Uradni list

Številka 40
Uradni list RS, št. 40/2011 z dne 27. 5. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 40/2011 z dne 27. 5. 2011

Kazalo

1952. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu območij L2/2 (Latkova vas 1) in L2/3 (Latkova vas 2), stran 5315.

Na podlagi sedmega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09), 29. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06) in Sklepa o začetku priprave Sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta območij L2/2 Veltrag 1 (Latkova vas 1) in L2/3 Veltrag 2 (Latkova vas 2), (Uradni list RS, št. 63/10 in 85/10 – dopolnitev) je Občinski svet Občine Prebold na 6. seji dne 12. maja 2011 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu območij L2/2 (Latkova vas 1) in L2/3 (Latkova vas 2) skladno Sklepu o začetku priprave sprememb in dopolnitev L2/2 Veltrag 1 (Latkova vas 1) in L2/3 Veltrag 2 (Latkova vas 2) (Uradni list RS, št. 63/10 in 85/10 – dopolnitev)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet sprememb in dopolnitvah lokacijskega načrta)
S tem odlokom se sprejme spremembe in dopolnitve Odloka o lokacijskem načrtu območij L2/2 Veltrag 1 (Latkova vas 1) in L2/3 Veltrag 2 (Latkova vas 2), ki spreminjajo prostorske ureditve v obeh območij, določajo spremenjena merila in pogoje za realizacijo načrtovanih prostorskih posegov in ureditev ter skladno, v preambuli navedenemu, Sklepu o začetku priprave redefinira poimenovanje območja obravnave.
Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta območij L2/2 (Latkova vas 1) in L2/3 (Latkova vas 2) (v nadaljevanju: »spremembe LN«) je izdelal Atelje Arkus d.o.o. iz Kamnika v novembru 2010 (dopolnjen osnutek), pod številko 01/09 in jih na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave, sklepov OS Občine Prebold in mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora preoblikoval v predlog.
2. člen
V 2. členu (vsebina lokacijskega načrta) točka »B KARTOGRAFSKI DEL«:
– se načrtu št. 1.1. spremeni naslov tako, da se glasi: »Izsek iz prikaza območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora M 1:5000«
– se načrtu št. 3.1. merilo spremeni v »M 1:2000«.
II. OPIS OBMOČJA
3. člen
V 3. členu (opis prostorske ureditve) se:
– besedilo prvega stavka spremeni tako, da se glasi: »Ureditveno območje Latkova vas 1 in Latkova vas 2 je v občinskem prostorskem načrtu opredeljeno s EUP LA 19, ki je namenjeno bivanju (S), centralnimi dejavnostim (C), prometnim površinam (P) in zelenim površinam (Z).«
– besedilo tretjega stavka spremeni tako, da se glasi: »Poselitveni vzorec na zahodnem delu (L2/3), sledi tipki individualne gradnje širšega območja s tem, da ob regionalni cesti intenzivira gradnjo z večstanovanjskimi stavbami, na vzhodnem delu območja (L2/2) pa sledi tipiki sosednjega območja z pretežno nestanovanjskimi stavbami.«
III. UMESTITEV PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
V 5. členu (opis vplivov in povezav s sosednjimi območji) se:
– besedilo drugega stavka prvega odstavka nadomesti z dvema novima stavkama, ki se glasita: »Območje L2/2 in L 2/3 na obstoječo regionalno cesto RII-447 Ljubljana-Celje, ki leži severno od območja, navezuje z dvema križiščema (na sredini s štirikrakim križiščem in na vzhodu z novim trikrakim križiščem desno/desno). Na obstoječo regionalno cesto RII-427/1351 Latkova vas, Prebold–Trbovlje, ki leži južno od območja urejanja, se navezuje preko obstoječega križišča ob gasilskem domu.«
5. člen
V celoti se spremeni besedilo 6. člena (opis rešitev načrtovanih objektov in površin) tako, da se glasi:
– »Umestitev načrtovane gradnje sledi planskim usmeritvam. Območje je razdeljeno na več funkcionalnih celot, in sicer dvoje funkcionalnih celot večstanovanjske stavbne strukture (FCSV 1 in FCSV 2), deset funkcionalnih celot novonačrtovane individualne stanovanjske stavbne strukture (od FCSE 1 do FCSE 10), pet funkcionalnih celot obstoječe individualne stanovanjske stavbne strukture (od FCSO 1 do FOSO 5), troje funkcionalnih celot nestanovanjske stavbne strukture (FCC 1, FCC 2 in FCC 3) in deset funkcionalnih celot prometne infrastrukture (od FCI 1 do FCI 9).
(1) FCSV 1 predstavlja zahodno funkcionalno celoto območja L 2/3 ob regionalni cesti, v sklopu katere je določeno troje parcel, namenjenih gradnji, na katerih so načrtovane trije bloki tipa H (vila bloki).
(2) FCSV 2 predstavlja vzhodno funkcionalno celoto območja L 2/3 ob regionalni cesti, ob vstopu v območje, v sklopu katere je določeno dvoje parcel, namenjenih gradnji, na katerih sta načrtovana dva bloka tipa I.
(3) FCSE 1 predstavlja osrednjo funkcionalno celoto območja L 2/3, v sklopu katere so določene štiri parcele, namenjene gradnji, na katerih so načrtovane eno ali dvostanovanjske stavbe, tri hiše tipa A in ena hiša tipa B.
(4) FCSE 2 predstavlja osrednjo funkcionalno celoto območja L 2/3, v sklopu katere so določene štiri parcele, namenjene gradnji, na katerih so načrtovane štiri enostanovanjske stavbe tipa C.
(5) FCSE 3 predstavlja osrednjo funkcionalno celoto območja L 2/3, v sklopu katere je določeno šest parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovanih šest enostanovanjskih stavb tipa C.
(6) FCSE 4 predstavlja osrednjo funkcionalno celoto območja L 2/3, v sklopu katere je določeno dvanajst parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovanih dvanajst eno ali dvostanovanjskih stavb, deset hiš tipa D in dve hiši tipa B.
(7) FCSE 5 predstavlja osrednjo funkcionalno celoto območja L 2/3, v sklopu katere je določeno osem parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovanih sedem eno ali dvostanovanjskih stavb, štiri hiše tipa D in tri hiše tipa C.
(8) FCSE 6 predstavlja osrednjo funkcionalno celoto območja L 2/3, v sklopu katere je določeno sedem parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovanih sedem eno ali dvostanovanjskih hiš, šest hiš tipa C in ena hiša tipa E.
(9) FCSE 7 predstavlja južno funkcionalno celoto območja L 2/3, v sklopu katere je določeno šest parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovanih šest eno ali dvostanovanjskih hiš, pet hiš tipa A in ena hiša tipa C.
(10) FCSE 8 predstavlja južno funkcionalno celoto območja L 2/3, v sklopu katere je določeno osem parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovanih pet enostanovanjskih stavb tipa C, dve predstavljata funkcionalni zemljišči stavb, ki se nahajajo izven območja urejanja, ena pa dostop do novonačrtovane hiše.
(11) FCSE 9 predstavlja južno funkcionalno celoto območja L 2/2, v sklopu katere so določene štiri parcele, namenjene gradnji, na katerih so načrtovane štiri eno ali dvostanovanjske stavbe, tipa A
(12) FCSE 10 predstavlja osrednjo funkcionalno celoto območja L 2/2, v sklopu katere je določeno pet parcel, namenjenih gradnji, na katerih je načrtovana vrstna stanovanjska stavba ali hiša v nizu s štirimi stanovanjskimi enotami tipa F, na eni gradnja parkirišč.
(13) Funkcionalne celote z oznakami od FCSO 1 do FCSO 5 predstavljajo skupek parcel, že obstoječih stavb. Na parcelah, namenjenih gradnji, obstoječih stavb se dovoljuje rekonstrukcija in vzdrževanje zakonito zgrajenih stavb, gradnje na mestu prej odstranjenih stavb in odstranitev stavb. Dovoljene so dozidave stavb v obsegu, da faktor zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji, vključno z vsemi obstoječimi objekti in večji od 0,30. Dovoljene so nadzidave stavb, vendar vertikalni gabarit ne sme presegati etažnosti K+P+M. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti stavb za poslovne dejavnosti (do trije zaposleni), ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju in ne presegajo 30 % skupne površine stavbe pod pogojem, da je na parceli možno za dejavnost zagotoviti potrebno število parkirnih mest za stanovalce, zaposlene in obiskovalce.Za oblikovanje in ureditev okolice pa veljajo določila 10. in 12. člena tega odloka.
(14) FCC 1 predstavlja severno funkcionalno celoto območja L 2/2, ob regionalni cesti, v sklopu katere so določene štiri parcele, namenjen gradnji, na katerih so načrtovane tri nestanovanjske stavbe, ena tipa J, ena tipa K in ena tipa L.
(15) FCC 2 predstavlja osrednjo funkcionalno celoto območja L 2/2, v sklopu katere je določena ena parcela, namenjena gradnji, na kateri je načrtovana nestanovanjska stavba tipa O.
(16) FCC 3 predstavlja osrednjo funkcionalno celoto območja L 2/2, v sklopu katere so določene štiri parcele, namenjena gradnji, na katerih so načrtovane štiri nestanovanjske stavbe, dve tipa N, ena tipa M in ena tipa P.
(17) Funkcionalne celote prometne infrastrukture z oznakami od FCI 1 do FCI 9 so namenjene pretežno notranjim prometnicam, deloma tudi priključevanju na robno prometno omrežje in gradnji gospodarske javne infrastrukture.
FCI 1 opredeljuje rekonstrukcijo regionalne ceste Ljubljana–Celje, Fe I2/1 in FCI 4 opredeljujeta priključni cesti, FCI 3 in FC I9 ključni notranji zbirni cesti, FCI 6 del obstoječe ceste, FCI 5 povezovalno cesto s priključkom na regionalno cesto RII-427/1351, ter FCI 7 in FCI 8. notranji prečni cesti.
Poleg površin dinamičnega prometa obravnavane funkcionalne celote vključujejo še manjše površine namenjene mirujočemu prometu, zelenicam, ekološkim otokom, ploščadi za kapelico in transformatorskima postajama (TP).
Na parcelah, namenjenih gradnji večstanovanjskih stavb so od nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljene le gradnje in postavitve ograj iz žičnega pletiva ter živic do višine 1,2 m, škarp, spominskih obeležij, objektov za oglaševanje, urbane opreme (razen kioskov) ter pomožnih infrastrukturnih objektov.
Na parcelah, namenjenih gradnji načrtovanih eno ali dvostanovanjskih hiš ter obstoječih stanovanjskih stavb (FCSE 1-10 in FCSO 1-5) so od nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljene le gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe (razen drvarnic in lop), ograj iz žičnega pletiva ter živic do višine 1,20 m, škarp, objektov za oglaševanje, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov) ter pomožnih infrastrukturnih objektov.
Na parcelah, namenjenih gradnji nestanovanjskih stavb so od nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljene le gradnje in postavitve enostavnih objektov za lastne potrebe, ograj iz žičnega pletiva do višine 2,00 m, škarp, objektov za oglaševanje, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov) ter pomožnih infrastrukturnih objektov.
Na parcelah, namenjenih gradnji prometne infrastrukture je od nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljena le gradnja in postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov, spominskih obeležij, objektov za oglaševanje, nadstreškov, pomožnih energetskih objektov, pomožnih komunalnih objektov in urbane opreme (razen kioskov) ter možnost gradnje kapelice).«
IV. LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
6. člen
V 7. členu (namembnost območja in vrste dopustnih dejavnosti) se besedilo prvega odstavka v celoti nadomesti z dvema novima odstavkoma, ki se glasita:
»Zahodni del območja (L 2/3) je pretežno namenjen stanovanjski dejavnosti, (eno in dvo) stanovanjskim stavbam v južnem delu in večstanovanjskim stavbam v severnem delu ob regionalni cesti. V spodnjih etažah večstanovanjskih stavb (FCSV 2), ob vstopu v območje, so dopustne tudi manjše trgovske storitvene in pisarniške dejavnosti ali dejavnosti predšolske vzgoje (vrtec).
Vzhodni del območja (L2/2) je pretežno namenjen nestanovanjskim dejavnostim, razen FCSE 9 in FCSE 10, ki sta namenjeni (eno in dvo) stanovanjskim stavbam. Stavba J v funkcionalni celoti FCC 1 je lahko namenjena trgovskim, poslovnim, storitvenim, pisarniškim in gostinskim dejavnostim. Stavbe (K, L, O) v funkcionalni celoti FCC 1 in FCC 2 so namenjene prodajno-servisnemu centru (avtosalon z avtomehaničnimi delavnicami), ki bo zagotovil celovito ponudbo strankam na enem mestu (ponudbo novih in rabljenih osebnih dostavnih in tovornih vozil ter avtobusov). Stavbe (N, M) v funkcionalni celoti FCC 3 so namenjene poslovnim, storitvenim, upravnim, pisarniškim in trgovskim dejavnostim stavb (P) v funkcionalni celoti FCC 3 storitvenim dejavnostim – avtopralnica.«
7. člen
V celoti se spremeni besedilo 8. člena (tipologija zazidave), ki se glasi:
»Glede na načrtovan obseg dejavnosti ter lego posameznih stavb v širšem prostoru (funkcionalne celote) oziroma na posamezni parceli, namenjeni gradnji (funkcionalne enote) so stavbe razdeljene v troje osnovnih skupin:
(1) večstanovanjske stavbe severnega dela območja L 2/3 ob regionalni cesti RII-447, kot bloki (tip H) ali večnamenske stavbe (tipa I), ki s svojo obliko in stavbno maso predstavljajo prehod iz obcestnega prostora v področje individualnih gradenj,
(2) nestanovanjske stavbe v območju L 2/2 kot posebne stavbe ali svojevrstne stavbe (tipa J, K, L, M, N, O in P) nadaljujejo tipologijo zazidave sosednjega območja (na vzhodu),
(3) individualne stanovanjske stavbe osrednjega in južnega dela območja L 2/3 in južnega dela območja L 2/2, kot eno ali dvostanovanjske hiše, dvojčki, hiše v nizu in atrijske hiše, ki se s svojo obliko in stavbno maso prilagajajo volumnom obstoječih stavb naselja. Stanovanjske stavbe so glede na velikost in obliko razdeljene v šest tipov stavb (A, B, C, D, E, F).
Tipologija vseh stavb (delitev na posamezne tipe) je prikazana v grafičnem delu, list 3.2. Lega objektov na zemljišču – zazidalna situacija v merilu 1:1000. Značilnosti posameznih tipov stavb so opredeljene v nadaljnih členih odloka.«
8. člen
V celoti se spremeni besedilo 9. člena (gabariti stavb), ki se glasi:
»Gabariti stavb so prilagojeni urbanističnemu konceptu območja urejanja, podrejeni funkciji stavb ter normativom za posamezne vrste stavb, zasnovi funkcionalnih celot ter velikosti in legi parcele, namenjene gradnji.
(1) Večstanovanjske stavbe tipa H v FeSV 1/1, FeSV 1/2 in FeSV 1/3 so max. tlorisnih dimenzij 15,0 m x 30,0 m in max. višinskega gabarita (2)K+P+2.
(2) Večstanovanjske stavbe tipa I v FeSV 2/1 in FeSV 2/2 sta max. tlorisnih dimenzij 25,0 m x 40,0 m in max. višinskega gabarita (2) K+P+2. Oba objekta je možno v pritlični in kletnih etažah medsebojno povezati (z max. tlorisnim gabaritom 40,0 m x 70,0 m).
(3) Nestanovanjska stavba tipa J v FeC 1/1 je max. tlorisnih dimenzij 40,0 m x 60,0 m, max. višinskega gabarita (2) K+P+1+T (terasna etaža), pri čemer višina slemena stavbe ne sme presegati 11,0 m nad koto obstoječega terena ob regionalni cesti RII-447 (tehnični deli stavb lahko koto slemena presežejo za +2,0m).
(4) Nestanovanjska stavba tipa K v FeC 1/2 je max. tlorisnih dimenzij 50,0 m x 65,0 m in max. višinskega gabarita (K)+P+1, pri čemer višina slemena stavbe ne sme presegati 11,0 m nad koto urejenega terena spodnjega platoja (tehnični deli stavb lahko koto slemena presežejo za +2,0 m).
(5) Nestanovanjska stavba tipa L v FeC 1/3 je max. tlorisnih dimenzij 32,0 m x 98,0 m in max. vertikalnega gabarita (K)+P+1, pri čemer višina slemena stavbe ne sme presegati 11,0 m nad koto urejenega terena – spodnjega platoja (tehnični deli stavb lahko koto slemena presežejo za +2,0 m).
(6) Nestanovanjska stavba tipa O v FeC 2/1 je max. tlorisnih dimenzij 25,0 m x 45,0 m in max. višinskega gabarita (K)+P+1, pri čemer višina slemena stavbe ne sme presegati 11,0m nad koto urejenega terena spodnjega platoja (tehnični deli stavb lahko koto slemena presežejo za +2,0 m).
(7) Nestanovanjski stavbi tipa N v FeC 3/1 in FeC 3/2 sta max. tlorisnih dimenzij 20,0 m x 40,0 m in max. višinskega gabarita (K)+P+1, pri čemer višina slemena stavbe ne sme presegati 11,0 m nad koto urejenega terena – spodnjega platoja (tehnični deli stavb lahko koto slemena presežejo za +2,0 m).
(8) Nestanovanjska stavba tipa M v FeC 3/3 je max. tlorisnih dimenzij 15,0 m x 40,0 m in max. višinskega gabarita (K)+P+1, pri čemer višina slemena stavbe ne sme presegati 11,0 m nad koto urejenega terena spodnjega platoja (tehnični deli stavb lahko koto slemena presežejo za +2,0 m).
(9) Nestanovanjska stavba tipa P v FeC 3/4 je tlorisnih dimenzij 12,0m x 15,0m in višinskega gabarita (K)+P+(1).
(10) Stanovanjske stavbe v FCSE 1 – FCSE 10 so lahko prostostoječe enostanovanjske ali dvostanovanjske (tip A, B in E), enostanovanjske stavbe (tip C), vrstne stanovanjske stavbe oz. hiše v nizu (s stanovanjskimi enotami tipa F) in eno ali dvostanovanjske atrijske stavbe (tip D).
Gabariti po vrsti tipa so sledeči:
– tip A ima tlorisni gabarit 8,00 m x 16,0 m in višinski gabarit K+P+M,
– tip B ima tlorisni gabarit 8,00 m x 14,0 m in višinski gabarit K+P+M,
– tip C ima tlorisni gabarit 8,00 m x 12,0 m in višinski gabarit K+P+M,
– tip D ima tlorisni gabarit 14,00 m x 14,0 m in višinski gabarit K+P+M,
– tip E ima tlorisni gabarit 12,00 m x 12,0 m in višinski gabarit K+P+M,
– tip F ima tlorisni gabarit 8,00 m x 12,0 m in višinski gabarit K+P+M.
9. člen
V 10. členu (pogoji za oblikovanje zunanje podobe stavb) se:
– besedilo prvega stavka spremeni tako, da se glasi: »Za novooblikovane stavbe, namenjene stanovanjem, trgovskim, poslovnim, storitvenim, pisarniškim in gostinskim dejavnostim ter vrtcu se določajo sledeči pogoji za oblikovanje:«
– besedilo točke (1) v celoti spremeni tako, da se glasi:
»(1) večstanovanjske stavbe v funkcionalnih celotah FCSV 1 in FCSV 2 morajo biti oblikovane po enotnem oblikovalskem principu, in sicer tako, da so:
– nakloni strešin načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje padavinske vode s strehe;
– okenske in vratne odprtine ter fasadni detajli (poudarki in nadstreški nad vhodnimi vrati izložbami, lokali) oblikovani v skladu z zunanjo podobo stavbe;
– materiali in barve fasad medsebojno oblikovno kompatibilni, s čimer se mora zagotavljati usklajena vizualna podoba dela naselja;
– napušči streh niso dovoljeni, strehe so načeloma skrite za fasadnimi elementi oziroma oblogami fasad;
– reklame in napisi enotno vkomponirani v fasade stavb in ne smejo presegati fasadnega venca.«
– se besedilo točke (2) v celoti spremeni tako, da se glasi:
»(2) nestanovanjske stavbe v funkcionalnih celotah FCC 1, FCC 2 in FCC 3 sledijo oblikovanju stavb v FCSV 1 in FCSV 2, pri čemer se reklamni napisi lahko podredijo značilnemu logotipu firme. Objekti se lahko gradijo klasično ali v montažni izvedbi.«
– črta celotno besedilo točke (3),
– preštevilči točka (4), ki postane točka (3) besedilo »do FCSE 12« pa nadomesti z besedilom: »do FCSE 10«,
– v prvi alineji točke (3) črta besedilo, ki se glasi:
»razen pri tipu C, kjer je sleme orientirano vzporedno s slemeni ostalih novonačrtovanih stavb v isti funkcionalni celoti«,
– v četrti alineji točke (3) besedilo »do FCSE 12« nadomesti z besedilom: »do FCSE 10«,
– za četrto alinejo točke (3) dodajo tri nove alineje, ki se glasijo:
»– napušči izdelani brez masivnih elementov;
– stavbe lahko grajene klasično ali montažno;
– lahko osvetljevanje mansard izvede v obliki strešnih oken ali frčad (klasične, pultne ali trikotne), ki ne smejo presegati slemena osnovne stavbe.«
– na začetku zadnjega odstavka doda točka »(4)«
– v tretji alineji točke (4) na koncu pred podpičjem doda besedilo, ki se glasi:
», oziroma se priključi osnovnemu objektu kot ravna streha«
– za četrto alinejo točke (4) doda nova alineja, ki se glasi:
»– samostojne garaže oblikovane tako, da so podrejene osnovnemu objektu.«
10. člen
V celoti se spremeni besedilo 11. člena (lega objektov na zemljišču), ki se glasi:
»Lega stavb na zemljišču je določena s koordinatno točko, ki jo je pri umeščanju potrebno upoštevati. Načrtovane stavbe morajo biti z enim robom – fasado postavljene ob gradbeno linijo, ki je določena v grafičnem delu. Načrtovane stavbe so od posestnih meja odmaknjene, odmiki so razvidni iz grafičnega dela, manjši odmiki so možni v primeru istega lastništva ali ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča ter ob upoštevanju požarnovarstvenih zahtev.
Medposestne ograje so, ob soglasju lastnikov zemljišč, postavljene praviloma na meje parcel oziroma so postavljene do meje zemljiške parcele. Z višino in lego ograje ob cestah se ne sme posegati v polje preglednosti.«
11. člen
V 12. členu (ureditev okolice) se:
– v drugem stavku besedilo »gradbenih parcel« nadomesti z besedilom »parcele, namenjene gradnji«,
– obstoječe alineje se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»– stanovanjskim stavbam je v okviru vsake parcele, namenjene gradnji, potrebno zagotoviti minimalno 30 % zelenih površin, kar ne velja za stavbe v nizu;
– za posamezno stanovanjsko enoto ali stanovanje je potrebno zagotoviti min. 2 parkirna mesta (v stavbi ali zunaj) na parceli, namenjeni gradnji;
– nestanovanjskim stavbam je v okviru vsake parcele, namenjene gradnji, potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih površin, v skladu z grafičnim delom, ob vseh prometnicah in večjih parkiriščih pa je potrebno zagotoviti tudi zazelenitev z visoko drevesno vegetacijo;
– nestanovanjskim stavbam je na parcelah, namenjenih gradnji potrebno zagotoviti zadostne površine za mirujoči promet (za zaposlene in obiskovalce) in manipulacijo;
– manipulativne in parkirne površine morajo biti utrjene, izvedene v protiprašni izvedbi in z robniki ločene od zelenic;
– padavinske vode s streh stavb se vodi v meteorno kanalizacijo oziroma ponikovalnico;
– padavinske vode iz utrjenih površin se predhodno očiščene vodi v meteorno kanalizacijo oziroma ponikovalnico;
– parcele namenjene gradnji so lahko ograjene, medposestne ograje stanovanjskih stavb ne smejo presegati višine 1,2 m, medposestne ograje nestanovanjskih stavb pa ne smejo presegati višine 2,0 m, lahko so žične ali žive meje (masivne polnostenske ograje niso dovoljene);
– vstopna in uvozna vrata na parcelo namenjeno gradnji, se morajo odpirati proti parceli in ne proti cesti;
– po končani gradnji je treba odstraniti provizorije;
– odvečni gradbeni material in izkopani material je treba odpeljati na ustrezno deponijo, okolico pa hortikulturno urediti.«
12. člen
V celoti se spremeni besedilo 13. člena (gradbene parcele), ki se glasi:
»Velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji, ter javnih površin in grajenega javnega dobra je določena z zakoličbenimi točkami parcel in razvidna iz grafičnega dela načrta parcelacije.«
V. ZASNOVA GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
13. člen
V celoti se spremeni besedilo 14. člena (prometno priključevanje območja), ki se glasi:
»Območje urejanja se prometno priključuje na že obstoječi sistem robne prometne infrastrukture in preko novooblikovanega križišča. Večina dinamičnega prometa je vezana na obstoječe rekonstruirano štirikrako križišče na regionalni cesti RII-447 Arja vas–Žalec–Šempeter–Ločica, s katerim je soseska povezana z priključno cesto A (FE I 2/1). Ta se na jugu zaključi s krožnim križiščem (FE I 2/2), na katerega je vezana glavna notranja zbirna cesta (FC I 3), ki poteka vzporedno z regionalno cesto RII-447. Večina dinamičnega tovornega prometa je vezana na novonačrtovano trikrako križišče desno/desno, na skrajnem vzhodnem delu območja L2/2, na regionalno cesto RII-447 tako, da ne obremenjuje stanovanjskega naselja.
Manjši del notranjega prometa se na vzhodu, ob gasilnem domu, navezuje na regionalno cesto RII-427/1351 Latkova vas–Prebold–Trbovlje preko rekonstruiranega križišča.«
14. člen
V 15. členu (prometno urejanje znotraj območja) se besedilo prvega in drugega odstavka razen alinej spremeni tako, da se glasi:
»Notranje prometno omrežje temelji na krožnem sistemu cest. Osrednja prometnica območja je notranja vzporedna zbirna cesta (FC I 3), ki s krožnim križiščem na sredini umirja promet znotraj naselja ter ga kontrolirano in ločeno, za tovorni in osebni promet, spušča preko dveh priključnih cest na regionalno cesto RII-447. Na zbirno cesto se navezujejo ostale načrtovane notranje prometnice (povezovalna cesta FC I 5, zbirna cesta FC I 9 in, prečna cesta FC I 8 in FC I 7), ki skupaj z njo tvorijo učinkovit in pregleden prometni sistem soseske.
Vse notranje prometnice so dvosmerne. Prečni profil cest FeI 2/1, FC I 3, FC I 4 in FC I 5 je 9,0 m (vozišče 2 x 3,0 m in dvostranski hodnik za pešce 2 x 1,5 m). Prečni profil ceste FC I9 in FC I 8 je 6,50 m (vozišče 2 x 2,5 m, enostranski hodnik za pešce 1,5). Prečni profil dostopne ceste FC I7 je 4,0 m.
15. člen
Zadnji stavek 16. člena (splošna merila in pogoji komunalnega urejanja) se spremeni tako, da se glasi: »Vse stavbe morajo imeti dostop do javne ceste, priključene morajo biti na električno omrežje, javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter plinovodno omrežje, razen v primeru vzpostavitve enega od alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.«
16. člen
V celoti se spremeni besedilo 17. člena (odvajanje in čiščenje odpadnih voda), ki se glasi:
»Načrtovan je ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode.
Na delu obravnavanega območja je že zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se bo zaključilo v centralni čistilni napravi. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda se izvaja po projektu kanalizacija v Občini Prebold – kanalizacija Latkova vas II. faza in kanalizacija Kaplja vas, ki jo je izdelal IBE d.d. Ljubljana PE Maribor, št. proj. JKKZK – D 161/001A, št. mape JKKZK -5X/MO3.
Za načrtovane gradnje v območju se bo za odpadne vode zgradilo sekundarno kanalizacijsko omrežje z navezavo na obstoječa kanala K 2.0 (RJ 10) in K 2.4 (RJ 27) v skladu z idejnimi rešitvami, komunalnih vodov, prikazanih v grafičnem delu. Po razširitvi obstoječe CČN Kasaze bo obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje za vse obstoječe in načrtovane stavbe v območju, v katerih nastaja odpadna voda. V primeru, da bo funkcioniranje soseske opredeljeno pred letom 2011, se čiščenje odpadnih voda začasno zagotovi z izgradnjo male komunalne čistilne naprave, ki se po dokončanju kanalizacijskega sistema z navezavo na CČN ukine. Gnojevka in gnojnica iz gospodarskih poslopij (hlevov) se na sme odvajati v javno kanalizacijsko omrežje, temveč v vodotesne greznice na izpraznjevanje.
V skladu z izdelanim geološkim poročilom se na obravnavanem območju meteorne vode ponikajo. Meteorne vode s streh stavb se vodi preko peskolovcev v meteorno kanalizacijo, iz utrjenih površin pa preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo, ki se zaključi s ponikovalnicami na parceli namenjeni gradnji. Meteorne vode z javnih cest se preko cestnih požiralnikov, opremljenih s peskolovci, lovilci olj in bencina vodi v meteorne kanale, ki potekajo pod prometnicami in se zaključijo s ponikovalnicami na površinah javnega dobra.«
17. člen
V 18. členu (oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje) se v prvem stavku besedilo za vejico črta in nadomesti z besedilom: »ki poteka ob regionalni cesti RII-427/1351 in v cestnem svetu obstoječih lokalnih cest.«
18. člen
V 20. členu (oskrba z električno energijo) prvega stavka se besedilo »v FeI 3/5 in FeI 7/13 črta in nadomesti z besedilom: »ena v območju L 2/2, na vzhodnem delu, ob objektu avtopralnice, druga pa v območju L 2/3 v težišču obremenitve, ob glavni zbirni cesti pri večstanovanjskih stavbah,«
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
19. člen
V 24. členu (varstvo okolja) se na začetku doda besedilo, ki se glasi:
»Vse stavbe, ki so načrtovane s tem odlokom, morajo biti projektirane v skladu s predpisi o mehanski odpornosti in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, učinkoviti rabi energije v stavbah ter ostalo veljavno zakonodajo. Projektno dokumentacijo je potrebno izdelati tako, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve v skladu z veljavno zakonodajo. Med drugim je potrebno pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »higienska in zdravstvena zaščita in zaščita okolice« zaradi zagotavljanja primernega notranjega okolja (toplotno okolje, osvetlitev, kakovost zraka, vlažnost), oskrbe z vodo, odvajanje odpadnih voda, odstranjevanje trdnih odpadkov in skrbi za okolico objekta zagotoviti, da se skladno z veljavno zakonodajo, z veljavnimi predpisi in normativi ter na najmanjšo možno mero. Vsi posegi, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja izda pristojno ministrstvo.
Upoštevati je potrebno načine osvetljevanja, ki ga predpisuje Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja za posamezna območja osvetlitve (razsvetljava cest in javnih površin …). Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov ne presega mejnih vrednosti.«
20. člen
Besedilo 25. člena (varovanje naravnih vrednot) se v celoti spremeni in nadomesti s besedilom:
»Na skrajnjem SZ delu območja, na zemljišču p. št. 77 k.o. Latkova vas se nahaja stara lipa, ki je predlagana za naravno vrednoto. Z lipo je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njen obstoj, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču.
Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt, ni drugih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na osnovi Zakona o ohranjanju narave v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja ni potrebna.«
21. člen
Besedilo 27. člena (varstvo pred hrupom) se v celoti spremeni in nadomesti s besedilom:
»Po izgradnji stavb bo, skladno z občinskimi prostorskimi akti in drugimi predpisi, območje L 2/3 in južni del območja L 2/2 sodilo v območje III. varstva proti hrupom, severni del L 2/2 pa v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. V okolici območja urejanja prevladuje območje III. stopnje varstva pred hrupom, razen prometnic in območja vzhodno od L 2/2, kjer je območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Zaradi hrupa z regionalne ceste je treba vzdolž ceste RII-447, v območju L 2/3 izvesti pasivne protihrupne ukrepe in zeleno protihrupno bariero.
V času gradenj na območju je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo obremenitev okolja s hrupom čim manjša. V času uporabe objektov na območju bo na raven hrupa na območju vplival hrup posameznih dejavnosti, ter prometa in transporta. Hrup na območju urejanja, ob upoštevanju veljavne zakonodaje s področja varstva pred hrupom in v skladu s planskim dokumentom občine, ne sme vplivati na sosednja urbana območja.«
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
22. člen
Na koncu 29. člena (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom) se doda besedilo, ki se glasi:
»Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja;
– potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se bodo urejale v skladu z veljavnimi predpisi.
Območje urejanja spada v cono potresne nevarnosti 0,150 [g] (ARSO, Atlas okolja, Karta potresne nevarnosti). Glede na cono potresne nevarnosti je potrebno pri pripravi projektne dokumentacije predvideti potresno varen način gradnje.
Za vse objekte za katere je, v skladu s pravilnikom potrebno izdelati študijo požarne varnosti, se le ta izdela pri projektni dokumentaciji PGD. Investitorji pa so dolžni na projektno dokumentacijo pridobiti požarno soglasje pristojnega ministrstva. Za objekte za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnove požarne varnosti.
Območje obravnave (L 2/2 in L 2/3) se ne nahaja na erozijskem ali plazovitem terenu, prav tako območje urejanja ni poplavno ogroženo, zato ukrepi za zaščito niso potrebni.«
VIII. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
23. člen
V celoti se spremeni besedilo 30. člena (etapnost izvedbe), ki se glasi:
»Realizacija tako kompleksnih posegov, kot so načrtovani s tem prostorskim aktom, bo vsekakor izvajana v več etapah, ki so, razen prometne in ostale komunalne javne infrastrukture, medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka skupina stavb lahko predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape oziroma, kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje poslovnega kompleksa, ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.«
24. člen
V 34. členu (dovoljena odstopanja), se:
– na začetku dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
»Obravnavani prostorski akt obsega 12,4 hektarjev stavbnih zemljišč z načrtovanimi programi, ki bodo lahko realizirani tudi v daljšem časovnem obdobju. Zato je potrebno opredeliti dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, ki pa morajo biti kljub temu še vedno dovolj toga, da se zagotovi prostorsko konceptualna čitljivost posegov, ki sledijo usmeritvam odloka in predvsem učinkovito izgradnjo sistema prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture.
Pri realizaciji tega odloka so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.«
– obstoječi prvi odstavek oštevilči tako, da se pred tekst doda številka »(1)«.
– obstoječi drugi odstavek oštevilči tako, da se pred tekst doda številka »(2)«.
– za obstoječim drugim odstavkom dodajo novi odstavki, ki se glasijo:
»(3) V primeru združitve funkcionalnih enot (parcel, namenjenih gradnji) FeSV 2/1 in FeSV 2/2 se lahko v spodnjih etažah stavbi medsebojno povežeta, pod pogojem, da se zagotovijo zadostne zelene površine in površine za mirujoči promet in manipulacijo.
(4) V primeru združitve funkcionalnih enot (parcel, namenjenih gradnji) FeC 3/1, FeC 3/2 in FeC 3/3 se za max. tlorisni gabarit stavb štejejo načrtovane stavbe in prostor med njimi, pod pogojem, da se zagotovijo zadostne površine za manipulacijo in mirujoči promet.
(5) Nestanovanjska stavba L na funkcionalni enoti Fe C1/3 se na zahodnem delu lahko podaljša do meje funkcionalne enote Fe C1/2, kolikor je v lasti istega lastnika.
(6) V primeru nerealizacije avtopralnice na funkcionalni enoti FeC 3/4 se za dopustno odstopanje šteje gradnja enake stavbe kot je določena na FeC 3/3.
(7) Na funkcionalni enoti FCSE 10 je namesto načrtovanih stavb v nizu kot dopustna toleranca možna gradnja parkirišča.
(8) Na funkcionalni enoti FeI 5/2 je dovoljena postavitev kapelice in ekološkega otoka.
(9) Zunanja ureditev določena v grafičnem delu se lahko izvede tudi drugače pod pogojem, da se parceli, namenjeni gradnji, zagotovi zadostne površine za mirujoči promet (zaposlenih in obiskovalcev), za manipulacijo in ustrezen delež zelenih površin ter da se dostopi na parcele izvedejo iz notranjega prometnega omrežja.
(10) Na posamezni funkcionalni enoti je dovoljena etapna izgradnja stavb oziroma gradnja v več fazah.«
25. člen
Črta se celotno poglavje »X. SEZNAM PRILOG K LOKACIJSKEMU NAČRTU«, vsa naslednja poglavja pa preštevilčijo.
26. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-4/2010
Prebold, dne 12. maja 2011
Župan
Občine Prebold
Vinko Debelak l.r.