Uradni list

Številka 22
Uradni list RS, št. 22/2010 z dne 19. 3. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 22/2010 z dne 19. 3. 2010

Kazalo

901. Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-D), stran 2695.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-D)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 8. marca 2010.
Št. 003-02-3/2010-23
Ljubljana, dne 16. marca 2010
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ENERGETSKEGA ZAKONA (EZ-D)
1. člen
V Energetskem zakonu (uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08) se v peti alineji 4. člena za besedo »je« dodata besedi »distribucija in«.
V osmi alineji se črta beseda »električne«.
Za deveto alinejo se doda nova deseta alineja, ki se glasi:
»– delovni pas: je zemljiški pas, ki je potreben za izvedbo gradbenih del in je opredeljen v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali v prostorskem aktu;«.
Dosedanje deseta do triinštirideseta alineja postanejo enajsta do štiriinštirideseta alineja.
Dosedanja štiriinštirideseta alineja, ki postane petinštirideseta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– omrežnina: je del cene za uporabo omrežja, ki je namenski prihodek sistemskega operaterja za pokrivanje upravičenih stroškov dejavnosti sistemskega operaterja v posameznem letu regulativnega obdobja, ki vključuje tudi reguliran donos na sredstva;«.
Dosedanje petinštirideseta do štiriinšestdeseta alineja postanejo šestinštirideseta do petinšestdeseta alineja.
Za dosedanjo petinšestdeseto alinejo, ki postane šestinšestdeseta alineja, se dodata novi sedeminšestdeseta in oseminšestdeseta alineja, ki se glasita:
»– regulativno obdobje: je obdobje enega ali več zaporednih koledarskih let, za katero se določa regulativni okvir;
– regulativni okvir: je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov sistemskega operaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, ki vključuje tudi reguliran donos na sredstva, načrtovanih prihodkov iz omrežnine, drugih virov financiranja ter presežkov ali primanjkljajev omrežnine iz preteklih let; če je regulativno obdobje daljše od enega leta, pomeni regulativni okvir tudi izravnavo načrtovanih upravičenih stroškov celotnega regulativnega obdobja na posamezna leta regulativnega obdobja, z namenom preprečitve skokovitega spreminjanja omrežnine po posameznih letih regulativnega obdobja;«.
Dosedanje šestinšestdeseta do štiriinosemdeseta alineja postanejo devetinšestdeseta do sedeminosemdeseta alineja.
2. člen
Za 5. členom se doda novi 5.a člen, ki se glasi:
»5.a člen
Dejavnost proizvodnje električne energije v proizvodni napravi na obnovljive vire energije ali v soproizvodnji z visokim izkoristkom z nazivno močjo do 50 kW lahko opravlja tudi fizična oseba, ki vloži prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve in ki je vpisana v register deklaracij za proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visokim izkoristkom, ki se vodi po tem zakonu, ter je upravičena do prejemanja podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom po tem zakonu.«.
3. člen
Na koncu drugega odstavka 13.a člena se pred piko dodajo besede »ter določijo izvajalci«.
4. člen
V četrtem odstavku 15. člena se beseda »določi« nadomesti z besedama »predpiše obvezno«, beseda »obravnavanem« pa se nadomesti z besedo »prihodnjem«.
V sedmem odstavku se za besedo »Če« doda besedilo »je v državi samo en proizvajalec oziroma če«, za besedo »naloži« pa se dodata besedi »proizvajalcu oziroma«.
5. člen
Tretji odstavek 22.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pravila iz prejšnjega odstavka sprejme sistemski operater prenosnega omrežja po javnem pooblastilu in jih objavi na svojih spletnih straneh. Pred njihovo objavo mora nanje pridobiti soglasje Agencije za energijo.«.
6. člen
V prvem odstavku 23.b člena se črta beseda »druge«, pred piko pa se doda besedilo »iz prve, šeste ali osme alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona«.
V prvi alineji drugega odstavka se besedilo »drugo energetsko dejavnost na področju električne energije« nadomesti z besedilom »dejavnost iz prve, šeste ali osme alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona;«.
7. člen
Tretji odstavek 25.b člena se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
8. člen
Za 25.c členom se doda novi 25.d člen, ki se glasi:
»25.d člen
Organizator trga izvaja obračun in finančno poravnavo bilančnega obračuna odgovornih bilančnih skupin.
Morebitni presežki prihodkov nad odhodki iz naslova bilančnega obračuna so namenjeni za zavarovanje in kritje tveganj organiziranega trga in jih organizator trga vodi na posebnem računu.
O razporeditvi sredstev, ki presegajo namene iz prejšnjega odstavka, odloča Agencija za energijo. Sistemski operater prenosnega omrežja posreduje organizatorju trga podatke o dejanjih izravnave elektroenergetskega sistema Republike Slovenije, iz katerih izvirajo stroški izravnave odstopanj, tako da je razviden namen nakupa oziroma prodaje električne energije in izvor oziroma ponor električne energije.«.
9. člen
26. člen se črta.
10. člen
V drugem odstavku 27. člena se prvi stavek nadomesti z besedilom »Metodologijo za obračunavanje omrežnine in določitev omrežnine določa v okviru svojih pristojnosti po tem zakonu Agencija za energijo na način, ki vzpodbuja učinkovitost izvajalcev in uporabnikov, ločeno za prenosna in distribucijska omrežja. V metodologiji za določitev omrežnine Agencija za energijo določi:
– metodo reguliranja,
– kriterije za ugotavljanje upravičenih stroškov, ki vključujejo tudi reguliran donos na sredstva, za dejavnost sistemskega operaterja in druge elemente, potrebne za določitev omrežnine,
– trajanje posameznega regulativnega obdobja,
– način izvajanja nadziranja z regulativnim okvirom določenih upravičenih stroškov,
– ugotavljanje odstopanj (presežkov ali primanjkljajev) od regulativnega okvira za posamezno leto in za regulativno obdobje skladno s 46.a členom tega zakona.«.
11. člen
V šestem odstavku 31.b člena se za besedo »Določbe« doda besedilo »prvega, drugega in tretjega odstavka«.
12. člen
Prvi in drugi odstavek 32. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Sistemski operater prenosnega omrežja in sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina sta dolžna končnim odjemalcem zemeljskega plina in izvajalcem energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina dovoliti dostop do omrežja na pregleden in nepristranski način po načelu reguliranega dostopa tretje strani. Ne glede na to, kako je zagotovljen dostop do določenega omrežja za zemeljski plin, ki ga odjema končni odjemalec zemeljskega plina, ima ta odjemalec pravico pridobiti lasten dostop do omrežja, na katerega je priključen. V primeru, da je dostop do zadevnega omrežja za dobavo zemeljskega plina temu končnemu odjemalcu pridobil izvajalec energetske dejavnosti, je sistemski operater omrežja, na katerega je priključen ta odjemalec, dolžan s tem odjemalcem skleniti pogodbo o dostopu do omrežja za celotno zmogljivost in trajanje, ki je pogodbeno zagotovljeno za dobavo zemeljskega plina temu končnemu odjemalcu. Sistemski operater in dotedanji sopogodbenik sta dolžna pogodbeno urediti ustrezno zmanjšanje do tedaj zakupljenega dostopa za tega končnega odjemalca. Ta določba se smiselno uporablja tudi v primeru odpovedi pooblastilnega razmerja oziroma pogodbenega razmerja s strani pooblaščenca, ki ureja dostop do omrežja za tega končnega odjemalca. Podatki o zasedenosti prenosnega omrežja za zemeljski plin so javni in jih mora sistemski operater prenosnega omrežja dnevno objavljati. Določbe tega odstavka se uporabljajo tudi za dostop do skladišča zemeljskega plina oziroma terminala za utekočinjen zemeljski plin.
Metodologijo za obračunavanje omrežnine in določitev omrežnine določa v okviru svojih pristojnosti po tem zakonu Agencija za energijo na način, ki vzpodbuja učinkovitost izvajalcev in uporabnikov, ločeno za prenosna in distribucijska omrežja. V metodologiji za določitev omrežnine Agencija za energijo določi:
– metodo reguliranja,
– kriterije za ugotavljanje upravičenih stroškov, ki vključujejo tudi reguliran donos na sredstva, za dejavnost sistemskega operaterja in druge elemente, potrebne za določitev omrežnine,
– trajanje posameznega regulativnega obdobja,
– ureditev načina izvajanja nadziranja z regulativnim okvirom določenih upravičenih stroškov,
– ugotavljanje odstopanj (presežkov ali primanjkljajev) od regulativnega okvira za posamezno leto in za regulativno obdobje skladno s 46.a členom tega zakona.
Sistemski operater določi omrežnino skladno z metodologijo iz prejšnjega stavka in mora pred njeno objavo v Uradnem listu Republike Slovenije nanjo pridobiti soglasje Agencije za energijo.«.
13. člen
Prvi in drugi odstavek 32.c člena se spremenita tako, da se glasita:
»Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 32. člena tega zakona, se lahko investitorju z odločbo za določen čas in za določeno infrastrukturo zemeljskega plina dovoli izjemo od načina zagotavljanja dostopa do omrežja zemeljskega plina po načelu reguliranega dostopa tretje strani in o določitvi omrežnine, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da gre za izgradnjo nove večje infrastrukture zemeljskega plina, vključno s čezmejnimi zmogljivostmi, znatnega povečanja zmogljivosti obstoječe infrastrukture ali v primeru sprememb v infrastrukturi, ki omogočajo uporabo novih virov zemeljskega plina,
– da investicija prispeva k povečanju konkurence pri dobavi zemeljskega plina in povečanju zanesljivosti dobav,
– da je tveganje investicije tako veliko, da brez izjeme do nje ne bi prišlo,
– da je lastnik tega omrežja pravno ločena oseba od sistemskih operaterjev omrežij, v okviru katerih se bo gradila infrastruktura,
– da uporabniki omrežja za njegovo uporabo plačajo stroške in
– da izjema ne omejuje konkurence ali učinkovitega delovanja notranjega trga z zemeljskim plinom v Evropski uniji.
O zahtevi investitorja za izdajo odločbe o izjemi odloči Agencija za energijo. Agencija za energijo Evropsko Komisijo nemudoma seznani z odločbo o izjemi in z vsemi informacijami, ki se nanjo nanašajo. Evropska Komisija lahko od Agencije za energijo zahteva spremembo ali razveljavitev odločitve o odobritvi izjeme v roku treh mesecev od prejetja obvestila o sprejetju odločbe o podelitvi izjeme, o čemer Agencija za energijo odloča po določbah šestega odstavka tega člena.«.
V četrtem in šestem odstavku se beseda »vlada« nadomesti z besedami »Agencija za energijo«.
14. člen
Besedilo 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Daljinsko ogrevanje in oskrba z energetskimi plini iz omrežja, razen z zemeljskim plinom (v nadaljnjem besedilu: drugi energetski plini), se izvajata kot izbirna lokalna gospodarska javna služba.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se daljinsko ogrevanje ali oskrba z drugimi energetskimi plini iz samostojnega zaključenega omrežja lahko izvaja kot tržna dejavnost oskrbe končnih odjemalcev, če:
– se na območju ne izvaja gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka,
– je proizvodnja toplote pretežno iz obnovljivih virov energije ali v soproizvodnji toplote in električne energije in
– glede na razpoložljiv vir ali kapaciteto omrežja maksimalna možna dobava energije vsem odjemalcem hkrati na omrežju ne presega 1 MWh/h.
V primeru izvajanja tržne dejavnosti oskrbe končnih odjemalcev mora dobavitelj:
– s končnimi odjemalci skleniti pogodbo o dobavi, ki mora vključevati tudi elemente, opredeljene v metodologiji za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja in za oskrbo z drugimi plini iz omrežij iz 87. člena tega zakona,
– enkrat letno, do 15. februarja za preteklo koledarsko leto, Agenciji za energijo posredovati poročilo o skupni letni količini dobavljene energije.«.
15. člen
Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Samoupravne lokalne skupnosti, ki nimajo sprejetega lokalnega energetskega koncepta iz 17. člena tega zakona, morajo za območja delov naselij, kjer se ne izvaja gospodarska javna služba distribucije zemeljskega plina ali drugih energetskih plinov iz omrežja, v svojih splošnih in posamičnih aktih določiti način ogrevanja le z uporabo obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, po sprejetju lokalnih energetskih konceptov pa s prednostno uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Raba posamičnih vrst obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom v splošnih in posamičnih aktih ne sme biti prepovedana.
Minister, pristojen za energijo, lahko v primeru, da samoupravne lokalne skupnosti v splošnih in posamičnih pravnih aktih ne določijo načina ogrevanja v skladu s prejšnjim odstavkom, sam določi način ogrevanja na posameznih zaokroženih območjih samoupravnih lokalnih skupnosti ali v posameznih industrijskih obratih skladno z nacionalnim energetskim programom ter operativnimi programi ali akcijskimi načrti iz 13.a člena tega zakona.«.
16. člen
Besedilo 42. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če je ogrožena celovitost elektroenergetskega sistema, lahko sistemski operater prenosnega omrežja električne energije uvede ukrepe, s katerimi omeji dobavo energije določenim kategorijam odjemalcev, določi vrstni red omejitev, določi način uporabe energije in obvezno proizvodnjo energije. Sistemski operater prenosnega omrežja električne energije izvaja ukrepe v sodelovanju s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja električne energije.
Ukrepi smejo trajati najkrajši čas, ki je potreben za odpravo posledic pomanjkanja in vzpostavitev normalnega položaja, pri čemer morajo izvajalci energetskih dejavnosti storiti vse, da se čim prej vzpostavi normalno stanje.
Način izvajanja ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi vlada z uredbo, natančneje pa jih v okviru sistemskih obratovalnih navodil določijo sistemski operaterji prenosnih in distribucijskih omrežij. Pri določanju obsega in vrstnega reda omejevanja mora sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije upoštevati varnostne, zdravstvene, tehnične in ekonomske kriterije in pri tem enakopravno upoštevati odjem v državi in čezmejne izmenjave.
V primeru omejevanja obtežb v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena so operaterji, ki izvajajo omejevanje obtežb, oproščeni morebitne odškodninske odgovornosti (odškodninskih zahtev s strani odjemalcev, proizvajalcev, trgovcev, posrednikov, dobaviteljev in operaterjev povezanih omrežij).«.
17. člen
Besedilo 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za pravne osebe, ki proizvajajo toploto za daljinsko ogrevanje, minister, pristojen za energijo, predpiše ukrepe, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo odjemalcev.«.
18. člen
44. člen se črta.
19. člen
Za 46. členom se doda novi 46.a člen, ki se glasi:
»46.a člen
Sistemski operater mora presežek omrežnine in drugih prihodkov iz dejavnosti sistemskega operaterja nad zneskom upravičenih stroškov posameznega leta regulativnega obdobja, upoštevati kot namenski vir za pokrivanje primanjkljajev omrežnine iz preteklih let oziroma upravičenih stroškov iz dejavnosti sistemskega operaterja naslednjih let. Upravičeni stroški vključujejo tudi reguliran donos na sredstva. Sistemski operater znesek presežka izvzame iz poslovnega izida tekočega leta regulativnega obdobja.
Sistemski operater lahko primanjkljaj omrežnine in drugih prihodkov iz dejavnosti sistemskega operaterja do zneska upravičenih stroškov posameznega leta regulativnega obdobja uveljavi pri določitvi omrežnine v naslednjih letih. Upravičeni stroški vključujejo tudi reguliran donos na sredstva. Sistemski operater znesek uveljavljenega primanjkljaja upošteva kot del poslovnega izida tekočega leta regulativnega obdobja.
Agencija za energijo pri določitvi omrežnine za novo regulativno obdobje upošteva presežke oziroma primanjkljaje iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena iz vseh koledarskih let tekočega regulativnega obdobja, v katerem se določa novo regulativno obdobje, razen zadnjega leta tekočega regulativnega obdobja, in iz zadnjega koledarskega leta preteklega regulativnega obdobja. Če Agencija za energijo pri tem ugotovi drugačne presežke oziroma primanjkljaje, kot jih je upošteval sistemski operater, o tem izda posebno odločbo, s katero v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena ugotovi višino presežka oziroma primanjkljaja in določi način, na katerega bo upoštevan v novem regulativnem obdobju.«.
20. člen
V prvem odstavku 48. člena se na koncu prve alineje pred vejico doda besedilo »in s tem zakonom«.
V četrtem odstavku se v drugem stavku za besedama »omrežja poteka« dodajo besede »na vsako stran«, tretji stavek pa se črta.
Za četrtim odstavkom se doda novi peti odstavek, ki se glasi:
»Način izdajanja smernic in mnenj k prostorskemu aktu ter projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam sistemskega operaterja, pogoje, pod katerimi se smejo graditi drugi objekti, naprave v varovalnem pasu elektroenergetskih omrežij in pogoje, pod katerimi se smejo izvajati dela v območju varovalnih pasov elektroenergetskih omrežij, predpiše minister, pristojen za energijo.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Varovalni pas plinovodnega omrežja, namenjenega za prenos zemeljskega plina, je zemljiški pas, ki v širini 100 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi, varovalni pas plinovodnega omrežja, namenjenega za distribucijo zemeljskega plina, pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.«.
Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
21. člen
V prvem odstavku 49. člena se beseda »lokacijskega« nadomesti z besedo »prostorskega«.
22. člen
V 52. členu se peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– če imetnik dovoljenja brez utemeljenih razlogov krši roke iz energetskega dovoljenja,«.
23. člen
Na koncu tretjega odstavka 59. člena se doda besedilo »Na nepremičninah, ki so v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, se odškodnina za služnost v javno korist ne plačuje.«.
V četrtem odstavku se za besedo »občina« doda besedilo »oziroma sistemski operater, ki je izvajalec obvezne gospodarske javne službe po tem zakonu«. Na koncu odstavka se doda besedilo »Če je razlastitveni upravičenec sistemski operater, ki je izvajalec obvezne gospodarske javne službe po tem zakonu, je pogodba o odsvojitvi, obremenitvi ali najemu razlaščene nepremičnine, ki je v nasprotju z namenom razlastitve, nična. Zaznamba te prepovedi se vpiše v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.«.
Za četrtim odstavkom se doda novi peti odstavek, ki se glasi:
»Postopki za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po tem zakonu so nujni, če je javna korist izkazana skladno s tretjim odstavkom 93. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek, 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt in 108/09 – ZGO-1C) in če razlastitveni upravičenec pri sodišču položi znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine, s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
24. člen
V prvem odstavku 59.a člena se napovedno besedilo spremeni tako, da se glasi: »Kot dokazilo pravice graditi elektroenergetske vode, z nazivno napetostjo 110 kV in več ali prenosnih omrežij zemeljskega plina se poleg dokazil po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popravek, 92/05 – ZJC, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odločba US, 126/07 in 108/09) štejejo tudi naslednje listine:«.
Doda se nova prva alineja, ki se glasi:
»– notarsko overjena pogodba in zemljiškoknjižno dovolilo o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne pravice na določeni nepremičnini, in sicer največ do širine varnostnega pasu iz četrtega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona ter obligacijska pravica za gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini v širini delovnega pasu;«.
Dosedanji prva in druga alineja postaneta druga in tretja alineja.
Na koncu dosedanje tretje alineje, ki postane četrta alineja, se pred podpičjem doda besedilo »ali zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina v lasti agrarne skupnosti ali vaške skupnosti«.
Dosedanja četrta alineja postane peta alineja.
Za dosedanjo peto alinejo, ki postane šesta alineja, se doda nova sedma alineja, ki se glasi:
»– potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razglasitev lastnika nepremičnine za mrtvega ali da je začet postopek za dokazovanje smrti na podlagi predpisov, ki urejajo nepravdni postopek.«.
Dosedanja šesta alineja postane osma alineja.
25. člen
V prvem stavku 59.č člena se besedi »pristojni organ« nadomestita z besedilom »center za socialno delo«, v drugem stavku pa se besedilo »Pristojni organ« nadomesti z besedilom »Center za socialno delo, v roku 60 dni«.
26. člen
Drugi in tretji odstavek 61. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Objekti, naprave in napeljave, katerih investitor je bil sistemski operater ali njegov pravni prednik in sestavljajo infrastrukturo, ne morejo postati del stečajne mase družbe, ki je v postopku stečaja. Sistemski operater ima na zemljiščih, ki so del stečajne mase, in na njih stojijo objekti, naprave in napeljave sistemskega operaterja, predkupno pravico.
Za zagotovitev nemotene gradnje, obratovanja, nadzora, rekonstrukcije in vzdrževanja mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben dostop do infrastrukture oziroma na kateri se nahaja infrastruktura, proti pravični odškodnini dovoliti dostop do infrastrukture in izvajanje potrebnih del.«.
V četrtem odstavku se za besedama »energetskimi plini« doda besedilo »ter način njihovega izvajanja,«.
27. člen
Četrti odstavek 64.f člena se črta.
Dosedanji peti do deveti odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.
V dosedanjem desetem odstavku, ki postane deveti odstavek, se za besedama »izdajanja deklaracije,« doda besedilo »čas veljavnosti deklaracij glede na vrsto oziroma tehnologijo proizvodne naprave ter pogoje za soproizvodnjo z visokim izkoristkom,«.
28. člen
Za prvim odstavkom 64.k člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»V primeru, da je na električnem omrežju v razvojnem načrtu sistemskega operaterja že predvidena okrepitev ali razširitev omrežja v naslednjih dveh letih, mora biti zagotovljena izvedba priključka proizvodne naprave najkasneje v dveh letih, sicer jo je potrebno upoštevati pri pripravi naslednjega razvojnega načrta, izvedba priključka proizvodne naprave pa mora biti zagotovljena prej kot v petih letih.
Če investitor proizvodne naprave v sporazumu s sistemskim operaterjem prevzame stroške okrepitve in razširitve omrežja, mora sistemski operater začeti izvajati potrebne aktivnosti takoj. V pogodbi o priključitvi se opredeli način povrnitve vloženih sredstev.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
29. člen
Šesti odstavek 64.m člena se črta.
30. člen
Na koncu petega odstavka 64.n člena se doda besedilo »V primeru samostojne prodaje je lastnik ali upravljalec proizvodne naprave dolžan pogodbeno ceno samostojno prodane električne energije razkriti centru za podpore, ki pridobljene podatke uporablja za analizo podporne sheme ter jih lahko objavlja in posreduje Agenciji za energijo v agregirani obliki, iz katere ni razvidna vrednost posamezne pogodbe.«.
Za enajstim odstavkom se doda novi dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»Proizvajalci električne energije iz novih proizvodnih naprav na obnovljive vire z nazivno močjo do 5 MW in novih mikro in malih proizvodnih naprav s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki nimajo urejene bilančne pripadnosti in sklenjene odprte pogodbe, ter podajo vlogo za pridobitev deklaracije za proizvodno napravo in vlogo za odločbo o dodelitvi podpore kot zagotovljeni odkup, lahko od začetka obratovanja nove proizvodne naprave do začetka zagotavljanja podpore na podlagi pogodbe o zagotovljenem odkupu, vendar ne dlje kot osem mesecev, proizvedeno električno energijo na podlagi posebnega sklepa centra za podpore prodajajo centru za podpore po referenčni tržni ceni. Proizvajalci morajo pisno vlogo za odkup podati centru za podpore vsaj en mesec pred predvidenim začetkom proizvodnje.«.
Dosedanji dvanajsti odstavek postane trinajsti odstavek.
31. člen
Na koncu prvega odstavka 64.o člena se doda besedilo »Če vlagatelj ni lastnik oziroma ni edini lastnik proizvodne naprave, mora zahtevi priložiti pooblastilo lastnika oziroma vseh ostalih solastnikov ali skupnih lastnikov za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore in sklenitev pogodbe o zagotavljanju podpore za proizvodno napravo kot celoto.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Agencija za energijo lahko po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero prekliče upravičenost do prejemanja podpore, če zaradi spremenjenih okoliščin prejemnik ni več upravičen do prejemanja podpore.«.
32. člen
Tretji odstavek 64.s člena se spremeni tako, da se glasi:
»Višino prispevka iz prejšnjega člena, določi Agencija za energijo z aktom, ki ga po predhodnem soglasju vlade objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na podlagi ocene centra za podpore o obsegu potrebnih sredstev za izvajanje programov podpor in druge namene, za katere se ta sredstva po zakonu uporabljajo. Dokler vlada ne da soglasja k višini prispevka, se uporablja višina prispevka iz prejšnjega obdobja.«.
Šesti odstavek se črta.
33. člen
V šestem odstavku 65. člena, napovednem besedilu prvega odstavka 66. člena, četrtem odstavku 66.b člena, drugem in tretjem odstavku 68. člena, tretjem odstavku 68.a člena, devetem in enajstem odstavku 68.b člena, tretjem, četrtem, šestem, sedmem, osmem in devetem odstavku 68.e člena ter prvem odstavku 94. člena se beseda »okolje« nadomesti z besedo »energijo«.
V tretjem odstavku 66.b člena ter drugem in šestem odstavku 67. člena se besedilo »Ekološkemu skladu Republike Slovenije« nadomesti z besedama »Eko skladu«.
34. člen
Drugi odstavek 66.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjega odstavka programe za izboljšanje energetske učinkovitosti za dobavitelje toplote iz distribucijskega omrežja, ki dobavljajo manj kot 75 GWh toplote letno, dobavitelje električne energije, plinastih goriv in dobavitelje tekočih goriv za ogrevanje, ki dobavljajo končnim odjemalcem manj kot 300 GWh energije letno (v nadaljnjem besedilu: mali zavezanci) ter za dobavitelje tekočih goriv za pogonski namen, pripravi in izvaja Eko sklad. Iz sredstev za izvajanje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki jih pripravi in izvaja Eko sklad, se financira tudi delovanje Eko sklada.«.
V tretjem odstavku se drugi stavek nadomesti z besedilom »Vlada določi tudi višino prispevka iz prvega odstavka tega člena in višino dodatka iz četrtega odstavka 67. člena tega zakona ter del zbranih sredstev iz dodatka iz četrtega odstavka 67. člena tega zakona, ki so prihodek Eko sklada in se porabijo za izvajanje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti. Vlada lahko določi, da nastane obveznost zaračunavanja dodatka za goriva tudi prej, ko se ta dobavijo končnim porabnikom.«.
V petem odstavku se besede »Agencija za energijo« v različnih sklonih nadomestijo z besedama »Eko sklad« v ustreznem sklonu.
V šestem odstavku se besedilo »Agencija za energijo in Ekološki sklad Republike Slovenije sta dolžna« nadomesti z besedilom »Eko sklad je dolžan«.
35. člen
Za 66.b členom se dodata nova 66.c in 66.č člen, ki se glasita:
»66.c člen
Za stavbe s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2, ki so v uporabi državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, vlada lahko sprejme letne cilje energetske učinkovitosti.
Za stavbe iz prejšnjega odstavka morajo upravljavci stavb voditi energetsko knjigovodstvo, ki zajema podatke o vrstah, cenah in količini porabljene energije.
Minister, pristojen za energijo, s pravilnikom predpiše obvezno vsebino, vrste podatkov ter način vodenja energetskega knjigovodstva.
66.č člen
V primeru doseganja prihrankov na podlagi izboljšanja učinkovite rabe energije v stavbah iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko vlada določi učinkovitostno dividendo, ki pomeni udeležbo posameznega odjemalca energije pri proračunskem uporabniku. Učinkovitostno dividendo lahko odjemalci prejmejo, če je bil prihranek pri stroških za energijo na podlagi podatkov energetskega knjigovodstva večji od 10% zneska iz leta pred letom za katerega se ugotavlja prihranek.
Merila, na podlagi katerih se določi višina učinkovitostne dividende in pravica do porabe, predpiše vlada z uredbo.«.
36. člen
V tretjem odstavku 67. člena se besede »Agencija za energijo« nadomestijo z besedama »Eko sklad«.
Drugi stavek četrtega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Dobavitelji toplote, električne energije, plinastih goriv, dobavitelje tekočih goriv za ogrevanje, ki so mali zavezanci, ter dobavitelje tekočih goriv za pogonski namen po drugem odstavku 66.b člena tega zakona zbrana sredstva za izvajanje programov nakazujejo Eko skladu.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanec, ki je dobavitelj toplote iz distribucijskega omrežja, plina ter tekočih goriv za ogrevanje in ni dosegel ciljev potrjenega programa, je pa obračunal dodatek k ceni toplote oziroma goriv, mora sorazmerni del obračunanih sredstev, ki ga določi Eko sklad, skupaj z zamudnimi obrestmi nakazati Eko skladu. Zavezanec, ki je dobavitelj toplote iz distribucijskega omrežja, plina ter tekočih goriv za ogrevanje in je zbral več sredstev, kot je potrebno za izvedbo potrjenega programa, mora razliko sredstev nakazati Eko skladu.«.
37. člen
V tretjem odstavku 70. člena se črta besedilo »s soglasjem samoupravne lokalne skupnosti ali organa iz 35. člena tega zakona«.
38. člen
Za prvim odstavkom 81. člena se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Agencija za energijo je tudi prekrškovni organ na področju izvajanja njenih regulatornih in nadzorstvenih nalog iz 87., 89. in 89.a člena tega zakona.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
39. člen
V drugem odstavku 83. člena se besedi »energetskih dejavnosti« nadomestita z besedilom »dejavnosti iz prve in tretje do devete alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona.«.
V tretjem odstavku se besedi »energetsko dejavnost« nadomestita z besedilom »dejavnosti iz prve in tretje do devete alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona.«.
40. člen
V točki b) 87. člena se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– omrežnini za uporabo omrežij zemeljskega plina in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine, pri čemer se upoštevajo tudi ugotovljena odstopanja od regulativnega okvira skladno s tretjim odstavkom 46.a člena tega zakona,«.
Prva alineja točke c) se spremeni tako, da se glasi:
»– omrežnino za uporabo elektroenergetskih omrežij, pri čemer se upoštevajo tudi ugotovljena odstopanja od regulativnega okvira skladno s tretjim odstavkom 46.a člena tega zakona,«.
V točki e) se doda nova prva alineja, ki se glasi:
»– poslovanje sistemskih operaterjev in izvajanje regulativnega okvira,«.
Dosedanje prva do četrta alineja postanejo druga do peta alineja.
Na koncu dosedanje pete alineje, ki postane šesta alineja, se pred vejico doda besedilo »električne energije in zemeljskega plina«.
V dosedanji šesti alineji, ki postane sedma alineja, se pred besedo »ter« doda besedilo »električne energije in zemeljskega plina«.
Dosedanja sedma alineja postane osma alineja.
Točka g) se spremeni tako, da se glasi:
»g) v primeru, da sistemski operater omrežje zakupi, najame ali drugače pridobi v obratovanje, upravljanje in razvoj, omrežje, del omrežja ali objekte, povezane v omrežje in potrebne za delovanje omrežja, ali izvajanje nekaterih nalog prenese na tretjo osebo, Agencija za energijo presoja upravičenost stroškov lastnika navedenih objektov oziroma izvajalca nalog sistemskega operaterja po istih kriterijih za upravičenost, kot jih uporablja za oceno stroškov sistemskega operaterja,«.
41. člen
V četrtem odstavku 88. člena se za besedo »operater« v različnih sklonih dodajo besede »oziroma organizator trga« v ustreznem sklonu.
42. člen
Za tretjim odstavkom 89.a člena se doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»Pooblaščene osebe Agencije za energijo lahko:
– vstopijo in pregledajo prostore, zemljišča in prevozna sredstva na sedežu podjetij in na drugem kraju, na katerem podjetje samo ali drugo podjetje po njegovem pooblastilu opravlja dejavnost in posle;
– pregledujejo poslovne knjige, pogodbe, listine, poslovno korespondenco, poslovne evidence in druge podatke, ki so v zvezi s poslovanjem podjetja, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni (v nadaljnjem besedilu: poslovne knjige in druga dokumentacija), jih odvzamejo za določen čas ali pridobijo njihove kopije v kakršni koli obliki z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali Agencije za energijo. O odvzemu poslovnih knjig in druge dokumentacije naredi uradni zaznamek.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
43. člen
Za tretjim odstavkom 99. člena se doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»Energetska inšpekcija izvaja nadzor nad aktivnostmi sistemskih operaterjev in posegi tretjih oseb glede spoštovanja predpisov o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih omrežij, ne glede na njihovo napetost ter plinovodov, ne glede na njihov imenski premer in njihovo tlačno stopnjo.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
44. člen
Tretji odstavek 100. člena se črta.
45. člen
Besedilo 109. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 50.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
– za opravljanje dejavnosti nima licence (6. člen);
– za opravljanje dejavnosti, ki je po zakonu gospodarska javna služba, ne pridobi pravice njenega opravljanja (20., 21., 23., 23.c, 24., 30. člen, prvi odstavek 33. člena tega zakona in četrti odstavek 79. člena EZ-A);
– ne zagotovi ločenega računovodskega spremljanja ali ne zagotovi revizije, ali ne objavi računovodskih izkazov ločeno za posamezne energetske dejavnosti (drugi odstavek 38. člena);
– za energetski objekt nima pridobljenega energetskega dovoljenja (50. člen);
– ne posreduje podatkov po tem zakonu (14., 22., 24., 31.a člen, tretji odstavek 33. člena).
Z globo od 40.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Za prekrške, določene v tem členu, se lahko v hitrem postopku izrečejo globe tudi v višjem znesku, kot je najnižja predpisana mera globe.«.
46. člen
V napovednih besedilih 110., 111., 112. in 113. člena se črta besedilo »pri samostojnem opravljanju energetske dejavnosti«.
47. člen
Za 113.f členom se doda novi 113.g člen, ki se glasi:
»113.g člen
Z globo od 5.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je izvajalec energetske dejavnosti ali lastnik omrežja za prenos ali distribucijo energije, če Agenciji za energijo zahtevanih podatkov ne posreduje pravočasno ali na predpisan način (89. člen).
Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Za prekršek, določen v tem členu, se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v višjem znesku, kot je najnižja predpisana mera globe.«.
48. člen
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 118/06) se v prvem odstavku 41. člena datum »1. januarja 2011« nadomesti z datumom »1. januarja 2012«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
Dobavitelji toplote ali drugih energetskih plinov, ki ob uveljavitvi tega zakona izvajajo tržno oskrbo končnih odjemalcev s toploto ali drugimi energetskimi plini v skladu s pogoji iz drugega odstavka 33. člena zakona, morajo urediti pogodbena razmerja s končnimi odjemalci najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
50. člen
Vlada izda predpis, ki ureja pogoje za pridobitev in višino učinkovitostne dividende iz drugega odstavka 66.č člena zakona, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Minister, pristojen za energijo, izda predpis, ki ureja obvezno vsebino, vrste podatkov ter način vodenja energetskega knjigovodstva iz tretjega odstavka 66.c člena in predpis, ki določa ukrepe, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo odjemalcev iz 43. člena zakona, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Vlada v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi s tem zakonom:
– Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 125/04 in 71/09);
– Uredbo o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (Uradni list RS, št. 8/09);
– Uredbo o omejevanju obtežb (Uradni list RS, št. 42/95 in 64/95),
– Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 114/09).
Agencija za energijo uskladi s tem zakonom akt, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine in določitev omrežnine iz 27. in 32. člena zakona ter metodologijo za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja in za oskrbo z drugimi plini iz omrežij iz 87. člena zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
51. člen
Kvalificirani proizvajalci z napravami za proizvodnjo električne energije na biomaso ali kombinirane kvalificirane elektrarne na obnovljive vire energije do 10 MW, ki uporabljajo najmanj 5% delež biomase in ki ob uveljavitvi tega zakona prodajajo električno energijo na podlagi pogodbe o obveznem odkupu ali samostojno prodajajo električno energijo in na podlagi sklenjene pogodbe s sistemskim operaterjem ali distributerjem prejemajo za proizvedeno električno energijo premijo, lahko, na podlagi prenesenih pogodb in potrdil o izvoru na center za podpore, prejemajo premije ali imajo zagotovljen odkup do izteka veljavnosti pogodbe oziroma do konca leta 2010. Po tem letu morajo za prejemanje podpor po tem členu dosegati celotni izkoristek pretvorbe energije dovedene z biomaso v električno energijo in koristno toploto najmanj 50%. Po določbah tega člena lahko prejemajo podpore za proizvedeno električno energijo najdlje do konca leta 2011. Doseganje izkoristkov preverja Agencija za energijo, ki morebitno nedoseganje sporoči centru za podpore in proizvajalcu. Če zahtevani izkoristki niso doseženi, mora prejemnik centru za podpore vrniti morebiti prejeta sredstva, vključno z zamudnimi obrestmi.
52. člen
Obveznosti do kvalificiranih proizvajalcev, ki so do 31. decembra 2008 imeli pravico do prejemanja podpor in jim sistemski operaterji niso poravnali obveznosti za odkupljeno električno energijo, prevzame center za podpore.
53. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 320-01/09-15/56
Ljubljana, dne 8. marca 2010
EPA 822-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik