Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2015 z dne 10. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2015 z dne 10. 7. 2015

Kazalo

2111. Statut Občine Kamnik, stran 5726.

  
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet Občine Kamnik na 8. seji dne 24. 6. 2015 sprejel
S T A T U T
Občine Kamnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE
1. člen
(vsebina statuta in izrazi)
Ta statut določa območje Občine Kamnik, njen status in simbole, temeljna načela za organizacijo in delovanje, oblikovanje in pristojnosti organov, neposredno sodelovanje občanov pri odločanju, premoženje in financiranje občine, njene akte in druga vprašanja skupnega pomena v občini, za katere tako določa zakon.
V tem statutu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen
(občina kot temeljna samoupravna lokalna skupnost)
Občina Kamnik je temeljna samoupravna lokalna skupnost.
3. člen
(naselja v Občini Kamnik)
Občina Kamnik (v nadaljevanju tudi: občina) obsega območja naslednjih naselij:
Bela, Bela Peč, Bistričica, Brezje nad Kamnikom, Briše, Buč, Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, Godič, Golice, Gozd, Gradišče v Tuhinju, Hrib pri Kamniku, Hruševka, Jeranovo, Kališe, Kamnik, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kostanj, Košiše, Kregarjevo, Krivčevo, Kršič, Laniše, Laseno, Laze v Tuhinju, Liplje, Loke v Tuhinju, Mali Hrib, Mali Rakitovec, Markovo, Mekinje, Motnik, Nevlje, Okrog pri Motniku, Okroglo, Oševek, Pirševo, Podbreg, Podgorje, Podhruška, Podjelša, Podlom, Podstudenec, Poljana, Poreber, Potok, Potok v Črni, Praproče v Tuhinju, Pšajnovica, Ravne pri Šmartnem, Rožično, Rudnik pri Radomljah, Sela pri Kamniku, Sidol, Smrečje v Črni, Snovik, Soteska, Sovinja Peč, Spodnje Palovče, Spodnje Stranje, Srednja vas pri Kamniku, Stahovica, Stara sela, Stebljevek, Stolnik, Studenca, Šmarca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Trebelno pri Palovčah, Trobelno, Tučna, Tunjice, Tunjiška Mlaka, Vaseno, Velika Lašna, Velika Planina, Veliki Hrib, Veliki Rakitovec, Vir pri Nevljah, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vranja Peč, Vrhpolje pri Kamniku, Zagorica nad Kamnikom, Zajasovnik – del, Zakal, Zavrh pri Črnivcu, Zduša, Zgornje Palovče, Zgornje Stranje, Zgornji Motnik, Zgornji Tuhinj, Znojile, Žaga, Žubejevo, Županje Njive.
4. člen
(občani Občine Kamnik)
Občani Občine Kamnik so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5. člen
(samostojnost občine)
V okviru ustave in zakonov občina samostojno ureja in opravlja svoje zadeve ter izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni.
6. člen
(sodelovanje občine z drugimi subjekti)
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove.
Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov z drugimi občinami združuje v združenja.
7. člen
(občina kot pravna oseba)
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Sedež občine je v Kamniku, Glavni trg 24.
8. člen
(žig, grb, zastava in praznik občine)
Občina ima žig v obliki kroga, ki ima v sredi grb Občine Kamnik, ob krožnici napis »Občina Kamnik« in pod grbom napis »Kamnik«.
Organi občine in občinska uprava imajo žig, v katerem je poleg vsebine iz prvega odstavka tega člena, ob krožnici ob napisu »Občina Kamnik«, še napis z nazivom organa.
Občina ima grb in zastavo, katerih uporaba se določi z odlokom.
Grb ima obliko ovalnega ščita, na katerem je med vrati stolpa s streho, ki ima na vrhu majhne line, upodobljena Veronika, pol kot ženska in pol kot kača, s krono na glavi. Ob vznožju stolpa sta vsaksebi obrnjena zmaja. Na desni strani stolpa je šesterokraka zvezda, na levi pa prvi mesečev krajec.
Zastava je belo-modra z grbom na sredini. Belo polje je zgoraj in je po velikosti enako modremu. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve.
Praznik občine je 29. marec, dan rojstva Rudolfa Maistra.
9. člen
(priznanja Občine Kamnik)
Občina lahko za posebne zasluge podeljuje priznanja. Vrsto priznanj in način podeljevanja uredi občinski svet z odlokom.
10. člen
(ožji deli občine)
Zaradi zadovoljevanja skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Kamnik so določeni s tem statutom in odlokom občine.
Imena in območja ožjih delov občine so:
1. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA:
Črna pri Kamniku, Gozd, Kališe, Krivčevo, Podlom, Podstudenec, Potok v Črni, Smrečje v Črni, Zavrh pri Črnivcu, Žaga.
2. KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA:
Bakovnik – del, Bakovniška ulica, Bazoviška ulica, Črnivška ulica, Dobajeva ulica, Domžalska cesta, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jamova ulica, Jelovškova ulica, Klavčičeva ulica, Ljubljanska cesta – del, Mengeška pot, Meninska ulica, Prvomajska ulica, Rudniška ulica, Slatnarjeva ulica, Šipkova ulica, Ulica Matije Blejca.
3. KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ:
Brezje nad Kamnikom, Godič, Kršič, Vodice nad Kamnikom.
4. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK – CENTER:
Ekslerjeva ulica, Frančiškanski trg, Fužine, Glavni trg, Gregorčičeva ulica, Hipolitov prehod, Japljeva ulica, Kettejeva ulica, Knafličev prehod, Kolodvorska ulica, Košiše – del, Levstikova ulica, Maistrova ulica, Medvedova ulica, Muzejska pot, Na produ, Parmova ulica, Petruškova pot, Pot na Poljane, Prečna ulica, Prešernova ulica, Raspov prehod, Sadnikarjeva ulica, Samostanska ulica, Streliška ulica, Šlakarjeva pot, Šlakarjev prehod, Šolska ulica, Šutna, Tomšičeva ulica, Trg prijateljstva, Trg svobode, Trg talcev, Tunjiška cesta, Ulica Josipa Močnika, Usnjarska cesta, Zaprice, Žale, Žebljarska pot.
5. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA:
Bistričica, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kregarjevo, Okroglo, Spodnje Stranje, Stahovica, Stolnik, Velika Planina, Zagorica nad Kamnikom, Zakal, Zgornje Stranje, Županje Njive.
6. KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE:
Cankarjeva cesta, Cesta dr. Tineta Zajca, Cesta treh talcev, Drnovškova pot, Jeranovo, Molkova pot, Neveljska pot, Ob Bistrici, Podjelše, Polčeva pot, Pot na Jeranovo, Prašnikarjev drevored, Ulica Antona Kotarja Martina, Zduša.
7. KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK:
Bela – del, Motnik, Zajasovnik – del, Zgornji Motnik.
8. KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE:
Briše, Hrib pri Kamniku, Nevlje, Oševek, Poreber, Soteska, Tučna, Vir pri Nevljah, Vrhpolje pri Kamniku.
9. KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG:
Bevkova ulica, Lobodova ulica, Na bregu, Na jasi, Novi trg, Palovška cesta, Perkova ulica, Perovo, Pot na Dobravo, Pot v Rudnik, Prisojna pot.
10. KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO:
Bakovnik – del, Janežičev drevored, Kajuhova pot, Kovinarska cesta, Livarska ulica, Ljubljanska cesta – del, Podlimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova cesta, Tkalska pot, Zikova ulica.
11. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE:
Podgorje, Korenova cesta.
12. KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA:
Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec, Pšajnovica, Veliki Rakitovec.
13. KRAJEVNA SKUPNOST SELA:
Bela Peč, Markovo, Poljana, Rožično, Sela pri Kamniku, Sovinja Peč, Studenca, Trobelno, Znojile, Žubejevo.
14. KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS:
Loke v Tuhinju, Pirševo, Podhruška, Potok, Snovik, Srednja vas pri Kamniku, Vaseno.
15. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA:
Bistriška cesta, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška cesta, Gubčeva ulica, Habjanova ulica, Jeranova ulica, Kamniška cesta, Kolenčeva pot, Koroška cesta, Livada, Mala pot, Mlinarska ulica, Nova pot, Nožiška cesta, Obrtniška ulica, Orehova ulica, Pibernikova cesta, Poljska cesta, Pot iz vasi, Primoževa ulica, Radomeljska cesta, Sončna ulica, Spodnji log, Stegne, Štajerska ulica, Trata, Trg padlih borcev, Zelena pot.
16. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU:
Buč, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Kostanj, Podbreg, Praproče v Tuhinju, Ravne pri Šmartnem, Sidol, Stebljevek, Šmartno v Tuhinju.
17. KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ:
Bela – del, Okrog pri Motniku, Špitalič.
18. KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ:
Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črni Vrh v Tuhinju, Golice, Laze v Tuhinju, Liplje, Mali Hrib, Stara sela, Veliki Hrib, Zgornji Tuhinj.
19. KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE:
Košiše – del, Laniše, Tunjice, Tunjiška Mlaka.
20. KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK:
Rudnik pri Radomljah, Volčji Potok.
21. KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ:
Spodnje Palovče, Trebelno pri Palovčah, Velika Lašna, Vranja Peč, Zgornje Palovče.
22. KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE:
Aškerčeva ulica, Čopova pot, Frana Albrehta ulica, Franca Pirca ulica, Jenkova ulica, Jurčičeva ulica, Kebetova ulica, Kersnikova ulica, Koželjeva ulica, Kranjska cesta, Ljubljanska cesta – del, Miklavčičeva ulica, Mlakarjeva ulica, Murnova ulica, Parapatova ulica, Podgorska pot, Pot Marije Vere, Rozmanova ulica, Svetčeva pot, Trdinova ulica, Ulica Andreja Smolnikarja, Ulica Fortunata Berganta, Ulica Frančka Miha Paglovca, Ulica Jakoba Alešovca, Ulica Jakoba Zupana, Ulica Josipa Ogrinca, Ulica Kamniško-zasavskega odreda, Ulica Ljudevita Stiasnyja, Ulica Toma Brejca, Ulica Vilka Rožiča, Vavpotičeva ulica, Vegova ulica, Vremšakova ulica, Župančičeva ulica.
Natančno se območja krajevnih skupnosti določijo z odlokom o določitvi območij krajevnih skupnosti in volitvah v svete krajevnih skupnosti v občini.
II. NALOGE OBČINE
11. člen
(naloge občine)
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
– sprejema programe razvoja občine;
2. ravna z občinskim premoženjem, tako da:
– ureja način in pogoje ravnanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o ravnanju z občinskim premoženjem,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
3. omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje po stanovanjih v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov;
5. skrbi za lokalne javne službe, tako da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– nadzira delovanje izvajalcev lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;
6. zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da:
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne in zdravstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni in finančnimi možnostmi omogoči izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi in zdravstvenimi zavodi,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
7. dodeluje socialne transferje, pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske vzgoje in izobraževanja, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:
– spremlja in analizira stanje na tem področju,
– v okviru predpisov in finančnih možnosti sprejema ustrezne ukrepe oziroma predlaga sprejem ustreznih ukrepov pristojnim organom in institucijam,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– v okviru finančnih možnosti sodeluje pri izvajanju javnih del,
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov;
8. pospešuje raziskovalno, kulturno, mladinsko in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, tako da:
– spremlja in analizira stanje na posameznem področju,
– ustanavlja ali soustanavlja javne zavode za posamezno področje,
– zagotavlja infrastrukturne pogoje in omogoča dostopnost do programov na področju kulture, športa in rekreacije, mladinske, raziskovalne in drugih društvenih dejavnosti,
– sprejema strategije razvoja oziroma letne programe za posamezno področje,
– z javnimi sredstvi prek javnih razpisov pospešuje razvoj teh dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost;
9. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:
– v skladu s predpisi izvaja naloge s področja varstva okolja in naravnih dobrin,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe ter splošne akte, s katerimi zagotavlja in pospešuje varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih;
10. zagotavlja upravljanje, gradnjo in vzdrževanje:
– občinskih cest, ulic in javnih poti,
– površin za pešce in kolesarje,
– igrišč za šport in rekreacijo ter otroških igrišč,
– javnih parkirnih prostorov, parkov, trgov in drugih javnih površin;
11. skrbi za urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči ter javne gasilske službe v občini v skladu z merili in normativi:
– spremlja nevarnosti, obvešča in alarmira prebivalstvo o pretečih nevarnostih,
– zagotavlja elektronske komunikacije za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko-komunikacijskim sistemom,
– načrtuje in izvaja zaščitne ukrepe,
– izdeluje ocene ogroženosti ter načrte zaščite in reševanja,
– organizira, vodi in izvaja zaščito, reševanje in pomoč na območju občine,
– določa, organizira in opremlja organe enot in služb civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
– zagotavlja osnovne pogoje za življenje ter odpravlja posledice naravnih in drugih nesreč,
– določa organizacije, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi nesrečami;
12. ureja javni red, tako da:
– sprejema ustrezne splošne akte in programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti;
13. v okviru lokalnih zadev javnega pomena opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja ter ostale evidence skladno z zakonom,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,
– druge lokalne zadeve javnega pomena.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
12. člen
(organi občine)
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Člani občinskega sveta (v nadaljevanju tudi: svetniki), župan in podžupan so občinski funkcionarji.
13. člen
(javnost dela občinskih organov)
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, objavljanjem predlogov predpisov in drugih aktov, navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno-pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih v skladu z zakonom.
Občina v skladu z veljavno zakonodajo zagotavlja dostop do informacij javnega značaja.
14. člen
(sprejemanje odločitev)
Če v zakonu ali tem statutu ni drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve na sklepčnih sejah z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
2. Občinski svet
15. člen
(volitve in konstituiranje občinskega sveta)
Občinski svet šteje 29 članov.
Člani občinskega sveta se volijo po proporcionalnem načelu v volilnih enotah, ki jih določa odlok.
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev.
Konstituiranje občinskega sveta urejata zakon in poslovnik občinskega sveta.
16. člen
(nepoklicnost in nezdružljivost opravljanja funkcije svetnika)
Svetniki opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Nezdružljivost funkcije svetnika z opravljanjem drugih funkcij ali delom v občinski upravi ureja zakon.
Svetnik, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo svetnika in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije svetnika.
17. člen
(pristojnosti občinskega sveta)
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo občino.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema prostorske načrte in druge načrte razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema delitveno bilanco občine,
– se seznani in obravnava letna poročila o poslovanju občinskih javnih zavodov in vseh družb, v katerih ima občina večinski lastniški delež,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter svete ustanoviteljic za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– določa lastne vire financiranja,
– sprejema letni načrt prodaje finančnega premoženja in načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine, lahko pa določi vrednost nepremičnega premoženja, za katerega sprejme načrt ravnanja župan,
– potrjuje investicijsko dokumentacijo, za katero tako zahteva veljavna zakonodaja, lahko pa določi, da investicijsko dokumentacijo za investicijske projekte pod določeno vrednostjo potrdi župan,
– daje soglasje o namenski porabi sredstev, pridobljenih s koncesijami ali dobičkom javnih podjetij,
– določa obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih prihodkov občine, kolikor z zakonom, statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
– odloča o uvedbi občinskega samoprispevka,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva pod pogoji, določenimi z zakonom,
– daje pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti,
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– potrjuje mandate svetnikom in ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje predsednika in člane nadzornega odbora ter na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje predsednike in člane komisij in odborov občinskega sveta,
– daje soglasje oziroma mnenje v imenu občine k imenovanju ali razrešitvi direktorjev oziroma ravnateljev javnih zavodov in javnih podjetij, če zakon ali drug predpis ne določata drugače,
– določa vrste in način opravljanja lokalnih javnih služb,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– razpisuje referendum,
– daje pobude za sklic zborov občanov,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– odloča o prenesenih zadevah iz državne pristojnosti na občino, če po zakonu o tem ne odloča drug organ občine,
– imenuje in razrešuje člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plačila za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– odloča o drugih zadevah, za katere tako določata zakon in ta statut.
18. člen
(predčasno prenehanje mandata svetniku)
Razlogi in postopek predčasnega prenehanja mandata svetniku ter potrditev mandata nadomestnega svetnika so določeni z zakonom.
19. člen
(župan kot predstavnik občinskega sveta)
Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pisno pooblasti podžupana ali drugega svetnika. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni svetnik, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši svetnik.
20. člen
(sklic seje)
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
Župan skliče sejo na lastno pobudo, mora pa jo sklicati tudi, če to zahteva najmanj četrtina svetnikov. V tem primeru mora biti seja v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
21. člen
(predlog dnevnega reda seje)
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan po posvetovanju z vodji svetniških skupin in samostojnimi svetniki. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic seje občinskega sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči občinski svet.
Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude.
22. člen
(predlogi aktov za obravnavo in sprejem)
Vsak svetnik in delovno telo občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Predloge aktov za obravnavo lahko podajo tudi drugi predlagatelji, določeni z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
Župan mora predloge iz prejšnjega odstavka tega člena dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
23. člen
(javnost seje)
Seje občinskega sveta so javne.
Zagotavljanje javnosti sej občinskega sveta ureja poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet lahko sklene, da se pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda seje občinskega sveta javnost izključi.
24. člen
(udeležba na seji)
Župan s sklicem seje določi osebe, ki se morajo glede na točke dnevnega reda kot predlagatelji udeležiti seje občinskega sveta. Na vsako sejo je vabljen direktor občinske uprave, pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda pa tudi drugi javni uslužbenci občinske uprave. Na sejo so vabljene tudi druge osebe, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
Šteje se, da so z javno objavo vabila in gradiva za sejo občinskega sveta k navzočnosti vabljeni predstavniki medijev in občani.
25. člen
(sprejemanje odločitev)
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov razen, če zakon, statut občine ali poslovnik občinskega sveta določajo drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje le, ko je tako določeno z zakonom ali ko tako sklene občinski svet.
3. Delovna telesa občinskega sveta
26. člen
(ustanovitev delovnih teles)
Občinski svet lahko ustanovi komisije in odbore, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Predsednike in člane komisij ter odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo vodi član občinskega sveta kot predsednik.
Nezdružljivost članstva v komisiji ali odboru občinskega sveta z opravljanjem drugih funkcij ali delom v občinski upravi ureja zakon.
27. člen
(komisije in odbori)
Občinski svet ima naslednje stalne komisije:
– Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– Statutarno-pravno komisijo,
– Komisijo za vloge in pritožbe.
Občinski svet ima naslednje stalne odbore:
– Odbor za gospodarske dejavnosti,
– Odbor za prostor, komunalno ureditev in varstvo okolja,
– Odbor za družbene dejavnosti,
– Odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem.
Število članov, sestavo stalnih komisij in odborov ter delovno področje določi občinski svet s svojim poslovnikom.
Občinski svet lahko po potrebi ustanovi tudi druge stalne in začasne komisije in odbore. Ustanovitev se opravi s sklepom, s katerim se določi tudi število članov, pristojnosti in naloge posamezne komisije in odbora.
28. člen
(imenovanje članov delovnih teles)
Predsednik in člani delovnega telesa so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih svetnikov. Listo kandidatov predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov političnih strank, zastopanih v občinskem svetu oziroma svetnikov.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani delovnih teles posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani delovnih teles, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov delovnih teles, se glasovanje ponovi na naslednji seji občinskega sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
4. Župan
29. člen
(volitve župana)
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
30. člen
(opravljanje funkcije župana)
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
Nezdružljivost funkcije župana z opravljanjem drugih funkcij ali delom v občinski upravi ureja zakon.
31. člen
(pristojnosti župana)
Župan predstavlja in zastopa občino.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun in pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog pri izvrševanju občinskega proračuna,
– skrbi in odgovarja za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– gospodari s premoženjem občine v okviru danih pooblastil kot dober gospodar,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premoženja občine, če zakon ali drug predpis občine ne določa drugače,
– sprejema letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem, program ravnanja s stvarnim premoženjem pod določeno vrednostjo in posamezni program prodaje finančnega premoženja,
– odloča o pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem, o pravnih poslih prodaje finančnega premoženja in o sklepanju poravnav,
– po pooblastilu občinskega sveta potrjuje investicijsko dokumentacijo pod določeno vrednostjo,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive, sklenitvi delovnega razmerja javnih uslužbencev v občinski upravi, odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja ter lahko pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave (skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic),
– daje soglasja in mnenja v imenu občine, če s predpisi ni drugače določeno,
– daje predloge za imenovanje v imenu občine, če s predpisi ni drugače določeno,
– odloča o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine na drugi stopnji,
– vlaga zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, če so z njimi ogrožene pravice občine,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo veljavni predpisi.
32. člen
(pristojnosti župana na področju zaščite in reševanja)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti in materialno dolžnost.
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
33. člen
(podžupani)
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana.
Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed svetnikov. S sklepom o imenovanju podžupana se določi, kateri podžupan bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti nadomešča tisti podžupan, ki ga pooblasti župan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana svetnik, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši svetnik.
V času nadomeščanja opravlja svetnik tekoče naloge iz pristojnosti župana.
34. člen
(imenovanje oziroma ustanovitev komisij, drugih organov in delovnih teles)
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
35. člen
(predčasno prenehanje mandata županu)
Razlogi in postopek predčasnega prenehanja mandata županu ter nadomestne volitve za župana so določeni z zakonom.
36. člen
(prenehanje mandata podžupanu)
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata svetnika.
Ne glede na določila prvega odstavka tega člena podžupanu preneha mandat podžupana, če odstopi, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi odstopa, razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat svetnika.
5. Nadzorni odbor
37. člen
(pristojnosti nadzornega odbora)
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
38. člen
(sprejemanje odločitev)
Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve na sklepčnih sejah z večino glasov navzočih članov.
39. člen
(članstvo v nadzornem odboru)
Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane in predsednika nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, najkasneje v petinštiridesetih dneh po svoji prvi seji. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki predlog kandidatov oblikuje na podlagi predlogov političnih strank oziroma list, zastopanih v občinskem svetu in upoštevaje njihov volilni rezultat. Kolikor je teh predlogov premalo, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za manjkajoče kandidate objavi javni poziv.
Nezdružljivost članstva v nadzornem odboru z opravljanjem drugih funkcij ali delom v občinski upravi ureja zakon.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata svetniku.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
40. člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe namestnika predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Namestnik predsednika nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
41. člen
(letni program dela)
Nadzorni odbor samostojno določa svoj letni program dela z nadzornim programom, ki ga tudi finančno ovrednoti. Letni program dela nadzorni odbor predloži županu do priprave proračuna za prihodnje leto.
Z letnim nadzornim programom in morebitnimi spremembami in dopolnitvami seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
42. člen
(sklep o izvedbi nadzora)
Pred vsakim nadzorom izda nadzorni odbor sklep o izvedbi nadzora, ki mora vsebovati: opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora ter navedbo nadzorovane osebe oziroma organa.
43. člen
(postopek nadzora ter pravice in obveznosti udeležencev nadzora)
V postopku nadzora so odgovorne osebe in nadzorovane osebe oziroma organi dolžni članom nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, omogočiti vpogled v vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Po opravljenem pregledu pripravijo člani nadzornega odbora v skladu z veljavnimi predpisi osnutek poročila. Osnutek poročila ni informacija javnega značaja.
Osnutek poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi oziroma organu, ki ima pravico v roku petnajstih dni od prejema osnutka poročila vložiti pri nadzornem odboru odzivno poročilo.
Nadzorni odbor mora v roku petnajstih dni od prejema odzivnega poročila sprejeti dokončno poročilo.
Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi oziroma organu, županu in občinskemu svetu ter ga objavi na spletni strani občine.
44. člen
(priprava osnutkov poročil, ocen, mnenj in priporočil)
Osnutek poročila in dokončno poročilo nadzornega odbora v konkretni zadevi z ugotovitvami in mnenjem pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za to zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora določil nadzorni odbor.
V poročilu o nadzoru se navede dejansko stanje, ki mora biti v nadzoru popolno ugotovljeno in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe oziroma organa smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.
V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe oziroma organa zakonito in/ali smotrno.
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje zakonitosti oziroma smotrnosti poslovanja (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba oziroma organ izboljša poslovanje, tako da nakaže le poti za izboljšanje.
45. člen
(dolžnost obravnave mnenj, priporočil in predlogov)
Nadzorovane osebe oziroma organi so dolžni obravnavati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora ter jih v skladu s svojimi pristojnostmi oziroma pooblastili ustrezno upoštevati.
46. člen
(ugotovitev hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine)
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba oziroma organ ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
47. člen
(nasprotje interesov in izločitev člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja)
Član nadzornega odbora, ki med izvajanjem funkcije ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvesti nadzorni odbor in takoj preneha z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba oziroma organ. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor.
48. člen
(javnost dela nadzornega odbora)
Delo nadzornega odbora je javno, razen v primerih, ko tako določajo veljavni predpisi.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik nadzornega odbora.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih oseb oziroma organov, ki so kot take opredeljene z zakonom ali drugim predpisom oziroma z aktom nadzorovane osebe oziroma organa, ki je bil sprejet v skladu z veljavnimi predpisi. Prav tako so člani nadzornega odbora pri opravljanju svojega dela dolžni spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
49. člen
(pomoč pri delu in sredstva za delo)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa dela.
50. člen
(poslovnik nadzornega odbora)
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.
Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in se objavi v uradnem glasilu občine.
IV. OBČINSKA UPRAVA
51. člen
(ustanovitev)
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
Podrobnejše delovanje občinske uprave določa zakon in drugi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
52. člen
(splošno o zagotavljanju javnih služb)
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v okviru zakona sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
53. člen
(splošno o premoženju občine)
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v njeni lasti, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Ravnanje s premoženjem občine je mogoče na način in pod pogoji, določenimi z zakonom ali drugim predpisom.
54. člen
(pristojnost glede ravnanja s premoženjem občine)
Občinski svet na predlog župana sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem in letni program prodaje občinskega finančnega premoženja. Občinski svet lahko določi vrednost nepremičnega premoženja, za katerega sprejme načrt ravnanja župan.
Načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine sprejme župan.
Sprejete načrte oziroma programe izvršuje župan.
Posamezni program prodaje finančnega premoženja sprejme župan.
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo večjo obveznost občine.
55. člen
(neposredna uporaba zakonov)
Financiranje občine, sestava proračuna in finančnega načrta, priprava proračuna in finančnega načrta, sprejemanje in izvrševanje proračuna, ravnanje z občinskim premoženjem, zadolževanje, upravljanje z dolgovi, poroštva in zadolževanje občine, računovodstvo, zaključni račun proračuna in proračunski nadzor, so urejeni z določbami zakona, ki ureja področje javnih financ, zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, zakona s področja financiranja občin in z določbami drugih zakonskih in podzakonskih predpisov.
56. člen
(proračun Občine Kamnik)
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga na predlog župana sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. Poslovnik občinskega sveta prav tako določa način sodelovanja krajevnih skupnosti in javnosti pri pripravi oziroma obravnavi proračuna občine.
Občinski svet mora praviloma sprejeti proračun v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem tistega leta, za katerega se sprejema.
57. člen
(prevzemanje obveznosti v breme prihodnjih let)
Župan lahko v imenu občine prevzema tudi pogodbene obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih proračunskih letih. Podrobneje se prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let opredeli z odlokom o proračunu.
58. člen
(uravnoteženje proračuna)
Z namenom uravnoteženja proračuna med prihodki in odhodki za pokrivanje zakonskih in pogodbenih obveznosti občine župan lahko začasno zadrži izvrševanje proračuna z naslednjimi ukrepi:
– ustavi prevzemanje obveznosti,
– predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil,
– ustavi prerazporejanje proračunskih sredstev, potrebno zaradi prevzemanja obveznosti.
Uravnoteženje proračuna se lahko izvaja tudi s prerazporejanjem sredstev na način, kot ga določa odlok o proračunu.
Če z ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja proračuna ni mogoče uravnovesiti proračuna, župan predlaga občinskemu svetu rebalans proračuna, s katerim se prejemki in izdatki proračuna ponovno uravnovesijo.
59. člen
(izvrševanje proračuna)
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali z drugim splošnim aktom občine.
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine župan lahko pooblasti podžupana, direktorja občinske uprave in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
O izvrševanju proračuna župan poroča občinskemu svetu na način, določen z zakonom.
60. člen
(proračunska rezerva)
V proračunu občine se skladno z zakonom zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo.
V proračunsko rezervo se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena z odlokom o proračunu, vendar največ do višine 1,5 odstotkov realiziranih prejemkov proračuna.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, požar, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan na predlog za finance pristojnega oddelka občinske uprave. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet.
61. člen
(zaključni račun proračuna)
Po preteku leta, za katerega je bil proračun sprejet, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna, ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance in predloži občinskemu svetu v sprejem v rokih, ki so določeni z zakonom. O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih dneh po sprejemu.
62. člen
(zadolževanje občine)
Občina se lahko dolgoročno zadolži na podlagi odloka o proračunu v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
63. člen
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva v skladu z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
64. člen
(opravljanje nalog s področja financ, knjigovodstva in nadzora)
Računovodska in knjigovodska opravila za neposredne uporabnike občinskega proračuna opravlja pristojni oddelek občinske uprave.
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z veljavno zakonodajo.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
65. člen
(splošni akti občine)
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
66. člen
(statut občine)
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
67. člen
(poslovnik občinskega sveta)
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
68. člen
(odlok)
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
69. člen
(odredba)
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
70. člen
(pravilnik)
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
71. člen
(navodilo)
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
72. člen
(objava in uveljavitev splošnih aktov)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Uradno glasilo občine je Uradni list Republike Slovenije.
2. Posamični akti občine
73. člen
(posamični akti občine)
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
74. člen
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom ali drugim predpisom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
75. člen
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti)
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
76. člen
(spor o pristojnosti)
Občinski svet ali župan lahko začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
77. člen
(sodelovanje v upravnem postopku in upravnem sporu)
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan ima pravico od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
78. člen
(varstvo pravic in koristi občine v upravnih in sodnih sporih)
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
IX. KRAJEVNE SKUPNOSTI
79. člen
(krajevna skupnost kot pravna oseba)
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost ne sme sklepati pravnih poslov v zvezi z zadolževanjem.
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana, so nični, z izjemo pravnih poslov, ki so po vrsti in višini določeni z odlokom o proračunu občine.
Načrti ravnanja s stvarnim premoženjem krajevnih skupnosti so sestavni del občinskega načrta.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
80. člen
(premoženje krajevne skupnosti in upravljanje s premoženjem občine)
Krajevne skupnosti imajo lahko v lasti premično, nepremično premoženje in denarna sredstva.
V primeru ukinitve krajevne skupnosti preide premoženje iz prvega odstavka tega člena v last občine.
Občina lahko da krajevni skupnosti v upravljanje del premoženja, ki je njena last.
S premoženjem, s katerim krajevna skupnost upravlja, mora ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
81. člen
(financiranje krajevne skupnosti)
Financiranje krajevnih skupnosti ureja zakon.
82. člen
(naloge krajevnih skupnosti)
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– sodelujejo pri skrbi za urejen videz naselij in dajejo predloge za ureditev kraja,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito in po potrebi prebivalstvo ter sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo soglasja k odločitvam o ravnanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
– obravnavajo zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na krajevno skupnost, njeno območje in prebivalstvo ter o tem podajajo svoja stališča, mnenja in predloge,
– dajejo pobude in predloge za sprejem splošnih aktov občine,
– sprejemajo finančni načrt,
– dajejo pobudo za razpis referenduma,
– spodbujajo delovanje društev, klubov in drugih organizacij na svojem območju,
– sodelujejo z vzgojno-izobraževalnimi in drugimi javnimi zavodi na svojem območju,
– vzpodbujajo dobre medsebojne odnose znotraj krajevnih skupnosti,
– predlagajo županu sklic zbora občanov,
– opravljajo dejavnosti na podlagi dodeljene koncesije,
– dajejo pobude za razglasitev naravnih in kulturnih vrednot lokalnega pomena,
– spremljajo socialno problematiko in problematiko varovanja zdravja ter predlagajo ukrepe za njeno reševanje,
– opravljajo druge zadeve, ki so določene s tem statutom in zakoni.
83. člen
(volitve v svet krajevne skupnosti)
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volivci, za katere tako določa zakon. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom.
84. člen
(konstituiranje sveta krajevne skupnosti)
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče prejšnji predsednik krajevne skupnosti v dvajsetih dneh po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.
Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe zakona in poslovnika občinskega sveta, ki urejajo prvo sejo občinskega sveta.
85. člen
(nepoklicnost in nezdružljivost opravljanja funkcije člana sveta krajevne skupnosti)
Člani sveta krajevne skupnosti opravljajo svojo funkcijo nepoklicno in častno.
Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti z opravljanjem drugih funkcij ali delom v občinski upravi ureja zakon.
86. člen
(delo sveta krajevne skupnosti)
Svet krajevne skupnosti dela in sprejema svoje odločitve na sklepčni seji z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
87. člen
(predsednik sveta krajevne skupnosti)
Svet krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta predstavlja in zastopa krajevno skupnost ter sklicuje in vodi seje sveta.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, za katere ga pooblasti predsednik. Kadar nastopijo razlogi, da tako predsednik kot podpredsednik ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča predsednika član sveta, ki ga določi predsednik, če ga ne določi, pa najstarejši član sveta. V času nadomeščanja opravlja član sveta tekoče naloge iz pristojnosti predsednika sveta.
Strokovno in administrativno pomoč pri delu sveta krajevne skupnosti zagotavlja občinska uprava.
88. člen
(mnenje krajevne skupnosti)
Krajevna skupnost lahko v zadevah, ki jih obravnava občinski svet in se nanašajo na interese njenih prebivalcev, poda mnenje.
Če krajevna skupnost pred sprejetjem odločitve na občinskem svetu posreduje svoje mnenje, se mora občinski svet z njim seznaniti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti ali drug predstavnik, ki ga določi svet krajevne skupnosti, lahko na seji občinskega sveta ali pristojnega delovnega telesa predstavi mnenje krajevne skupnosti.
89. člen
(ustanovitev in ukinitev krajevne skupnosti ter sprememba njenega območja)
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov krajevne skupnosti ali 5 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen za ljudsko iniciativo.
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s tem statutom.
Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, začne veljati po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
90. člen
(ugotovitev interesa prebivalcev)
Pred ustanovitvijo nove krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zboru občanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij, kjer naj bi bila ustanovljena nova krajevna skupnost oziroma kjer naj bi se njeno območje spremenilo. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.
91. člen
(razpustitev sveta krajevne skupnosti in predčasne volitve)
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti, zbora občanov krajevne skupnosti ali 5 odstotkov volivcev s tega območja razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu svet ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju s predpisi,
– če se ugotovi, da se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz proračuna občine, uporabljajo nenamensko.
Občinski svet lahko ob ugotovitvi razlogov za razpustitev iz prejšnjega odstavka tega člena s spremembo statuta krajevno skupnost tudi ukine.
X. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
92. člen
(oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju)
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
93. člen
(splošno o zboru občanov)
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za posamezno krajevno skupnost.
94. člen
(sklic zbora občanov)
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča in njegov podpis.
Župan lahko zahtevo za sklic s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
95. člen
(vsebina in objava sklica)
Sklic zbora občanov mora vsebovati navedbo območja, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine.
96. člen
(vodenje zbora občanov)
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
97. člen
(vsebine odločanja zbora občanov)
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij in imen ulic,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom in varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, stanovanjskih naselij, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
98. člen
(potrebna večina za sprejem odločitve)
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve in vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov se seznani občinski svet in župana ter se objavi na krajevno običajen način in na spletni strani občine.
99. člen
(obravnavanje odločitev, predlogov, pobud, stališč in mnenj zbora občanov)
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva sodi, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
2. Referendum
a) Referendum o splošnem aktu občine
100. člen
(splošno o referendumu o splošnem aktu občine)
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali svetnika.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
101. člen
(predlog za razpis referenduma)
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali svetnik najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
102. člen
(obligatornost upoštevanja rezultatov referenduma)
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejet splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
103. člen
(pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma)
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 100 volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu z določili tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
104. člen
(podpora zahtevi za razpis referenduma)
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
O načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom, s katerim določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazec mora vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
105. člen
(izvedba referenduma)
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve.
Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, tako da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma objavi občinska volilna komisija 15 dni pred dnem glasovanja v uradnem glasilu občine.
106. člen
(glasovanje na referendumu)
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti svetnike, če zakon ne določa drugače.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
107. člen
(vodenje postopka za izvedbo referenduma)
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom ali zakonom posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu in ga objavi v uradnem glasilu občine.
b) Svetovalni referendum
108. člen
(splošno o svetovalnem referendumu)
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Za izvedbo svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
c) Drugi referendumi
109. člen
(drugi referendumi)
Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Za izvedbo svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine, če zakon ne določa drugače.
3. Ljudska iniciativa
110. člen
(splošno o ljudski iniciativi)
Ljudsko iniciativo, s katero je najmanj 5 odstotkov volivcev v občini zahtevalo razveljavitev splošnega akta občine ali druge odločitve občinskega sveta, občinski svet obravnava na prvi naslednji seji, o njej pa mora odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
XI. POVEZOVANJE OBČINE IN DRUGO SODELOVANJE
111. člen
(povezovanje občine z drugimi občinami)
Občina Kamnik se lahko povezuje z drugimi občinami zaradi uresničevanja skupnih koristi svojih občanov.
Odločitev o tovrstnih povezavah sprejme občinski svet.
112. člen
(vzpostavljanje prijateljskih stikov občine)
Občina Kamnik lahko z drugimi občinami vzpostavlja prijateljske stike. Občinski svet sprejme ustrezen sklep.
XII. POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA
113. člen
(predlog za začetek postopka za spremembo)
Predlog za začetek postopka za spremembo statuta lahko dajo vsak svetnik, delovno telo občinskega sveta, župan in volivci z ljudsko iniciativo.
O predlogu odloči občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
114. člen
(priprava na sprejem akta o spremembi statuta)
Akt o spremembi statuta pripravi statutarno-pravna komisija občinskega sveta, sprejme pa ga občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati Statut Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 101/08, 45/10 in 34/12).
116. člen
(uveljavitev)
Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja od dne uveljavitve, razen 27. člen tega statuta, ki se začne uporabljati, ko poteče mandat trenutnemu občinskemu svetu.
Z uveljavitvijo tega statuta prenehajo veljati statuti krajevnih skupnosti.
Organi občine in krajevnih skupnosti morajo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega statuta uskladiti splošne akte in sprejeti druge ukrepe, za katere tako določa ta statut.
Št. 007-7/2014
Kamnik, dne 24. junija 2015
 
Župan
Občine Kamnik
Marjan Šarec l.r.