Uradni list

Številka 27
Uradni list RS, št. 27/2017 z dne 2. 6. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 27/2017 z dne 2. 6. 2017

Kazalo

1494. Odlok o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Ajdovščina, stran 4117.

  
Na podlagi 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10, 40/12 – ZUJF), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 22/17) ter 16. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 44/12, 85/15) je Občinski svet občine Ajdovščina na 23. redni seji dne 25. 5. 2017 sprejel
O D L O K 
o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Ajdovščina 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se zaradi zagotovitve sodelovanja pri skupnem izvajanju storitev obveznih gospodarskih javnih služb določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javni službi) ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2) Izvajanje gospodarskih javnih služb iz prejšnjega odstavka se v občini Ajdovščina zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb iz prejšnjega odstavka z zaokrožitvijo, enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) kot infrastrukture predmetnih javnih služb, doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov skladno z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter zaradi znižanja stroškov storitev za uporabnike v javnem interesu, zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem občin z območja osrednje/zahodne Slovenije ter koncesionarja iz petega odstavka tega člena pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb. Podlaga za horizontalno sodelovanje pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb, so Sporazum o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z dne 13. 4. 2017, Pogodba o pristopu občin Ajdovščina in Vipava k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 11. 11. 2016.
(3) Za naloge, ki jih bo v okviru horizontalnega sodelovanja pri zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka izvajal koncesionar iz petega odstavka tega člena, podeli Občina Ajdovščina koncesionarju koncesijo skladno s petim odstavkom tega člena.
(4) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
(5) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 30 let neposredno družbi SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: koncesionar) skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
2. člen 
(pojmi in izrazi v odloku) 
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
– »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« (v ednini oziroma dvojini): sta obvezni gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
– »koncedent«: je Občina Ajdovščina;
– »občinski svet«: je Občinski svet občine Ajdovščina;
– »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb iz prvega člena; termin »koncesija« se uporablja zaradi ureditve pravnega razmerja v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, čeprav Direktiva o koncesijah tako koncesijo izključuje iz osebne/stvarne veljavnosti direktive;
– »koncesionar«: je SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana;
– »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku;
– »povzročitelj odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov;
– »uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja, in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB 
3. člen 
(vsebina javnih služb) 
Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemata gospodarski javni službi iz 1. člena, določajo zakon, podzakonski predpisi in odlok Mestne občine Ljubljana za gospodarski javni službi iz 1. člena.
4. člen 
(ločeni računovodski izkazi) 
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
5. člen 
(območje izvajanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb) 
(1) Koncesionirani gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka se zagotavljata za celotno območje občine Ajdovščina.
(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih služb na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetih predpisov.
(3) Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.
6. člen 
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb) 
Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb, so Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO LJUBLJANA (v nadaljevanju: RCERO), vključno z odlagališčem z objekti, napravami in omrežjem za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na lokaciji Barje v Ljubljani, skladno s predpisi o odlagališčih, in drugi objekti in naprave za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter v lasti oziroma v upravljanju Snage d.o.o. ali občin podpisnic sporazuma iz drugega odstavka 1. člena.
III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB 
7. člen 
(obveznosti koncesionarja) 
Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
3. izvajati javni službi skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki ga na podlagi javnega pooblastila izdela vsako leto do konca junija za naslednje leto;
4. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javnih služb);
5. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
6. sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije (samo, če je tako določeno s posebnimi predpisi), odločati o upravnem postopku v vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javnih služb ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
7. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javnih služb in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javnih služb ter na podlagi pooblastila oblikovati cene storitev javnih služb;
8. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
9. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb.
IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB 
8. člen 
(viri financiranja) 
(1) Javni službi se financirata:
– s ceno storitev javnih služb,
– iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe,
– iz okoljske dajatve,
– iz proračuna,
– iz drugih virov.
(2) Cena storitev javnih služb se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se uredijo s tarifnim pravilnikom za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga sprejme občinski svet (posamezne občine) v obliki predpisa.
(3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za oblikovanje cen storitev javne službe. Organ, ki v imenu oziroma, ki za račun koncesionarja potrdi cene, določa predpis.
(4) Kolikor ni drugače določeno s predpisi, je za občine, ki so članice Sveta RCERO, po pooblastilu iz tega odloka, pristojni organ za potrditev cene Svet RCERO. V primeru, da predpis določa (drug) organ lokalne skupnosti, ki je pristojen za potrditev cene, ima odločitev Sveta RCERO značaj odklonilnega/pritrdilnega mnenja k odločitvam pristojnega organa, ki je zanj zavezujoč. V kolikor pristojni organ z odločitvijo Sveta RCERO ne soglaša, ta odločitev za to občino, ne velja. Posledice odklonitve potrditve cene oziroma neveljavnosti odločitve Sveta RCERO podrobneje ureja koncesijska pogodba.
(5) Pristojni organ mora odločitev sprejeti najkasneje v 30 dneh od prejetja (elaborata) predloga s strani koncesionarja.
(6) S koncesijskimi pogodbami iz 11. člena ali drugimi posebnimi pogodbami se podrobneje uredi enotna ureditev priprave in potrjevanja elaboratov s strani pristojnega organa. O morebitnih subvencijah odloča pristojni organ vsake posamezne občine.
9. člen 
(koncesijska dajatev) 
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve.
V. KONCESIJA 
10. člen 
(sklenitev koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe za vsako izmed občin, koncedentov po tem odloku.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan vsake občine.
(3) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
11. člen 
(koncesijska pogodba)
S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, njegova odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javnih služb.
12. člen 
(koncesionarjev pravni monopol) 
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno pravico opravljati javni službi iz 1. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
13. člen 
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 30 let.
(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči skladno s terminskim planom pričetka dovažanja odpadkov v RCERO Ljubljana, ki ga izdela upravljavec RCERO Ljubljana in se določi v koncesijski pogodbi, predvidoma pa s prvim dnem naslednjega koledarskega leta od dneva pričetka rednega obratovanja RCERO. Terminski plan lahko do pričetka koncesijskega razmerja (iz prejšnjega stavka) pogodbeni stranki sporazumno uskladita.
(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka o trajanju koncesije, lahko pogodbeni stranki koncesijsko razmerje odpovesta po desetih letih. Odpoved mora biti podana najmanj eno leto pred potekom trajanja koncesijskega razmerja, vendar odpoved ne more učinkovati pred iztekom desetih let od nastanka. Odpoved lahko podata koncedent ali koncesionar.
14. člen 
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) 
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s tem odlokom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja ta odlok.
15. člen 
(razmerje do podizvajalcev) 
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
VI. NADZOR 
16. člen 
(nadzor nad izvajanjem javnih služb) 
(1) Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja Medobčinska uprava občin Šempeter - Vrtojba, Renče - Vogrsko, Miren - Kostanjevica, Vipava in Ajdovščina. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja javnih služb.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z izvajanjem javnih služb pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
17. člen 
(inšpekcijski nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi Medobčinska uprava občin Šempeter - Vrtojba, Renče - Vogrsko, Miren - Kostanjevica, Vipava in Ajdovščina pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
18. člen 
(finančni nadzor) 
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija. Koncedent ima pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav, ki so predmet koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA 
19. člen 
(izvajanje javnih služb) 
(1) Koncesionar je dolžan izvajati javni službi, ki sta predmet koncesije, na način, kot je določen v zakonu, ki ureja varstvo okolja, podzakonskih predpisih in odloku o dejavnosti Mestne občine Ljubljana za gospodarski javni službi iz 1. člena in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
(2) Uporabniku storitve javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obračunava izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, pri čemer vrši obračun in izterjavo, v kolikor ni tudi sam izvajalec javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, za račun koncesionarja, ki v takšnem primeru za izvedbo teh podeljenih nalog obračuna upravičene stroške.
(3) Koncesionar izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov mesečno izstavi račun za sprejeto količino odpadkov po potrjeni ceni.
(4) Nadomestilo upravičenih stroškov zajema stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise terjatev ter druge tovrstne stroške in znaša 5% od višine računa za sprejeto količino odpadkov. O spremembi višine nadomestila odloči Svet RCERO, kolikor ni drugače določeno s predpisi ali drugimi veljavnimi akti, s potrditvijo elaborata in z uveljavitvijo cene, za katero je v kalkulaciji cene predvidena postavka tega nadomestila za vse občine v enakem deležu od plačanih računov. Način izdaje računov, roki plačil ter ostali pogoji v zvezi z zaračunavanjem nadomestila upravičenih stroškov se definirajo v posebni pogodbi med koncesionarjem in izvajalcem javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
20. člen 
(obveščanje o statusnih spremembah) 
(1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe ali pogoji podelitve koncesije, lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre.
(2) Pogoj za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v koncesionarju in poslovni delež v družbi JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana, ki ima v lasti stoodstotni poslovni delež koncesionarja, razen v primeru določenim z zakonom, ni prenesen na osebo zasebnega prava.
21. člen 
(obveščanje koncedenta) 
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih služb;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– v vseh primerih višje sile.
22. člen 
(odgovornost koncesionarja) 
(1) Za izvajanje javnih služb je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javnih služb.
(2) Koncesionar kot izvajalec javnih služb je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnosti), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam).
23. člen 
(dolžnosti in pravice koncedenta) 
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarskih javnih služb;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarskih javnih služb na območju Občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so zlasti:
– nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
24. člen 
(pristojnosti župana in občinske uprave) 
(1) Če ni drugače določeno (npr. glede inšpekcije …), je »pristojni organ« po tem odloku organ krajevno pristojne občinske uprave, pristojen za gospodarski javni službi, ki sta predmet tega odloka.
(2) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov odloča krajevno pristojni župan.
25. člen 
(pravice uporabnikov) 
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih služb pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
26. člen 
(dolžnosti uporabnikov) 
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Pristojni inšpektor lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javnih služb.
VIII. PRENOS KONCESIJE 
27. člen 
(oblika) 
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena le ob soglasju koncendenta. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 
28. člen 
(načini prenehanja koncesijskega razmerja) 
(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
(2) Koncesijsko razmerje lahko preneha za vsako občino posebej ali vse občine.
29. člen 
(prenehanje koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z enostranskim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
30. člen 
(potek roka koncesije) 
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
31. člen 
(razdrtje koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha v naslednjih primerih:
– z uvedbo postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremostljivih okoliščin.
(4) Ob razdoru koncesijske pogodbe iz razlogov iz drugega odstavka tega člena je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev dokazane neamortizirane vrednosti vlaganj, prevrednotene skladno z računovodskimi standardi v trenutku razdrtja koncesijske pogodbe, ki jih ni mogoče ali jih ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe.
32. člen 
(odstop od koncesijske pogodbe) 
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
33. člen 
(sporazumna razveza) 
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
34. člen 
(prenehanje koncesionarja) 
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
35. člen 
(odvzem koncesije) 
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, določenim s koncesijsko pogodbo,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.
36. člen 
(odkup koncesije) 
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet Občine, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nove predpise o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 leto vnaprej.
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE 
37. člen 
(višja sila) 
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremostljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in niso nastopile po volji pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti (npr. tehnični ali zakonodajni), pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih in nepremostljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini.
38. člen 
(spremenjene okoliščine) 
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi iz koncesijske pogodbe.
XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV 
39. člen 
(uporaba prava) 
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
40. člen 
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) 
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
41. člen 
(odločba o izbiri koncesionarja) 
Ta odlok je skladno s prvim odstavkom 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 51/11 – ORZGJS40) individualni akt o izbiri koncesionarja. Z uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje, ki se začne izvrševati v roku iz drugega odstavka 13. člena tega odloka.
42. člen 
(sklenitev koncesijske pogodbe) 
(1) Najkasneje v 3 mesecih po uveljavitvi tega odloka pošlje koncedent koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od uskladitve njenega besedila s Sporazumom o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in tem odlokom. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem pričetka rednega obratovanja RCERO.
(2) Do sklenitve koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka se kot podlaga za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov štejejo Pogodba o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana z dne 21. 6. 2006 in Pogodba o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15. 12. 2009, Pogodba o pristopu občin Ajdovščina in Vipava k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 11. 11. 2016, ki veljajo skupaj s tem odlokom in sporazumom.
(3) V primeru nasprotja med pogodbami iz prejšnjega odstavka in predpisi veljajo neposredno predpisi.
43. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 79/03), in sicer v delu, ki ureja izvajanje gospodarskih javnih služb, ki so predmet tega odloka.
44. člen 
(začetek veljavnosti odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3543-1/2016-11
Ajdovščina, dne 25. maja 2017
Župan 
Občine Ajdovščina 
Tadej Beočanin l.r.