100 vprašanj s področja javnih naročil

O dogodku

Javna naročila so področje, pri katerem se udeležencem, ki sodelujejo bodisi na strani naročnikov bodisi na strani ponudnikov zastavljajo številna vprašanja.

Na seminarju bodo predstavljene podrobnosti postopkov javnega naročanja z osredotočanjem na aktualne izzive in pravne zaplete. Predstavili vam bomo teme, ki se dotikajo vseh faz javnega naročanja, od priprave razpisne dokumentacije do zaključka postopka.

Ne glede na to, ali ste izkušen naročnik, ponudnik ali ste novi v svetu javnega naročanja, verjamemo, da vam bo ta seminar prinesel nove vpoglede in razširil vaše razumevanje.

Urnik

Registracija 8.30–9.00

Predavanje 9.00–11.00

Odmor 11.00–11.30

Predavanje 11.30–14.00

1. Kaj je lobiranje in ali je lobiranje dopustno v postopku javnega naročanja?
2. Kdaj lahko naročnik izvede strokovni dialog?
3. Katere podatke lahko naročnik zahteva v fazi strokovnega dialoga?
4. Kakšne so pravice ponudnika, ki sodeluje v strokovnem dialogu?
5. Pogoste napake pri vodenju strokovnega dialoga
6. Kako je s poslovno skrivnostjo v predrazpisni fazi?
7. Kaj pomeni delitev na sklope?
8. Ali lahko naročnik omeji izbor ponudnika v sklopu?
9. Ali so ponudniki lahko seznanjeni z izločenimi sklopi?
10. Ali se izločeni sklopi lahko oddajo neposredno in netransparentno?
11. Ali lahko naročnik združuje predmet kot enovit, če se lahko deli na sklope?
12. Kako naj naročnik določi ocenjeno vrednost, da bo upošteval morebitne podražitve v prihodnosti?
13. Kako se izračuna ocenjeno vrednost in se izogne drobljenju naročila?
14. Kaj je drobljenje javnih naročil?
15. Kateri so kriteriji istovrstnosti?
16. Ali lahko naročnik sklene pogodbo za nedoločen čas?
17. Kako je z blagovnim kreditom, ga naročniki sploh lahko uporabijo?
18. Kako naj naročnik oblikuje predmet naročila, ali mora v dobavo opreme vključiti tudi vzdrževanje? In za koliko let?
19. Ali mora imeti naročnik sredstva v času oddaje javnega naročila zagotovljena, ali zadošča, da jih le načrtuje?
20. Ali lahko naročnik dvigne višino zagotovljenih sredstev v novem, netransparentnem konkurenčnem postopku s pogajanji (b. točka prvega odstavka 44. člena ZJN-3?
21. Ali si lahko naročnik »privošči«, da s pogodbo zahteva pogarancijsko vzdrževanje, ne določi pa cene za se storitve ob oddaji?
22. Ali se lahko naročnik pogaja v odprtem postopku?
23. Ali lahko naročnik neposredno, po postopku s pogajanji brez objave odda v izvedbo pogarancijsko vzdrževanje opreme, ki jo je sicer pred leti dobavil z izvedbo javnega naročila?
24. Kaj po sodni praksi pomeni, da »konkurence zaradi tehničnih razlogov ni«?
25. Če je nekdo »ekskluzivni dobavitelj« za območje Republike Slovenije, ali lahko naročnik vodi netransparenten postopek po 46. členu ZJN-3?
26. Okvirni sporazum – ali je naročnik dolžan naročiti količine?
27. Okvirni sporazum- ali lahko naročnik preseže ocenjeno količino?
28. Ali se lahko po okvirnem sporazumu naroča druge dobave brez dodatka k okvirnem sporazumu?
29. Ali se lahko tekom okvirnega sporazuma predmet naknadno deli na sklope?
30. Kakšne so pravice ponudnika pri izvajanju okvirnega sporazuma?
31. Ali lahko naročnik odločitev izdano v okviru odpiranja konkurence vroči neposredno / preko elektronske pošte in ne preko portala JN?
32. Odpiranje konkurence – ali jo je naročnik dolžan izvesti in kako poteka?
33. Elektronska dražba- kakšni so pogoji za njeno izvedbo?
34. Dinamični nabavni sistem – lastnosti?
35. Ali lahko naročnik spremeni popis /zahteve v novem, netransparentnem konkurenčnem postopku s pogajanji (b. točka prvega odstavka 44. člena ZJN-3)?
36. Ali mora naročnik izvesti konkurenčni postopek s pogajanji (b. točka prvega odstavka 44. člena ZJN-3 v primeru preseganja zagotovljenih sredstev?
37. Ali mora naročnik v konkurenčnem postopku s pogajanji, ki se izvaja kot posledica prej neuspešnega postopka, opraviti znova popoln pregled ponudb?
38. Pasti postopkov s pogajanji – o čem se lahko pogaja, kako potekajo pogajanja?
39. Ali lahko naročnik zahteva, da je kader zaposlen pri ponudniku?
40. Ali lahko naročnik zahteva, da kader zna slovenski jezik?
41. Ali lahko naročnik v okviru referenčnega pogoja zahteva reference za istovrstni posel?
42. Ali je za presojo izpolnjevanja referenčnega pogoja bistvena vsebina pogodbe o vzdrževanju, če je ponudnik v ponudbi že priložil potrjeno potrdilo referenčnega naročnika?
43. Ali je ustrezno, da naročnik zahteva, da ponudnik izkaže v okviru referenčnega pogoja 5 referenc?
44. Ali je ustrezno, da naročnik zahteva, da referenco izpolnjuje ponudnik sam ali s podizvajalci?
45. Komu pripada referenca v primeru izvajanja del v konzorciju?
46. Kako naročnik preverja razlog za izključitev – nekaznovanost in kaj zahteva v razpisni dokumentaciji od ponudnikov?
47. Ali se lahko uveljavlja popravni mehanizem pri davčnem razlogu za izključitev?
48. Ali je ustrezno, da naročnik zahteva, da je vsak gospodarski subjekt registriran za dejavnost, ki je predmet javnega naročila?
49. Ali lahko naročnik izključi iz postopka javnega naročila gospodarskega subjekta, s katerim je v preteklosti sodeloval, a neuspešno?
50. Ali so lahko tehnične specifikacije oblikovane na način, da jih izpolnjuje le en gospodarski subjekt na trgu?
51. Ali lahko naročnik od ponudnika zahteva, da izvede določen obseg posla sam?
52. Ali lahko naročnik od ponudnika zahteva, da v določenem delu javnega naročila sodeluje z določenim gospodarskim subjektom (ker ima ta npr. izključne pravice)?
53. Kaj je merilo za izbor po ZJN-3?
54. Kakšne so dopustne uteži za merila?
55. Ali lahko naročnik določi reference gospodarskega subjekta kot merilo za izbor?
56. Kako kakovost/tehnično prednost vključiti med merilo za izbor?
57. Kako naročniki lahko ponderirajo/omejijo merila glede na vir financiranja?
58. Ali se lahko v fazi dopolnitve ponudbe predloži tehnične specifikacije?
59. Ali se lahko v fazi dopolnitve ponudbe zamenja referenco gospodarskega subjekta/kadra?
60. Ali gre za večkratno pozivanje, če naročnik pozove ponudnika na dopolnitev oz. pojasnilo, potem pa dejstva preverja še na lastno pobudo pri referenčnemu naročniku?
61. Kaj je nebistvena napaka, ki se v ponudbi lahko spregleda?
62. Ali se lahko v fazi dopolnitve ponudbe zamenja podizvajalca?
63. Kdaj mora ponudnik nominirati podizvajalca?
64. Ali mora ponudnik nominirati podizvajalca od podizvajalca?
65. Delež podizvajanja – kdaj se mora navesti?
66. Ali se lahko delež podizvajanja v dopolnitvi ponudbe spreminja?
67. Ali se lahko v fazi dopolnitve ponudbe zamenja podizvajalca?
68. Ali je fizična oseba (npr. serviser), ki ni zaposlen pri ponudniku in izvaja storitev partner/podizvajalec?
69. Kaj v praksi predstavlja sklicevanje na kapacitete drugih subjektov?
70. Če se nominira referenčne dobave družbe mati/ali družbe v skupini, ali mora biti ta družba nominirana kot partner ali podizvajalec?
71. Kako se pravilno v ESPD označi nastop s partnerjem?
72. Kako se pravilno v ESPD označi nastop s podizvajalcem?
73. Ali se lahko poda ceno 0 EUR za določen del predmeta naročila?
74. Ali mora naročnik pregledati vse ponudbe?
75. Kaj je odprava računske napake?
76. Kaj se šteje za očitno napako?
77. Ali mora naročnik preverjati neobičajno nizko ponudbo?
78. Kako mora izgledati opis postavke predračuna?
79. Kaj pomeni, da nejasnost razpisne dokumentacije ne more iti na škodo ponudnika?
80. Kaj pomeni, da je zavarovanje za resnost ponudbe nedotakljiv del ponudbe?
81. Ali je naročnik vezan na rok za sprejem odločitve, ki je določen v ZJN-3?
82. Ali lahko naročnik zavrne vse ponudbe iz razloga, ker so se bistveno spremenile okoliščine, povezane z obsegom del in planiranimi roki izvedbe?
83. Ali lahko ponudnik od naročnika zahteva spremembo odločitve o oddaji javnega naročila?
84. Do kdaj lahko naročnik ustavi postopek javnega naročila?
85. Ali lahko naročnik sklene pogodbo pred iztekom obdobja mirovanja, saj se mu je veljavnost obstoječe pogodbe že iztekla in nujno potrebuje storitev?
86. Ali lahko ponudnik, katerega ponudba je nedopustna, zahteva vpogled?
87. Naročnik javnega naročila ni oddal. Ali imajo ponudniki pravico do vpogleda?
88. Ponudnik zahteva vpogled v 4 dneh po objavi odločitve o oddaji javnega naročila. Ali je to pravočasno?
89. Kaj se lahko označi kot poslovna skrivnost v okviru vpogleda po ZJN-3?
90. Ali lahko ponudnik odstopi od sklenitve pogodbe?
91. Ali lahko naročnik prizna spremembo (povišanje) cene tekom izvajanja pogodbe?
92. Kakšna dokazila mora predložiti izvajalec, ko zahteva spremembo cene?
93. Ali lahko naročnik namesto bančne garancije, ki jo je zahteval v javnem naročilu od ponudnika sprejme menico?
94. Ali lahko naročnik med izvajanjem pogodbe prvotno ponujeno blago zamenja z drugim blagom, saj prvotno ponujeno blago ni več dobavljivo?
95. Kdaj se šteje zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo pravočasen?
96. Kaj pomeni pojasnilo, sprememba razpisne dokumentacije z vidika pravočasnosti zahtevka za revizijo?
97. Če je ponudnik oddal nedopustno ponudbo, ali ima aktivno legitimacijo za vložitev pravnega sredstva?
98. Ali je prekršek naročnika, če z aneksom podaljša veljavnost pogodbe?
99. Ali je prekršek ponudnika, če tekom izvajanja pogodbe ne obvesti naročnika o novih podizvajalcih?
100. Kdo vodi prekrškovni postopek?

Predavateljici

Milena Basta Trtnik, direktorica podjetja Bonorum d.o.o.

Milena Basta Trtnik, univ. dipl. prav., direktorica družbe BONORUM d.o.o. je strokovnjakinja s področja javnega naročanja, koncesij, javno zasebnega partnerstva ter poslovanja subjektov javnega prava. Do leta 2013 je bila je zaposlena v javni upravi, med drugim je bila dolgoletna svetovalka na Državni revizijski komisiji. Je avtorica več strokovnih člankov, soavtorica ZJN-3 s komentarjem, ki je izšel pri Uradnem listu RS in izkušena predavateljica.

Odvetnica Maja Prebil, Odvetniška družba Prebil in Majstorović o. p., d. o. o.

Maja Prebil je odvetnica v Odvetniški družbi Prebil in Majstorović o.p., d.o.o. in je specializirana na področju prava javnih naročil in gradbenega prava. S tema pravnima področjema se ukvarja tako s praktičnega vidika, kakor tudi s teoretičnega. V svojem poklicnem življenju svetuje strankam že v fazi priprave ponudb in sklepanja pogodb, redno pa zastopa stranke pred sodiščem, kar ji omogoča dobro poznavanje praktičnega vidika uporabe prava javnih naročil in gradbenega prava. Redno se ukvarja tudi s publicistično dejavnostjo, saj je avtorica številnih strokovnih člankov s področja javnega naročanja.