |
|neprehrambenimi izdelki)                  |                    |
+------------------------------------------+--------------------+
|Trgovske dejavnosti (lokalna trgovina do  |1 PM/50 m2          |
|500 m2)                                   |                    |
+------------------------------------------+--------------------+
|Športne dvorane (brez gledalcev)          |1 PM/70 m2          |
+------------------------------------------+--------------------+
|Športne dvorane (pretežno namenjene       |1 PM/25 m2          |
|razvedrilu, wellness, fizioterapija,      |                    |
|fitnes, kopališče ipd.), od tega najmanj  |                    |
|80 % PM za obiskovalce                    |                    |
+------------------------------------------+--------------------+
|Industrijske dejavnosti (več kot 200 m2)  |1 PM/50 m2          |
+------------------------------------------+--------------------+
|Rezervoarji, silosi in skladišča          |1 PM/150 m2         |
|(skladišča s strankami)                   |                    |
+------------------------------------------+--------------------+
|Rezervoarji, silosi in skladišča          |ne manj kot 3 PM    |
|(skladišča brez strank)                   |                    |
+------------------------------------------+--------------------+
* v primeru umeščanja objekta ali dejavnosti, ki niso navedene v preglednici, se smiselno uporabljajo parkirni normativi veljavnega OPN.
Parkirna mesta za stanovalce in za tehnološki park ter poslovno-oskrbni center se zagotovijo v okviru gradbenih parcel posameznega objekta. Pri tem je manjši delež parkirnih površin za obiskovalce predviden tudi v okviru javnih površin ob osrednji cestni zanki. Kadar na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene do največ 200 m, pri čemer se v izračun skupnega števila PM lahko vključijo tudi parkirna mesta v javni rabi. V okviru parkirnih površin ob osrednji cestni zanki in na odprtih površinah v okviru enklav se namestijo stojala za kolesa (1 PM na stanovanjsko enoto). Obvezna je ureditev parkirnih površin za kolesa z ustreznimi stojali tudi ob posameznih objektih v tehnološkem parku, ob vseh poslovno-oskrbnih objektih (trgovine, pošta, banka, gostinski lokalni) ter ob igriščih. Mikrolokacija, število in tip parkirnih mest morajo biti izbrani skladno z Navodili o projektiranju kolesarskih površin (DRSC).
Pešpoti in kolesarske steze: Pločniki in kolesarske steze se izvedejo v koridorju osrednje ceste; na območju stanovanjske gradnje pa je predviden njihov odmik okoli 5 m od roba vozišča (v vmesnem pasu je ob posameznih blokih predvidena ureditev parkirnih površin za obiskovalce). Pločniki se izvedejo v širini 1,60 m, kolesarske steze pa v širini 1,75, kjer potekajo ob osrednji cestni zanki, in v širini 2,00 m na odseku, kjer potekajo v večjem odmiku od vozišča osrednje cestne zanke. Poleg tega se izvedejo še pešpoti kot dostopne poti širine 2,40 m do stanovanjskih blokov ter do vrstnih hiš. Dimenzioniranje teh poti se izvede ob upoštevanju možnih urgentnih voženj in dostave. Prek območja zazidalnega načrta bodo potekale še posamične pešpoti, ki bodo namenjene predvsem sprehajanju ter dostopom do otroških in športnih igrišč in v zaledje naselja (Cegelnica, Groblje) ter k središču Novega mesta. Pešpoti se v širšem prostoru navežejo na obstoječe in/ali načrtovane pešpoti in kolesarske poti Novega mesta. Vzdolž posameznih nizov vrstnih hiš se ob vrtovih spelje pot ali pa se travna ruša utrdi s travnimi rešetkami, tako da bo možen gospodarski dostop na vrtove.«
15. člen
Besedilo zadnjega odstavka 13. člena (Pogoji za prometno ureditev) se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali dostope in uporabo za invalide, ter se opremijo z ustrezno signalizacijo.«
16. člen
Besedilo in naslov 14. člena (Pogoji za ureditev komunalne infrastrukture) se v celoti nadomestita z novim besedilom:
»14. člen (Pogoji za ureditev energetske in komunikacijske infrastrukture)
Določila tega zazidalnega načrta se nanašajo na ureditev energetske in komunikacijske infrastrukture v mejah javnega sveta, kjer je predvidena izvedba naprav in so puščeni potrebni priključki za razširitev omrežij oziroma za oskrbo vsakega uporabnika.
Energetska oskrba objektov: energetska oskrba objektov se v čim večji meri zagotovi iz obnovljivih virov energije (geotermalna energija, sončno obsevanje idr.) ter najmanj v deležu, ki ga določa predpis s področja učinkovite rabe energije. Sistemi ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljava objektov naj bodo zasnovani na način, ki bo zagotavljal energetsko učinkovitost stavbe.
Elektroenergetsko omrežje: Z električno energijo se pozidava v okviru zazidalnega načrta napaja po 20 kV kablovodu iz RTP – Bršljin. Na območju zazidalnega načrta se predvidi izgradnja več enot kabelskih kompaktnih montažnih trafo postaj 20/0,4 kV. Vse transformatorske enote so v izvedbi kot vozliščne. Predvideno število in razpored transformatorskih postaj omogoča faznost izgradnje objektov in druge infrastrukture. Vse transformatorske postaje se locirajo ob osrednjo cestno komunikacijo in so medsebojno vzankane. Do posameznih enot se omogoči dostop s tovornim vozilom ter štiristranski pristop. Na območjih stanovanjskih blokov, vrstnih hiš in prostostoječih hiš se transformatorske postaje funkcionalno in oblikovno poenotijo ter lahko združijo s prostori za odpadke.
Število transformatorskih enot ter lokacija posamezne transformatorske postaje se prilagodi pozidavi posameznega kareja (dopustno je združevanje več karejev). To pomeni, da je dopustno prestaviti že zgrajeno ali načrtovano transformatorsko postajo na novo pozicijo ob trasi kabelske kanalizacije. Za odjemalce električne energije, ki želijo imeti lastno transformatorsko postajo, je postavitev le dopustna v sklopu objekta, s tem da se omogoči dostop s tovornim vozilom.
Vsi kabli se po trasah pod zelenicami in pod utrjenimi površinami polagajo v kabelsko kanalizacijo. Trasa kabelske kanalizacije se načrtuje tako, da so revizijski jaški na medsebojni oddaljenosti okoli 55 do 70 m, v odvisnosti od drugih gradbenih elementov infrastrukture. Kabelska kanalizacija se izdela iz nx PVC fi 160 cevi – dvo, štiri in šest cevna. Sistem razvoda na področju pozidave bo TN -CS. V transformatorski postaji so vsa ozemljila združena. Ob kablu se položi ozemljilo, ki je na strani objekta priključeno na temeljno ozemljilo objekta in na zbiralko za glavno izenačitev potenciala GIP.
NN 0,4 kV elektroenergetski priključek (kablovod in priključno merilna omarica) za posamezni kare izvaja naročnik kareja po PGD dokumentaciji za ta kare. Do posameznih karejev (parcel) se izvede v 2XPVC fi 160 mm kabelski kanalizaciji in se zaključi na meji kompleksa z javnim svetom.
Elektroenergetski priključek stanovanjskih hiš v gručah se izvede s polaganjem kablovoda v dvocevno kabelsko kanalizacijo od najbližje (že zgrajene) transformatorske postaje do priključno merilnih omaric.
Razvod javne razsvetljave: Javne površine in dostopne poti se opremijo z javno razsvetljavo. Skupna obremenitev zunanje razsvetljave za celotno območje zazidalnega načrta je P = 39 000 W. Javna razsvetljava bo sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celi dolžini trase, napajalno krmilnega in mernega dela, vodnikov in kandelabrskih svetilk ter kabelskih vodnikov in ozemljila. Kabelska kanalizacija se izdela iz 1xPEHD Ø 60 cevi.
V okviru zazidalnega načrta se cesta Novo mesto–Češča vas osvetli z enostransko postavljenim nizom svetilk javne razsvetljave v medsebojnem odmiku 25 m, višina namestitve svetilke je 9 m, moč sijalk pa Na 250(400) W. Osrednja komunikacija v zazidalnem kompleksu je cestna zanka, vzdolž katere se obojestransko postavita niza svetilk javne razsvetljave v medsebojnem odmiku 22 m. Višina namestitve svetilk je 5–6 m, medsebojni razmik nizov glede na os cestišča pa je 15 m. Svetilke se opremijo s sijalkami NA 150(250)W. Oblika svetilk in njene fotometrične karakteristike morajo zagotoviti maksimalno osvetlitev vozne površine. Srednji nivo osvetljenosti cestišča v obeh primerih naj bo: Esr > 15lx, faktor enakomernosti Emin/Esr > 0,4. Obvezno je izbrati tip svetilk, ki ne povzročajo svetlobnega onesnaženja. Javne površine, kot so sprehajalne in dostopne poti, se opremijo z nizom enostransko postavljenih svetilk v medsebojnem odmiku od 18–30 m. Višina namestitve svetil je do 3 m, moč pa Na 80(125)W. Srednji nivo osvetljenosti pohodne površine mora zagotoviti varno hojo ter splošno javno varnost in snago. Nivo osvetlitve je prilagojena sprehajalni poti ter lokalnemu prometu z omejeno hitrostjo 40 km/h. Vsa javna razsvetljava se bo napajala iz elektroenergetskega omrežja 0,4kV iz trafopostaj, ki so locirane na severnem delu območja urejanja in se bodo glede na predvideno dinamiko gradnje izvajale prve. Ob energetskem kablu se položi ozemljilo iz jeklenega in pocinkanega valjanca FeZn 25x4 mm 20 cm nad kablom, in sicer kot zaščitno in združeno ozemljilo. Sistem razvoda je TN-C-S. Zaščita pred previsoko napetostjo dotika je pretokovna z izklopom varovalnega elementa.
Ogrevanje: Ogrevanje objektov in priprava tople sanitarne vode se uredi z uporabo biomase, toplotnih črpalk, sončne energije ter drugih alternativnih virov ter z uporabo zemeljskega plina v skladu s predpisom o izvajanju izbirnih gospodarskih javnih služb dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem. Za uporabo zemeljskega plina se predvidi plinovodno omrežje.
Plinovodno omrežje: Za oskrbo s plinom se zagotovi plinovodno omrežje znotraj območja z navezavo na obstoječe omrežje v Cegelnici. Glede na ocenjeno potrebno kapaciteto za novo naselje 1200 mn3/h je do Češče vasi predviden plinovod PE 160 tlaka 1 bar. Vzdolž glavne ulice skozi naselje je predvidena glavna zanka sekundarnega plinovoda dimenzij PE 110 s sekcijskimi ventili. Cevi plinske mreže bodo delno položene v zemljo. Izkop je treba prilagoditi terenu, sosednjim objektom in drugim komunalnim vodom. V območju križanja z obstoječimi komunalnimi vodi je potreben delni ročni izkop, da ne bi prišlo do poškodbe obstoječih vodov. Globina položenih cevi plinovoda je 1 m, merjeno od površine terena do temena cevi. V primeru križanja z drugimi komunalnimi vodi in ob upoštevanju predpisanih nivojskih odmikov je dopustno odstopanje od načrtovane globine, pri čemer znaša min. globina 0,60 m. Vidni del plinovoda je treba zaščititi pred mehanskimi poškodbami. Cestne kape v pločnikih, cestah in drugih utrjenih površinah morajo biti izravnane s terenom, izven utrjenih površin pa morajo biti 10 cm nad terenom.
Telekomunikacijsko omrežje: Navezava območja zazidalnega načrta na TK omrežje se izvede z izgradnjo primarnega optičnega kabla ter izgradnjo lokalne avtomatske telefonske centrale. Primarni kablovod bo potekal na delu trase po obstoječi kabelski kanalizaciji, in sicer od ATC Bučna vas (Hedera) do ceste Novo mesto–Prečna ter po projektirani kabelski kanalizaciji, ki je v izvajanju ob cesti Novo mesto–Prečna do odcepa ceste za Češčo vas in od tu do roba območja zazidalnega načrta. Na območju zazidalnega načrta se načrtuje 2000–3000 telefonskih priključkov, od tega do 1000 priključkov za individualni odjem ter do 2000 priključkov na centrex sistem. V sklopu tehnološkega parka je predvidena avtomatska telefonska centrala brez posadke, kapacitete do 3000 priključkov in okvirne kvadrature okoli 25 m2. Povezava te centrale na javno telefonsko omrežje bo izdelano po novo položenem optičnem kablu do optičnega odcepnika v avtomatski centrali v Hederi v Bršljinu ter nato po obstoječih vodih do glavne avtomatske centrale na Novem trgu v Novem mestu.
Tk krajevno omrežje bo na območju tehnološkega parka omogočeno po predvideni kabelski kanalizaciji. Potek in kapaciteto priključnega kabla ter obliko priključka bo vsak uporabnik s pogodbo urejeval sam. Za potrebe stanovanjskega območja z individualno in blokovsko gradnjo je predvideno omrežje s kabli TK 59GM nx4x0,6 mm kabli v kabelski kanalizaciji po tipizaciji s cevmi PVC 110 (dvocevna, štiricevna in šestcevna kanalizacija) in jaški 180x180x200 cm ter 120x150x200 cm. Telefonski kabelski jaški se izvedejo v pločniku in sicer v dimenzijah 1,8x2,5x1,9 ter 1,1 x 1,8 x 1,9 m in 1,1x1,8x1,9. Opremijo se z litoželeznimi pokrovi “lahke izvedbe” z napisom TELEFON. Pri gradnji jaškov je potrebno upoštevati zahteve drugih komunalnih upravljavcev, katerih vodi potekajo v neposredni bližini. Pri prehodih preko cest in parkirnih površin ter pri križanjih z drugimi podzemnimi inštalacijami in kanali mora biti kabel položen v ceveh. Približevanje in križanje telefonske kanalizacije z drugimi podzemnimi vodi se izvedejo na predpisanih medsebojnih razdaljah ter kotu križanja.
Kabelska televizija catv: Na območju zazidalnega načrta je predviden CATV razvod za okoli 700 priključkov. Izvedba kabelskega razvodnega omrežja kabelske televizije bo možna z izgradnjo primarnega kabelskega dovoda kabelske televizije na razdelilni omarici pri tovarni Pfleiderer Novoterm, d.o.o., v Bršljinu v Novem mestu. Primarni vod se izvede z optičnim kablom v alkaten cevi 2x50 mm in zaključi v sprejemno-razdelilnem centru v okviru območja zazidalnega načrta. V ta namen je predviden prostor za naprave 2 x 3 m z elektroenergetskim priključkom in ustrezno mikroklimo.
Trasa primarnega voda poteka vzporedno s TK kanalizacijo. Na območju zazidalnega načrta je predvidena trasa kabelske kanalizacije. Po celi dolžini trase CATV kanalizacije so položene 1x 110 mm PVC cevi + 4X 63 alkaten cevi z vmesnimi jaški 800 x 800 mm z litoželeznim pokrovom z oznako CATV. Razvod in distribucija v okviru območja urejanja se bosta izdelala s koaksialnim kablom.
Za distribucijo TV in R signala so predvideni linijski ojačevalniki. Vhodi in izhodi so prenapetostno zaščiteni. Napajanje se izvede iz omrežja javne razsvetljave iz najbližje cestne svetilke.«
17. člen
Za 14. členom se doda nov, 14.a člen (Pogoji za ureditev okoljske infrastrukture), ki se glasi:
»Vodovod: Predviden je glavni zankasti razvod požarne in potrošne vode vzdolž osnovne cestne zanke s potrebnimi hidranti, sekcijskimi ventili ter odzračevalno in praznilno armaturo. Nov razvod se dvakrat priključi na obstoječe javno vodovodno omrežje AC 200 C, ki poteka ob cesti Novo mesto–Češča vas. Obstoječe vodovodno omrežje AC 200 C je potrebno v območju zazidalnega načrta ob cesti Novo mesto–Češča vas zamenjati s cevmi nodulirane litine DN 200.
Obstoječe primarno vodovodno omrežje, na katero bodo priključeni objekti v okviru zazidanega načrta, je glede na obstoječo in bodočo porabo poddimenzionirano na odseku od odcepa iz DN 500 pri Interevropi do železniške proge Ljubljana–Novo mesto. Ta odsek bo potrebno rekonstruirati za nemoteno dobavo vode, kar pa bo zagotovil upravljalec vodovodnega omrežja.
Poleg porabe vode za sanitarne namene so pri dimenzioniranju zunanjega omrežja upoštevane potrebe požarnega varstva, kar znese 10 l/s vode in minimalno dimenzijo zunanjih vodov dn 100, na katere so priključeni tudi nadzemni hidranti dn 80. V hidrantnem omrežju je zagotovljeno potrebno kroženje vode. Hidranti bodo nadzemni, dn 80 s priključki 1 x b in 2 x c, z oslabitvijo konstrukcije v nivoju terena. Za ustrezno vgradno globino so predvideni cevni podaljški dn 80. Za gašenje požara z zunanjimi hidranti je potrebna kapaciteta vode 10 l/s. Za potrebno priključno kapaciteto naselja ustreza dvakratni priključek DN 100 na obstoječi vodovod DN 200 in glavna zanka dimenzije DN 100.
Kanalizacija: Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda se bo odvajala v en kanalizacijski sistem, padavinska odpadna voda pa v drugega. Komunalna odpadna voda se bo zbirala v črpališču in s tlačnim vodom prečrpala v zadnji jašek na obstoječi kanalizaciji na kanalu S v Cegelnici, ki je priključen na centralno čistilno napravo v Ločni. Glavni kanal bo položen v osi vozišča predvidene ceste, zgrajen pa bo iz poliestrske cevi ustreznih dimenzij. Na kanalu so predvideni revizijski jaški profila 100 cm.
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale v padavinsko kanalizacijo preko koalescentnega separatorja lahkih tekočin in maščob. Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišč, kolesarskih stez in hodnikov za pešce je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nagibi. Voda se bo zbirala v vtočnih jaških in kanalizaciji za odvod padavinskih vod, naprej pa po gravitacijskem vodu do izpusta v reko Krko. Prečkanje javnega vodovodnega omrežja s kanalizacijo mora biti izvedeno tako, da bo teme kanalizacijske cevi najmanj 0,50 m pod vodovodom.
Padavinsko vodo se lahko tudi zadrži ter uporabi za sanitarne, tehnološke ali druge potrebe.
Na vzhodnem delu tehnološkega parka, zahodnem delu območja predvidene blokovne gradnje ter na območju individualnih stanovanjskih objektov, kjer zaradi terenskih razmer gravitacijsko odvajanje padavinske vode v javno padavinsko kanalizacijo ni možno, se zagotovi individualno odvajanje padavinske vode s ponikanjem oziroma izpustom po terenu znotraj posamezne gradbene parcele.
Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta, ki se jih lahko ogradi in nadkrije. Stojna mesta za posode za odpadke so predvidena v naravni prijazni ureditvi; omogočen je dostop s specialnim vozilom za odvoz odpadkov v vsakem času. Za ločeno zbiranje odpadkov so predvidene lokacije za ekološke otoke (zbiralnice ločenih frakcij). Zabojniki za ločene frakcije se postavijo na utrjene površine (asfalt, tlakovanje, beton ipd.). Ekološki otok se lahko ogradi in nadkrije. Predviden je odvoz odpadkov v Center za ravnanje z odpadki Leskovec. Za zbiranje morebitnih posebnih odpadkov v okviru tehnološkega parka je treba zagotoviti posebna mesta za zbiranje in odvoz v Center za ravnanje z odpadki Leskovec.«
18. člen
Besedilo 15. člena (Varstvo pred hrupom) se v celoti nadomesti z besedilom:
»Območje zazidalnega načrta je v bližini letališča Novo mesto, prek območja pa poteka letenje šolskega kroga za letališče Novo mesto.
Raven hrupa v času gradnje mora biti v skladu s predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Določiti je treba časovno omejene in kontrolirane dejavnosti na gradbišču, ki bodo povzročale prekomeren hrup.
Po izgradnji vseh objektov v prostorskih enotah v južnem delu ZN se bo to območje (vrstne hiše in prostostoječe individualne hiše) obravnaval kot čisto stanovanjsko območje, ki bo po predpisih o hrupu v naravnem in življenjskem okolju spadalo v II. stopnjo varstva pred hrupom s predpisano mejno in kritično ravnijo hrupa, severni del območja, kjer bo mešano do čisto območje s poslovno dejavnostjo, pa kot III. območje varstva pred hrupom. Na obravnavanem območju smejo potekati samo take proizvodne dejavnosti, ki ne bodo presegale hrupa, dovoljenega z veljavno zakonodajo. Na območju, kjer je predvidena proizvodna dejavnost, naj se uporablja taka tehnologija, ki predstavlja zadnje stanje tehnike z minimalnim obremenjevanjem okolja s hrupom.«
19. člen
Besedilo zadnjega odstavka 16. člena (Varstvo zraka) se v celoti nadomesti z besedilom:
»Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati zakonsko določenih mejnih količin vsebnosti snovi.«
20. člen
Besedilo zadnjega odstavka 18. člena (Varstvo pred požarom) se v celoti nadomesti z besedilom:
»Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo določila predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom. Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, se v sklopu projektne dokumentacije PGD izdela študija požarne varnosti. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja se pridobi požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za objekte za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti. Pri umestitvi objektov se zagotovijo odmiki od mej parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.«
21. člen
Besedilo 19. člena (Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev se upoštevajo predpisi o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg.
Pri projektiranju vseh objektov se upošteva projektni pospešek tal, ki na območju znaša 0,175 g.
Skladno s predpisi se na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 5000 prebivalci namenjenih vzgojno varstveni ustanovi za več kot 50 otrok zagotovi zaklonišče osnovne zaščite. V vseh novih objektih se zagotovi ojačitev prve plošče.
Na območju urejanja ni omejitev zaradi poplavnosti, visoke podtalnice in plazovitosti, zagotovijo pa se običajni protierozijski ukrepi.«
22. člen
Za 20. členom se dodata novo poglavje »IX. PARCELACIJA« ter 20.a člen, ki se glasi:
»Zemljiške parcele se lahko delijo ali združujejo skladno z načrtom parcelacije, ki je sestavni del grafičnega dela tega ZN. Odstopanja od pogojev načrta parcelacije so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov in kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin. V povezavi s faznostjo izvajanja zazidalnega načrta je dopustna parcelacija območja ZP1, in sicer v prvi etapi v obsegu najmanj polovice območja ZP1 in tako, da predstavlja zaključeno etapo ureditev v parku, utemeljeno v projektni dokumentaciji.
Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so v območjih javnih površin iz 6. člena tega odloka dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest, drugih javnih površin (pločnik, kolesarska pot, park) in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.«
23. člen
Besedilo 21. člena se v celoti nadomesti z novim besedilom:
Predvideni sta dve fazi izvajanja zazidalnega načrta. V 1. fazi se zgradijo ustrezne navezave na obstoječa infrastrukturna omrežja, v 2. fazi pa se sočasno gradijo posamezni objekti tehnološkega parka, enklav in stanovanjskih objektov s pripadajočimi zunanjimi ureditvami, ki so znotraj gradbene parcele posameznih objektov, vključno z osrednjim parkom in igrišči ter drugimi zelenimi površinami.
Posamezno fazo za izvedbo je možno deliti na posamezne etape. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
Faznost izvedbe in predaja v uporabo osrednjega parka sta pogojeni z začetkom uporabe stanovanjskih blokov B1, B3, B5, B7, B9, enklav E1 in E2 ter nizov vrstnih hiš. Zato mora biti:
– osrednji park ZP2 in najmanj polovica ZP1 izvedena in predana v uporabo v roku enega leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja za prvega izmed objektov B1, B3, B5, B7 in B9, ki bo predan v uporabo, oziroma
– osrednji park ZP2 mora biti izveden in predan v uporabo v roku enega leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja stanovanjskih ali nestanovanjskih prostorov za prvega izmed objektov enklave E2, ki bo predan v uporabo, oziroma
– vsaj polovica osrednjega parka ZP1 mora biti izvedena in predana v uporabo v roku enega leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja stanovanjskih ali nestanovanjskih prostorov za prvega izmed objektov enklave E1, ki bo predan v uporabo;
– osrednji park ZP3 izveden in predan v uporabo v roku enega leta po pričetku uporabe prvega zgrajenega niza vrstnih hiš.
Posamezni niz vrstnih hiš se gradi v eni etapi.
Pričetek gradnje objektov se dovoli ob pogoju, da sta izdani gradbeni dovoljenji za infrastrukturno opremljanje območja zazidalnega načrta in za pripadajočo zunanjo ureditev.
24. člen
Besedilo 22. člena se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so dovoljena v tlorisnih gabaritih objektov, skladno z Urbanistično – arhitekturnimi pogoji za objekte tega odloka in s karto št. 6: Arhitektonsko-zazidalna situacija z značilnim vzdolžnim prerezom.
Za gradnjo stanovanjskih blokov, vrstnih hiš in blokov v enklavah so dovoljena odstopanja pri horizontalnih gabaritih do ± 15 %. Pri vrstnih hišah in blokih v enklavah so odstopanja dovoljena v okviru posameznega niza oziroma enklave. Za gradnjo prostostoječih stanovanjskih hiš so dopustna odstopanja pri horizontalnih gabaritih do ± 20 %. Skladno s tem so dovoljena odstopanja pri bruto tlorisni površini objektov.
Odstopanja so dovoljena tudi pri kotah pritličij oziroma kleti do ± 1 m, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve glede prilagoditev niveletam cest in drugim mejnim pogojem lokacij.
Odstopanja do ± 15 % so dovoljena tudi pri legah objektov oziroma območij za razvoj objektov na zemljiščih, določenih s koordinatami, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve glede prilagoditev niveletam cest in drugim mejnim pogojem lokacij.
Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, funkcionalnega, oblikovalskega in okoljevarstvenega vidika.
Pri gradnji ali prenovi gospodarske javne infrastrukture in prometnih ureditev, tudi pri ureditvi parkirišč, nadstrešnic in garaž na parkiriščih, pri ureditvi in številu uvozov in izvozov ter postavitvi posod za odpadke so dopustne tolerance, če se pri izdelavi projektne dokumentacije ali gradnji zaradi prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških ali drugih razmer ugotovi, da je z manjšimi spremembami možno doseči prometno, tehnično, funkcionalno, ekonomsko ali okoljsko ugodnejšo rešitev.
Odstopanja od pogojev za projektiranje in gradnjo objektov in gospodarske javne infrastrukture, so dopustna tudi, če so utemeljena zaradi napredka tehnike, spremenjenih predpisov ali tehničnih smernic za projektiranje objektov in naprav in če tako utemeljena odstopanja niso v neskladju z ostalimi določili tega odloka.
Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja niti poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju ZN Podbreznik oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati soglasodajalci in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
Dopustna so manjša odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov in odstopanja na podlagi določil geodetskega certifikata. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami tega člena.
Gradbene linije in meja: Obvezna gradbena linija je črta, na kateri je obvezna postavitev glavne ali stranske fasade objekta. Odstopanja od obvezne gradbene linije niso dovoljena, razen v območju tehnološkega parka, kjer je skladno s soglasji pristojnih soglasodajalcev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture dopustno odstopanje preko obvezne gradbene linije do 2,50 m, pri čemer skupna dolžina vseh delov fasade, ki presegajo obvezno gradbeno linijo ne sme biti daljša od 40 % dolžine celotne fasade vzdolž obvezne gradbene linije in odmik od skrajne točke presegajočega dela objekta do javne površine ceste ne sme biti manjši od 3,00 m. V okviru tehnološkega parka in poslovno-oskrbnega centra je na posameznih gradbenih parcelah dovoljena pozidava od 50–80 % posameznega območja za razvoj objekta. Tu je notranja gradbena linija črta, od katere se v globini posamezne parcele lahko višinski gabarit posameznih objektov zviša ali zniža za eno etažo. Notranja gradbena linija je hkrati meja, od katere je v globino parcele dovoljeno združevanje ter povezovanje gradbenih parcel – manipulacijskih površin oziroma objektov. Dovoljena so odstopanja do 2 m od notranje gradbene linije.
Dovoljena gradbena linija je črta, do katere smejo segati objekti, pri čemer so dovoljena odstopanja do 3 m od te linije v globino gradbenih parcel. Dovoljeno gradbeno linijo v območjih prostostoječih individualnih hiš lahko presegajo parkirišča, parkirišča z nadstrešnicami (z ravno streho, oblikovane usklajeno z osnovnim objektom), ograje, urbana oprema.
Gradbena meja je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati (razen tam, kjer je to dopustno z dovoljeno gradbeno linijo), lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost območja za razvoj objekta.
Nizi vrstnih hiš V5, V7 in V9 se lahko podaljšajo za po eno enoto, kleti enklav E1 in E2 se lahko povečajo za največ 30 %, skladno z 9. členom tega odloka. Temu se prilagodijo tudi meje parcel za razvoj objekta, znotraj gradbenih parcel. Nizi vrstnih hiš se lahko oblikujejo s horizontalnimi zamiki posameznih enot v nizu v globino posameznih parcel, pri čemer se prilagodijo dimenzije vrtov in predvrtov, širina celotnega niza pa se ne sme spremeniti.
Obvezna, notranja in dovoljena gradbena linija so vezane na potek cestne infrastrukture; v primeru odstopanj pri načrtovanju prometne infrastrukture se posledično prilagodijo tudi vse tri gradbene linije.
Odstopanja pri načrtovanju prometne infrastrukture so dovoljena v primeru, da se pri izdelavi izvedbene projektne dokumentacije podajo rešitve, v skladu s katerimi se osi cest in pločnikov ter kolesarskih steza premaknejo za največ 5 m oziroma njihove nivelete za največ 0,5 m. Skladno s tem oziroma v enakih okvirih so dovoljena tudi odstopanja pri načrtovanju komunalne infrastrukture, ki poteka v koridorjih cest in pločnikov ter kolesarskih stez.
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba za take objekte pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno letalstvo k lokaciji oziroma izgradnji takega objekta, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.«
25. člen
Besedilo 23. člena se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Zemljišča je potrebno komunalno opremiti v skladu z določili predpisov o komunalnem opremljanju.
Stroški izgradnje skupnega infrastrukturnega omrežja se v skladu z določili predpisov o komunalnem opremljanju odmerijo v obliki komunalnega prispevka vsem investitorjem na območju urejanja z ZN. Program opremljanja je osnova za izračun in odmero komunalnega prispevka.
Vsa infrastruktura omrežja in površine, ki so po zakonu v pristojnosti Mestne občine Novo mesto (ceste, vodovod, kanalizacija, park z otroškimi in športnimi igrišči), se po opravljeni gradnji brezplačno prenesejo v last in posest Mestne občine Novo mesto.
Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za posamezne objekte je predhodno izdano uporabno dovoljenje za infrastrukturno omrežje v obsegu, ki je potreben za delovanje posameznega objekta ter po projektih izvedena zunanja ureditev ob objektu, vključno z zasaditvenim načrtom. Zemljišča, ki jih bo investitor oddal v last in posest Mestni občini Novo mesto, morajo biti urejena pod pogoji, dogovorjenimi s posebno pogodbo z Mestno občino Novo mesto.
Pri določitvi vrednosti zemljišč, ki so namenjena za izgradnjo javne infrastrukture, igrišč in parka, je potrebno izhajati iz namenske rabe teh površin pred sprejetjem tega odloka.
Investitor mora sporazumno oziroma na podlagi cenitev povrniti poškodovana zemljišča in infrastrukturne naprave v prvotno stanje ter povrniti stroške za škodo, ki bi nastala med gradnjo.
Do izvedbe načrtovanih posegov se na območju urejanja ohranja sedanja oziroma primarna raba prostora (gozd, travnik). Do izvedbe načrtovanih gradenj se vse površine, tudi že degradirane površine, uredijo skladno s pogoji tega odloka oziroma sanirajo tako, da ne bodo kazile podobe soseske in da ne bodo nevarne. Urejanje in vzdrževanje teh površin je obveza lastnikov zemljišč.«
26. člen
Preštevilčijo se poglavja:
– VII. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA v X.,
– VIII. TOLERANCE v XI.,
– IX. DRUGE OBVEZNOSTI INVESTITORJEV, IZVAJALCEV IN LASTNIKOV ZEMLJIŠČ v XII.,
– X. PREHODNE DOLOČBE v XIII.,
– XI. KONČNE DOLOČBE v XIV.
27. člen
Spremeni se naslov poglavja IX. DRUGE OBVEZNOSTI INVESTITORJEV, IZVAJALCEV IN LASTNIKOV ZEMLJIŠČ, in sicer v »XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV, IZVAJALCEV IN LASTNIKOV ZEMLJIŠČ«.
KONČNE DOLOČBE
28. člen
Spremembe in dopolnitve ZN se hranijo v analogni in digitalni obliki in so na vpogled na sedežu Mestne občine Novo mesto in sedežu Upravne enote Novo mesto.
29. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-16/2010
Novo mesto, dne 27. septembra 2012
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.