Uradni list

Številka 67
Uradni list RS, št. 67/2022 z dne 13. 5. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 67/2022 z dne 13. 5. 2022

Kazalo

1589. Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje storitve obvezne občinske gospodarske javne službe pogrebne dejavnosti v Občini Škofljica, stran 5158.

  
Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), 68., 69. in 88. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/19), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 105/15), Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16, 3/22) ter 6. člena Odloka o pokopališkem redu v Občini Škofljica (Uradni list RS, št. 3/22) je Občinski svet Občine Škofljica na 16. redni seji dne 5. 5. 2022 sprejel
O D L O K 
o podelitvi koncesije za izvajanje storitve obvezne občinske gospodarske javne službe pogrebne dejavnosti v Občini Škofljica 
I. VSEBINA ODLOKA, OBMOČJE UPORABE 
1. člen 
Z Odlokom o podelitvi koncesije za izvajanje storitev obvezne občinske gospodarske javne službe pogrebne dejavnosti v Občini Škofljica (v nadaljevanju odlok) kot koncesijskim aktom Občina Škofljica (v nadaljevanju tudi kot: občina, koncedent) določa predmet, način in pogoje opravljanja določenih storitev pogrebne dejavnosti, ki se zagotavljajo kot gospodarske javne službe v koncesijski obliki, in sicer:
– dejavnosti, ki so predmet javne službe,
– območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
– pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– javna pooblastila koncesionarju,
– splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
– vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– viri financiranja javne službe,
– način plačila koncesionarja,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– prenehanje koncesijskega razmerja,
– organ, ki opravi izbor koncesionarja,
– organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in
– druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
Za opravljanje storitev, kakor so opredeljene v tem odloku, občina podeli izključno pravico in razpiše koncesijo za opravljanje javne službe pogrebne dejavnosti na območju občine. Območje koncesije zajema celotno območje občine na katerem se nahaja Pokopališče Trate – Škofljica in Pokopališče Želimlje.
II. IZRAZI IN UPORABA PREDPISOV 
2. člen 
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
Za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo državni in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti.
III. UPORABNIKI IN RAZMERJA DO UPORABNIKOV 
3. člen 
Uporabniki imajo na območjih občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v kolikor zakon ali na njegovi podlagi sprejeti predpisi, ne določajo drugače.
Uporabniki storitev gospodarske javne službe imajo zlasti naslednje pravice in obveznosti:
– pravico do uporabe storitev javne službe pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov;
– pravico opozoriti na nepravilno ali neustrezno izvajanje javne službe ter oblikovati pobude in predloge za boljše izvajanje;
– obveznost plačila opravljenih storitev;
– obveznost upoštevanja predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva, in drugih predpisov.
IV. STORITVE, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE TER OBSEG MONOPOLA 
4. člen 
Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz 1. člena tega odloka na območju občine se podeli enemu koncesionarju.
Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju občine.
5. člen 
Predmet izvajanja gospodarske javne službe v koncesijski obliki na področju opravljanja pogrebne dejavnosti v občini po tem odloku je:
– zagotavljanje 24-urne dežurne službe.
Koncesija zagotavljanja 24-urne dežurne službe se podeli po postopku iz tega odloka.
Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijska pogodba, v kateri se podrobneje določi obseg in vrsta del.
6. člen 
24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh oziroma opravila in storitve, kot jih predpiše vsakokrat veljaven zakon in/ali podzakonski akt.
Na koncesijskem območju občine se 24-urna dežurna služba izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba s podelitvijo koncesije izvajalcu pogrebne dejavnosti, ki izpolnjuje zakonske pogoje in pogoje, kot so določeni s tem odlokom.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR 
7. člen 
Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba.
V prijavi za pridobitev koncesije mora kandidat dokazati, da izpolnjuje potrebne pogoje za udeležbo, in sicer:
– da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt;
– da ima za področje izvajanja koncesije zaposleni najmanj dve osebi;
– da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene;
– da zagotavlja najmanj en hladilni prostor za dva pokojnika;
– da ima najmanj eno transportno krsto;
– da zagotavlja ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki;
– da predloži dokazila, da ima potrebna znanja, izkušnje in sredstva za izvajanje razpisane javne službe;
– da predloži dokazila, da ima ustrezno opremo, delovne priprave in zadostno število delavcev (kadra), usposobljenih za izvajanje razpisane javne službe;
– da predloži ustrezno garancijo za kvalitetno izvajanje gospodarske javne službe in za morebitno povračilo škode koncedentu;
– da ima poravnane davke in prispevke ter da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije in v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega transakcijskega računa;
– da lahko zagotovi izvajanje razpisane dejavnosti v okviru standardov in normativov;
– da izpolnjuje druge pogoje, ki jih zahteva veljavna zakonodaja, predvsem ne pa izključno zakon, ki ureja javno naročanje.
8. člen 
Kandidati morajo predložiti ustrezna jamstva, da bo ustrezna oprema, prostori in kader na voljo pred podpisom koncesijske pogodbe, če bodo izbrani na javnem razpisu.
Koncedent podrobneje opredeli dokazila v razpisni dokumentaciji za razpis koncesije, v kateri lahko določi še druge pogoje za izbor koncesionarja.
Koncesionar mora izpolnjevati pogoje za izvajanje javne službe ves čas trajanja koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe.
VI. JAVNA POOBLASTILA 
9. člen 
Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe nima javnih pooblastil.
VII. SPLOŠNI POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE V ZVEZI S PODELJENO KONCESIJO 
10. člen 
Koncesionar izvaja javno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
Podelitev koncesije se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo podelitev koncesij.
VIII. TRAJANJE KONCESIJE 
11. člen 
Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem.
Opravljanje koncesijske dejavnosti po tem odloku se podeli na podlagi javnega razpisa za koncesijsko obdobje do 10 (deset) let. Koncedent lahko podaljša koncesijo za polovico koncesijskega obdobja na način in pod pogoji pod katerimi je bila podeljena.
IX. VIRI FINANCIRANJA IN KONCESIJSKA DAJATEV 
12. člen 
Za izvajanje dejavnosti koncesionar pridobiva sredstva iz plačil uporabnikov storitev javne službe in drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
Stroški dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe.
Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe.
Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.
Koncesionar je zavezan v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
X. VZPOSTAVITEV KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN NJEGOVO PRENEHANJE 
Javni razpis 
13. člen 
Koncedent izbere koncesionarja na osnovi izvedenega javnega razpisa. Javni razpis je koncesijski akt, s katerim se določita oblika in postopek javnega razpisa.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine.
V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov. Vsi ponudniki imajo v postopku položaj stranke v upravnem postopku. Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo).
Sklep o začetku postopka javnega razpisa sprejme župan. Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo. Razpis in izbira se opravita po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo.
Komisijo iz predhodnega odstavka sestavljajo predsednik in dva člana.
Po končanem pregledu in vrednotenju strokovna komisija sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje ter ponudbe razvrsti tako, da je jasno razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom. Poročilo komisija posreduje občinski upravi, ki izda odločbo o izbiri koncesionarja.
O morebitni pritožbi zoper odločbo občinske uprave odloči župan.
Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.
Koncedent si pridržuje pravico, da ne izbere nikogar izmed ponudnikov oziroma, da z nobenim ponudnikom ne sklene pogodbe, in sicer brez povrnitve kakršnihkoli stroškov in škode.
Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno zasebnem partnerstvu, pri čemer mora vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni s tem odlokom in/ali v razpisni dokumentaciji.
Merilo za izbor je najugodnejša ponudbena cena javne službe, ki je predmet koncesije. Natančnejša merila in njihovo vrednotenje za izbiro koncesionarja so del razpisne dokumentacije.
Sklenitev pogodbe 
14. člen 
Občina bo pod pogoji tega odloka in javnega razpisa z izbranim koncesionarjem sklenila pisno koncesijsko pogodbo, s katero koncesionar in koncedent dogovorita in uredita medsebojna razmerja in obveznosti iz naslova izvajanja koncesije po tem odloku, pri čemer bosta stranki v pogodbi opredelili najmanj naslednje:
– način in roke plačil in morebitne varščine,
– razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih morebiti vloži koncedent,
– dolžnost koncesionarja poročati,
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe,
– medsebojna razmerja v zvezi s potencialnimi škodnimi dogodki,
– razmerja za primere spremenjenih in nepredvidljivih okoliščin,
– način spremembe koncesije pogodbe,
– prenehanje koncesijske pogodbe in pogoje za njeno morebitno podaljšanje,
– druge relevantne okoliščine vzpostavljenega razmerja.
Koncesijsko pogodbo podpiše župan.
Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente in enostranske ukrepe koncedenta, s katerimi varuje javni interes.
Koncesionar lahko prenese koncesijsko pogodbo ali del storitev po koncesijski pogodbi na drugega koncesionarja v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja koncesije, pod pogoji iz pogodbe oziroma le v kolikor to izhaja iz pogodbe in vedno zgolj s privolitvijo koncedenta.
15. člen 
Koncesionar mora pričeti izvajati javno službo z dnem, ki je določen v koncesijski pogodbi.
Prenehanje koncesijskega razmerja in pogodbe 
16. člen 
Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank in s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
Koncesijsko razmerje preneha tudi:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom javne službe v režijo,
– v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo ali tem odlokom.
Sporazumno prenehanje 
17. člen 
Koncesijska pogodba lahko predčasno preneha na podlagi sporazumne razveze.
Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče oziroma je kako drugače oteženo do te mere, da z izvajanjem pogodbenih določb ni mogoče ali smiselno nadaljevati.
Pogodbena stranka, ki predlaga sporazumno razvezo pogodbe, posreduje drugi stranki pisno pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo.
Pogodbeni stranki morata ob prenehanju pripraviti ustrezne zapisnike, določiti obveznosti in pravice strank ob samem prenehanju pogodbe in opraviti primopredajo.
Razdrtje pogodbe 
18. člen 
Koncesijska pogodba lahko z razdrtjem preneha predvsem:
– če koncesionar storitev ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali koncedentu povzroča škodo;
– zaradi ponavljajočih se in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja materialna ali nematerialna škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam;
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za razdrtje koncesijske pogodbe, kot je podrobneje opredeljen v sami pogodbi.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanja koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je na strani koncedenta do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
S koncesijsko pogodbo se lahko še podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani koncedenta.
Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.
Odvzem koncesije 
19. člen 
Koncesijska pogodba predčasno preneha zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog v roku določenem v koncesijski pogodbi;
– zaradi izvajanja gospodarske javne službe v nasprotju s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha izvajati v koncesijski obliki;
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe;
– v primerih, podrobneje določenih v koncesijski pogodbi.
Postopek in obstoj razlogov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava koncedenta. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
Prevzem javne službe v režijo in odkup koncesije 
20. člen 
Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. Pogoji in način se določijo v koncesijski pogodbi.
Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
XI. DOLŽNOSTI IN PRAVICE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 
Dolžnosti koncesionarja 
21. člen 
Dolžnosti koncesionarja so:
– zagotoviti kontinuirano izvajanje javne gospodarske službe;
– pri izvajanju dejavnosti upoštevati in spoštovati vso veljavno zakonodajo, sprejete predpise, standarde in normative ter kodekse za opravljanje predmetnih dejavnosti, kot tudi v okviru teh krajevne običaje;
– zagotavljati pieteto in varovanje zdravja ter upoštevati zdravstvene in sanitarno-higienske predpise;
– zagotoviti storitve vsem pod enakimi pogoji na način, da se zagotavlja prosta izbira izvajalca pogrebnih storitev in enakopravna obravnava izvajalcev pogrebnih storitev;
– predlagati koncedentu v potrditev cene za izvajanje storitev in najemnin;
– koncedentu omogočiti in omogočati nadzor nad izvajanjem javne službe;
– za koncesionirano dejavnost voditi ločeno poslovne knjige in druge knjigovodske listine ter obračune;
– po preteku koncesijske pogodbe koncedentu predati zakonsko določene nastavljene in obstoječe evidence in soglasja ter gradivo in dokumentacijo, ki je nastala v času izvajanja koncesije in je pomembna za dokumentarno gradivo in hrambo arhiva in nadaljnje postopke;
– uporabljati vse s strani koncedenta morebiti predane objekte in naprave s področja infrastrukture le za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije.
Pravice koncedenta 
22. člen 
Koncedent ima pravico:
– določiti splošne pogoje opravljanja gospodarske javne službe s svojimi predpisi;
– nadzorovati izvajanje gospodarske javne službe, finančnega nadzora,
– druge pravice, določene z zakonom, občinskimi predpisi in koncesijsko pogodbo.
23. člen 
Koncedent ima pravico, ko je nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.
Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
– izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju;
– odvzem koncesije.
Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
XII. VIŠJA SILA 
24. člen 
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, vojna ali ukrepi oblasti, stavke, razglašene izredne razmere, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju koncesije ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. Izvajalec 24-urne dežurne službe je tudi v primeru takih razmer in stanja dolžan zagotavljati storitve, ki so predmet koncesije.
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti tudi ob nastopu višje sile in v drugih nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, opravljati naloge, ki so predmet pogodbe in tega odloka na področju pogrebne dejavnosti. Koncesionar mora za take primere imeti izdelan načrt za ukrepanje za primer nepredvidljivih okoliščin in višje sile, v katerem se predvidijo ukrepi in ravnanja. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in po potrebi dogovoriti način izvajanja nalog v takih pogojih.
Koncesionar ima v primeru izvajanja nalog, ki zaradi nastopa okoliščin iz prejšnjega odstavka zahtevajo drugačen način izvajanja in/ali presegajo običajen obseg, raven in intenzivnost, od koncedenta pravico zahtevati povračilo dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog v nepredvidljivih okoliščinah.
Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
XIII. ODGOVORNOST ZA ŠKODO 
25. člen 
Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo.
Koncesionar mora v roku 15 dni po podpisu koncesijske pogodbe in pred pričetkom opravljanja dejavnosti zavarovati odgovornost za škodo, ki bi jo povzročil z nevestnim opravljanjem javne službe, in za škodo, ki bi jo povzročile pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam, in predložiti koncedentu v vednost kopijo zavarovalne police v višini, ki se opredeli s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
Koncedent ne odgovarja za škodo, ki jo pri opravljanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam.
XIV. ZAČASEN PREVZEM 
26. člen 
Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi tudi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
XV. NADZOR NAD IZVAJANJEM GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 
27. člen 
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka na območju občine opravlja občinska inšpekcija skladno s tem odlokom in zakonom.
28. člen 
Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja občinska uprava občine – koncedenta. Koncesionar je dolžan na zahtevo nadzornega organa (nadzornika ali pooblaščene fizične ali pravne osebe) kadarkoli in brez neupravičenih ugovorov in posebnih pogojev ter brez nadomestila posredovati informacije o poslovanju, izvajanju storitev in omogočiti vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo ter evidence v zvezi z izvajanjem koncesije in/ali posredovati izpiske in poročila o predmetu nadzorovanega področja ali segmenta koncesije.
Nadzor je stalen in je lahko napovedan ali nenapovedan. Če občinska uprava za izvedbo nadzora pooblasti zunanjega izvajalca, se mora le-ta izkazati s pooblastilom koncedenta. Nadzor se praviloma vrši v delovnem času koncesionarja. O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga morata podpisati pooblaščenca koncedenta in koncesionarja.
KONČNE DOLOČBE 
29. člen 
Koncesionar vzpostavi vse predpisane evidence ob podpisu koncesijske pogodbe in jih prične voditi z dnem pričetka izvajanja koncesije.
30. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-3/2022
Škofljica, dne 5. maja 2022
Župan 
Občine Škofljica 
Ivan Jordan 

AAA Zlata odličnost