Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2010 z dne 15. 10. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2010 z dne 15. 10. 2010

Kazalo

4332. Zakon o letalstvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZLet-UPB4), stran 12201.

Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 15. julija 2010 je Državni zbor na seji dne 22. septembra 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o letalstvu, ki obsega:
– Zakon o letalstvu – ZLet (Uradni list RS, št. 18/01 z dne 14. 3. 2001),
– Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
– Zakon o meteorološki dejavnosti – ZMetD (Uradni list RS, št. 49/06 z dne 12. 5. 2006),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-A (Uradni list RS, št. 79/06 z dne 27. 7. 2006),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-B (Uradni list RS, št. 33/09 z dne 30. 4. 2009),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa – ZZNSZP-B (Uradni list RS, št. 109/09 z dne 28. 12. 2009) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-C (Uradni list RS, št. 62/10 z dne 30. 7. 2010).
Št. 326-06/10-27/2
Ljubljana, dne 22. septembra 2010
EPA 1275-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik
Z A K O N
O LETALSTVU uradno prečiščeno besedilo (ZLet-UPB4)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon v skladu s splošno priznanimi načeli mednarodnega letalskega prava ureja ter določa pogoje in zahteve, ki zadevajo zrakoplove, letalsko osebje in drugo strokovno osebje, zračni prevoz in druge letalske aktivnosti, letališča in vzletišča, infrastrukturo navigacijskih služb zračnega prometa, zagotavljanje varnosti zračnega prometa in ukrepe za olajšave zračnega prevoza, iskanje in reševanje zrakoplovov ter letalske nesreče in incidente, opravljanje letaliških služb in navigacijskih služb zračnega prometa ter javno infrastrukturo, nadzor ter določa sankcije za letalske prekrške.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
– Direktiva Sveta 89/629/EGS z dne 4. decembra 1989 o omejevanju hrupa civilnih podzvočnih reaktivnih letal (UL L št. 363 z dne 13. 12. 1989, str. 27),
– Direktiva Sveta 91/670/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju licenc osebja za opravljanje funkcij v civilnem letalstvu (UL L št. 373 z dne 31. 12. 1991, str. 21),
– Direktiva Sveta 92/14/EGS z dne 2. marca 1992 o omejevanju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 2 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988) (UL L št. 76 z dne 23. 3. 1992, str. 21), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 1999/28/ES z dne 21. aprila 1999 o spremembi Priloge k Direktivi Sveta 92/14/EGS o omejevanju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 2 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988) (UL L št. 118 z dne 6. 5. 1999, str. 53),
– Direktiva Sveta 94/56/ES z dne 21. novembra 1994 o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu (UL L št. 319 z dne 12. 12. 1994, str. 14),
– Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L št. 272 z dne 25. 10. 1996, str. 36),
– Direktiva Sveta 2000/79/ES z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), ECA (Evropsko združenje pilotov), ERA (Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov) in IACA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov) (UL L št. 302 z dne 1. 12. 2000, str. 57),
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/30/ES z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti (UL L št. 85 z dne 28. 3. 2002, str. 40),
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/42/ES z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu (UL L št. 167 z dne 4. 7. 2003, str. 23),
– Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o dolžnosti prevoznikov, da posredujejo podatke o potnikih (UL L št. 261 z dne 6. 8. 2004, str. 24),
– Direktiva 2009/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah (UL L št. 70 z dne 14. 3. 2009, str. 11).
(3) Zagotavljanje varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa je v javnem interesu.
2. člen
(suverenost)
(1) Republika Slovenija ima popolno in izključno suverenost v zračnem prostoru nad njenim ozemljem.
(2) Zračni prostor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: slovenski zračni prostor) obsega zračni prostor nad kopnim ter obalnim morjem in notranjimi vodami, ki so pod suverenostjo Republike Slovenije.
3. člen
(vključevanje v mednarodne organizacije)
Republika Slovenija se iz razlogov varnega in tekočega odvijanja zračnega prometa vključuje v univerzalne in regionalne mednarodne organizacije, ki v regiji ali širše zagotavljajo navigacijske službe zračnega prometa in druge dejavnosti v zvezi z njim in lahko pooblasti za opravljanje določene dejavnosti drugo državo ali mednarodno organizacijo, oziroma sprejme pooblastilo za opravljanje določene dejavnosti od druge države ali mednarodne organizacije.
4. člen
(dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki slovenskega zračnega prostora morajo spoštovati ta zakon in predpise, izdane na njegovi podlagi.
(2) Zunaj ozemlja Republike Slovenije določbe tega zakona in predpisi, izdani na njegovi podlagi, veljajo za zrakoplov, registriran v Republiki Sloveniji, v obsegu, kolikor niso v nasprotju z zakonodajo države, v kateri je zrakoplov v tistem trenutku.
5. člen
(urejanje civilnega letalstva)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, ureja in nadzoruje civilno letalstvo v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka izdaja plovnostno-tehnične in operativno-tehnične zahteve, certifikacijske specifikacije ter sprejemljive načine skladnosti in navodila Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(3) Ob upoštevanju mednarodnih standardov in priporočenih praks Mednarodne organizacije civilnega letalstva ter predpisov in pravnih aktov Evropske unije Vlada Republike Slovenije izda uredbo o sistemu upravljanja varnosti, s katero se določijo pristojnosti in odgovornosti za varnost civilnega letalstva, način doseganja sprejemljive ravni varnosti ter obveznosti izvajalcev posameznih dejavnosti v letalstvu glede:
a) identificiranja varnostnih tveganj,
b) zagotavljanja izvajanja takojšnjih ukrepov za ohranjanje sprejemljivega nivoja varnosti,
c) izvajanja stalnega nadzora in rednega ocenjevanja dosežene ravni varnosti in
d) doseganja stalnih izboljšav splošne ravni varnosti.
5.a člen
(urejanje vojaškega letalstva)
(1) Ministrstvo, pristojno za obrambo, ureja in nadzoruje vojaško letalstvo v skladu s tem zakonom in na podlagi drugih predpisov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo.
(2) Strokovne in nadzorne naloge iz prejšnjega odstavka, povezane z nadzorom plovnosti in certifikacijo vojaških zrakoplovov, licenciranjem vojaškega letalskega in drugega vojaškega letalskega strokovnega osebja, vojaškim zračnim prometom ter nadzorom in kontrolo zračnega prostora opravlja vojaški letalski nadzorni organ. Pri tem mora biti zagotovljeno, da je vojaški letalski nadzorni organ funkcionalno ločen od nadziranih oseb, poveljstev in enot, ki jih nadzoruje, in da se upoštevajo zahteve varnosti zračne navigacije civilnih zrakoplovov. Vojaški letalski nadzorni organ po usmeritvah ministrstva, pristojnega za obrambo, lahko sodeluje tudi v mednarodnih zadevah in z mednarodnimi organizacijami s področja vojaškega letalstva.
(3) Osebje, ki izvaja upravno-strokovne in nadzorstvene naloge iz prejšnjega odstavka, mora imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri, delovne izkušnje na letalskem področju in ustrezno vojaško licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, če opravlja upravne ali nadzorstvene naloge, ki se nanašajo tudi na osebe, ki v skladu s predpisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, za opravljanje dejavnosti in aktivnosti oziroma nalog potrebujejo ustrezno vojaško licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo.
6. člen
(nacionalni program razvoja civilnega letalstva)
(1) Usmeritve za trajnostni razvoj civilnega letalstva in zagotavljanje varnosti zračnega prometa se določijo z nacionalnim programom razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije, ki ga na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
(2) Kot izvedbene programe se za posamezna letališča izdelajo usklajeni programi razvoja letališč, tako da se zagotovi sistem letališč v skladu z namenom iz 86. člena tega zakona in ob upoštevanju javnega interesa kot tudi razvojnih potreb obratovalcev in uporabnikov letališč ter navigacijskih služb zračnega prometa.
7. člen
(uporaba zakona)
(1) Zračni promet se ureja v skladu s pogoji in na način, ki ga določajo mednarodne pogodbe, ta zakon in na njihovi podlagi izdani predpisi.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo za domače in tuje civilne zrakoplove, za državne zrakoplove pa, kolikor v mednarodni pogodbi ali v posebnih predpisih ni določeno drugače.
(3) Državni zrakoplovi iz prejšnjega odstavka so zrakoplovi, ki se uporabljajo v vojaške, policijske in carinske namene, vsi drugi so civilni.
(4) Določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov se uporabljajo za civilna letališča, za vojaška in mešana letališča pa le, kolikor ni v posebnih predpisih drugače določeno.
8. člen
(pravila letenja)
(1) Zrakoplovi morajo leteti v slovenskem zračnem prostoru po pravilih letenja.
(2) Pravila letenja predpiše minister, pristojen za promet.
9. člen
(zagotavljanje kvalitete)
(1) Kdor opravlja dejavnosti v letalstvu, mora organizirati sistem zagotavljanja kvalitete, vključno z načini izvajanja ter odgovornimi osebami, kar opredeli nosilec dejavnosti v priročniku o kvaliteti, ki ga odobri agencija.
(2) Sistem zagotavljanja kvalitete iz prejšnjega odstavka zajema zlasti zahteve glede kvalitete na področjih:
– uporabe in vzdrževanja zrakoplovov,
– načrtovanja in izdelave zrakoplovov,
– opravljanja sprememb na zrakoplovu, njegovih delih in opremi zrakoplova ter motorju,
– opravljanja zračnega prevoza in drugih dejavnosti v zračnem prometu,
– izvajanja teoretičnega ali praktičnega usposabljanja za letalstvo ter spremljanja veljavnosti izdanih listin,
– nalog varovanja, reševanja in protipožarne zaščite,
– opravljanja nalog navigacijskih služb zračnega prometa,
– del v zvezi z gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanjem letališč, vse v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, vključno z načinom izvajanja in odgovornimi osebami.
10. člen
(kršitve zračnega prostora)
(1) Zrakoplov krši slovenski zračni prostor, če leti v njem brez dovoljenja ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja pristojnega organa, oziroma v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Kršitev zračnega prostora je tudi letenje zrakoplova brez pilota in drugih vodenih ali nevodenih letečih objektov brez dovoljenja pristojnega organa.
(3) Zrakoplov, ki krši zračni prostor, služba kontrole letenja opozori na kršitev in mu da navodila. Če zrakoplov ne ravna v skladu z navodili, ga pozove k pristanku na določenem letališču. V primeru neizpolnitve poziva prisili zrakoplov k pristanku ministrstvo, pristojno za obrambo.
(4) Vlada Republike Slovenije predpiše postopek za izvedbo prisilnega pristanka zrakoplova iz prejšnjega odstavka.
11. člen
(omejitve in prepoved uporabe zračnega prostora)
(1) Za zagotovitev varnosti in obrambnih interesov Republike Slovenije lahko vlada omeji ali prepove letenje zrakoplovov v celotnem slovenskem zračnem prostoru ali nad določenimi območji.
(2) Zaradi zagotovitve javnega reda, varovanja določenih oseb, okolišev in objektov ter zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja, lahko ministrstvo, pristojno za promet, samostojno ali na predlog pristojnega organa omeji ali prepove letenje zrakoplovov v določenih območjih.
(3) Iz razlogov varstva okolja in varstva narave lahko agencija na predlog pristojnega organa omeji ali prepove letenje zrakoplovov v določenih območjih.
(4) Velikost in geografski položaj con, kjer je zračni promet prepovedan ali omejen, vključno z vrstami omejitev, se objavi v Zborniku letalskih informacij Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornik). Delna ali popolna prepoved uporabe zračnega prostora se objavi z obvestilom na način, ki je običajen v zračnem prometu.
12. člen
(prepoved nadzvočnega letenja)
(1) Leti zrakoplovov z nadzvočno hitrostjo so prepovedani. O izjemah odloča vlada.
(2) Vlada pri odločanju o izjemah iz prejšnjega odstavka upošteva sprejete mednarodne obveznosti Republike Slovenije oziroma njene obrambne potrebe.
13. člen
(najava leta in izdajanje dovoljenj)
(1) Za vsak let zrakoplova je obvezna najava leta, če z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, ali s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi podlagi, ni določeno drugače.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka najava leta ni obvezna za:
1. lete, ki se izvajajo v humanitarne ali zdravstvene namene,
2. let zrakoplova za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter za iskanje in reševanje zrakoplova (v nadaljnjem besedilu: iskanje in reševanje),
3. zrakoplove, ki so registrirani v Republiki Sloveniji,
4. zrakoplove do 12 ton največje dovoljene vzletne mase, če s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi podlagi, glede na zrakoplov, namen ali vrsto leta, ali glede na druge predpisane pogoje, ni drugače določeno.
(3) Najava leta se vloži pri pristojni navigacijski službi zračnega prometa. Minister, pristojen za promet, predpiše pravila, postopke in način izdajanja dovoljenj za lete zrakoplovov.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se najava leta vloži pri ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve za tuje državne zrakoplove, kot so določeni v tretjem odstavku 7. člena tega zakona, in za zrakoplove drugih državnih organov tuje države. Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve in ministrom, pristojnim za obrambo, predpiše pravila, postopke in način izdajanja dovoljenj za lete zrakoplovov iz tega odstavka.
14. člen
(oborožitev in izvidniška oprema zrakoplovov)
(1) Tujemu zrakoplovu ni dovoljeno v slovenskem zračnem prostoru nositi oborožitve in izvidniške opreme na način, ki omogoča njihovo uporabo, razen v primerih, določenih z mednarodno pogodbo.
(2) O izjemah iz prejšnjega odstavka odloča vlada. Vlada pri odločanju o izjemah upošteva sprejete mednarodne obveznosti Republike Slovenije in njene obrambne potrebe.
15. člen
(objava letalskih informacij)
(1) Informacije, potrebne za varen, reden in tekoč zračni promet, se zagotavlja z izdajanjem zbornika, letalskih informativnih okrožnic in obvestil letalcem.
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše vsebino, način in postopek za zagotavljanje informacij iz prejšnjega odstavka.
(3) Za letalske publikacije se plača stroške, ki jih predpiše minister, pristojen za promet. Letalske publikacije, ki jih država pošilja drugim državam na njihovo zahtevo, so brezplačne v okviru vzajemnosti.
16. člen
(stavka)
(1) Osebje, ki dela v navigacijskih službah zračnega prometa, letalsko in drugo strokovno osebje letalskega prevoznika, osebje, ki vzdržuje manevrske površine, objekte, naprave in instalacije na letališču, pomembne za varnost zračnega prometa, osebje meteorološke službe v letalstvu, osebje za sprejem in odpremo zrakoplovov, potnikov in stvari, osebje varnostne, reševalne in gasilske službe, službe nujne medicinske pomoči ali prve pomoči ter osebje drugih služb iz 89. člena tega zakona ter obveznih inšpekcijskih služb, ki morajo biti organizirane na javnem letališču po določbah tega zakona, uresničuje pravico do stavke ob pogoju zagotavljanja varnosti zračnega prometa v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, ki urejajo stavko, ter kolektivno pogodbo. Med stavko mora osebje zagotavljati varnost zračnega prometa v skladu z določbami tega zakona, drugimi predpisi s področja letalstva, letalskimi standardi in priporočili ter dogovorjenimi stavkovnimi pravili.
(2) Osebje iz prejšnjega odstavka mora tudi med stavko zagotoviti varno in nemoteno odvijanje:
1. letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter zrakoplovov v sili,
2. letov, ki se izvajajo v humanitarne ali zdravstvene namene,
3. letov državnih zrakoplovov iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona in zrakoplovov drugih državnih organov.
(3) Organizator stavke mora s sklepom o stavki najaviti stavko delodajalcu najmanj 15 dni pred njenim začetkom.
(4) Stavkovna pravila iz prvega odstavka tega člena dogovorita reprezentativni sindikat in delodajalec.
17. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen, če iz smisla besedila ne izhaja drugače:
1. certifikacija tipa je ugotavljanje, ali novi tip zrakoplova, motorja, propelerja, delov in opreme zrakoplova ustreza tehničnim pogojem, predpisanim za varen zračni promet;
2. cona letališča je določen kontroliran del zračnega prostora nad letališčem in okrog njega, namenjen varovanju letališkega prometa;
3. dejanski nadzor podjetja pomeni razmerje, ki je vzpostavljeno na zakonskih, pogodbenih ali katerihkoli drugih pravicah, ki posamezno ali skupaj, dajejo možnost za izvajanje neposrednega ali posrednega odločilnega vpliva na podjetje, zlasti s:
a) pravico do uporabe vseh sredstev ali dela sredstev podjetja,
b) pravicami ali pogodbami, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali odločitve organov podjetja ali drugače zagotavljajo odločilen vpliv na vodenje poslovanja podjetja;
4. del letališča so površine na letališču, ki funkcionalno služijo ali so prostorsko namenjene izvajanju dejavnosti obratovanja letališča ali dejavnostim uporabnikov letališča in drugim aktivnostim v zračnem prometu;
5. domači zračni promet je promet, pri katerem sta odletno in namembno letališče oziroma vzletišče na ozemlju Republike Slovenije in pri katerem ni predviden odlet v zračni prostor druge države;
6. drugo strokovno osebje so osebe, ki opravljajo dela, pomembna za varnost zračnega prometa in niso letalsko osebje po 27. točki tega člena;
7. ECAC – Evropska konferenca civilnega letalstva;
8. EUROCONTROL – Evropska organizacija za varnost zračne plovbe;
9. Evropski sporazum je Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani (Uradni list RS, št. 44/97 – MP, št. 13/97);
10. ICAO – Mednarodna organizacija civilnega letalstva;
11. incident je dogodek, povezan z obratovanjem zrakoplova, ki je ali bi lahko ogrozil varnost zračnega prometa in ni nesreča;
12. izvajalec storitev zemeljske oskrbe je vsaka pravna ali fizična oseba, ki tretjim osebam ponuja eno kategorijo ali več kategorij storitev zemeljske oskrbe;
13. JAA – Združeni letalski organi;
14. JAR – Skupni letalski predpisi, ki jih izdajajo Združeni letalski organi;
15. (črtana);
16. javno letališče je letališče, ki je namenjeno in odprto za zračni promet in javni zračni prevoz;
17. javni prevoz v zračnem prometu je zračni prevoz, ki je pod pogoji, ki jih določa zakon in splošni prevozni pogoji, dostopen vsakomur;
18. kontroliran zračni prostor je del zračnega prostora, določenih razsežnosti, v katerem je zagotovljena služba za vodenje zračnega prometa v obsegu, ki je opredeljen s klasifikacijo zračnega prostora;
19. let zrakoplova je gibanje zrakoplova od trenutka, ko se zrakoplov premakne z namenom vzleteti in do trenutka, ko se ustavi po pristanku;
20. letališče je določena kopenska ali vodna površina (vključno z objekti, napravami in opremo), ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzletanje in gibanje zrakoplovov;
21. letališče za lastne potrebe je letališče, ki se uporablja izključno za zračni prevoz za lastne potrebe, v okviru lastne dejavnosti, ki ni dejavnost zračnega prevoza ali usposabljanja v letalstvu;
22. letališka ploščad je del letališča, namenjen za sprejem in odpravo zrakoplovov, potnikov, pošte ali stvari, oskrbovanje zrakoplovov z gorivi in mazivi, parkiranje ali vzdrževanje zrakoplovov;
23. letališki promet je gibanje zrakoplovov na letališču oziroma vzletišču in let zrakoplova v bližini letališča oziroma vzletišča;
24. letalo je zrakoplov na motorni pogon, težji od zraka, ki dobi vzgon v letu predvsem od aerodinamičnih reakcij na njegove površine;
25. Letalska zveza Slovenije je pooblaščena organizacija, ki v skladu z zakonom ureja zadeve na področju športnega letalstva;
26. letalski prevoznik pomeni podjetje za zračni prevoz z veljavno operativno licenco;
27. letalsko osebje je osebje, ki upravlja z zrakoplovom ali opravlja dela v zvezi z njegovim upravljanjem in ki opravlja dela, ki neposredno vplivajo na varnost zračnega prometa;
28. licenca je listina, s katero se potrdi, da oseba, ki spada v letalsko osebje, izpolnjuje pogoje za opravljanje določenih del;
29. licenciranje je opravljanje vseh strokovnih dejanj, ki jih opravlja pooblaščeni organ, in ki zajemajo: oceno usposobljenosti vložnika v zvezi z izdajo licenc, ratingov, pooblastil oziroma potrdil, ki se izdajajo letalskemu osebju oziroma drugemu strokovnemu osebju, izdajo navedenih listin ter vpis ratingov oziroma pooblastil v licence, določitev pooblastil navedenih oseb, potrditev programov usposabljanj, potrditev uporabe naprav in sredstev za usposabljanje letalskega osebja, ter validacija licenc, ki jih izdajo druge države;
30. linija v rednem javnem zračnem prevozu je serija letov, med dvema ali več kraji, ki se opravljajo po redu letenja;
31. manevrska površina je del letališča, ki je namenjen za vzletanje, pristajanje in vožnjo zrakoplovov, razen letališke ploščadi;
32. mednarodni zračni promet je promet, pri katerem je predviden odlet v zračni prostor druge države;
33. mešano letališče je vojaško letališče, na katerem je dovoljen tudi civilni zračni promet;
34. načrt leta so določene informacije, posredovane enotam služb zračnega prometa, ki se nanašajo na nameravani let zrakoplova ali na njegov del;
35. (črtana);
36. najava leta je prošnja za dovolitev leta zrakoplova ali za prelet slovenskega ozemlja;
37. nekontroliran zračni prostor je zračni prostor, ki se nahaja zunaj letaliških con in sega od površine zemlje do višine, kjer se začenja kontroliran zračni prostor;
38. nesreča je dogodek, povezan z obratovanjem zrakoplova, ki se zgodi od tedaj, ko se ena ali več oseb oziroma stvari vkrca v zrakoplov, s katerim se namerava opraviti let, do tedaj, ko se opravi izkrcanje in zaradi katerega je:
a) ena ali več oseb smrtno ponesrečenih ali težje poškodovanih oziroma so stvari močno poškodovane ali uničene kot posledica:
– nahajanja v zrakoplovu, ali
– neposrednega stika z delom zrakoplova vključno z deli, ki so se oddvojili, ali
– izpostavljenosti reaktivnemu pišu, razen, če so poškodbe posledica naravnih vzrokov, če gre za samopoškodbe ali če poškodbe povzročijo druge osebe, ali so poškodovani slepi potniki, ki se skrivajo zunaj območij, ki so običajno namenjena potnikom in posadki; ali je
b) na zrakoplovu nastala poškodba ali napaka na strukturi, ki:
– negativno vpliva na strukturno moč, delovanje ali letalne karakteristike zrakoplova in
– bi zahtevala večje popravilo ali zamenjavo poškodovanega dela, razen okvare ali poškodbe motorja, ki je omejena samo nanj, njegov pokrov ali dodatke, ali okvare propelerja, konca krila, antene, zračnice, zavor, aerodinamičnih prehodov, manjše zareze ali vbodne luknje na površini zrakoplova; ali je
c) zrakoplov izgubljen ali popolnoma nedostopen;
39. nevarno območje je določen del zračnega prostora, v katerem lahko v določenem času potekajo aktivnosti, nevarne za promet zrakoplovov;
40. območje izključne rabe je območje letališča, določeno v odvisnosti od velikosti obstoječe in planirane vzletno- pristajalne steze z osnovno stezo letališča ter obstoječimi in planiranimi zgradbami, instalacijami in opremo letališča, na katerem so dovoljeni le tisti posegi v prostor ter gradnja objektov in postavitev naprav, ki neposredno služijo obratovanju letališča;
41. območje nadzorovane rabe je območje pod določenimi omejitvenimi ravninami letališča (notranja horizontalna, konična in druge omejitvene ravnine, odvisne od opremljenosti letališča z navigacijsko opremo), določeno glede na obstoječo oziroma planirano oznako letališča po ICAO klasifikaciji in v odvisnosti od opremljenosti letališča z navigacijsko opremo in v katerem so posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo;
42. območje omejene rabe letališča je bližnje območje letališča, določeno s priletno-odletno in bočno ravnino in drugimi omejitvenimi ravninami, odvisnimi od opremljenosti letališča z navigacijsko opremo, ki je namenjeno dejavnostim, ki so povezane z obratovanjem letališča in se določi posebej za vsako letališče, v katerem so posegi v prostor in gradnja objektov ter postavitev naprav dopustni le za potrebe takih dejavnosti;
43. območje omejitev je določen del zračnega prostora, v katerem je promet zrakoplovov dovoljen pod posebnimi pogoji;
44. osnovni varnostni pregled je varnostni pregled zrakoplova, osebe ali stvari, ki se opravi pred vsakim nameravanim letom v skladu z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter varnostnimi programi po tem zakonu;
45. ovira za zračni promet je vsaka nepremična in premična stvar ali njen del, ki stoji na površini, namenjeni za promet zrakoplovov ali sega nad določeno ravnino, namenjeno varovanju zrakoplovov med letom;
46. plovnost zrakoplova je ugotovitev pooblaščene osebe, da zrakoplov izpolnjuje pogoje za varno uporabo oziroma letenje;
47. podjetje pomeni v določbah o operativni licenci iz 4. poglavja tega zakona vsako fizično ali pravno osebo ne glede na to, ali ustvarja dobiček ali ne, oziroma vsako uradno telo ne glede na to, ali ima svojo pravno osebnost ali ne;
48. pooblastilo je vpis v licenci ali njen sestavni del, ki daje upravičencu pravico do uveljavljanja določenih privilegijev in ni rating;
49. posadka zrakoplova so osebe, ki se nahajajo na zrakoplovu med letom zaradi opravljanja del, ki zagotavljajo nemoteno in varno izvršitev leta;
50. posebni varnostni pregledi in ukrepi so postopki in ukrepi v zvezi z zrakoplovi, osebami in stvarmi, ki se izvajajo na podlagi predpisanih policijskih pooblastil in v skladu z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter varnostnimi programi po tem zakonu;
51. posebni zračni prevoz je prevoz, ki nima značilnosti rednega zračnega prevoza in se opravlja po posebej dogovorjenih pogojih, kot na primer letalski čarter, taksi ali panoramski prevoz;
52. poslovni načrt pomeni podroben opis načrtovanih poslovnih dejavnosti letalskega prevoznika za zadevno obdobje, še posebej v zvezi z razvojem trga in z vlaganji, ki jih je treba izvesti, vključno s finančnimi in ekonomskimi učinki teh dejavnosti;
53. postopki v sili so načrtovani postopki za usklajeno delovanje pooblaščenih oseb, služb ter različnih organov in organizacij v zvezi z dogodki in stanji, ki bi lahko ogrozila ali ogrožajo varnost na letališču ali varnost zrakoplova;
54. potnik je fizična oseba, ki ima po pogodbi pravico do prevoza z zrakoplovom;
55. povzetek finančnega poročila pomeni podrobno navedbo dohodkov in stroškov za zadevno obdobje, vključno z razčlenitvijo na dejavnosti, povezane z zračnimi prevozi, in druge dejavnosti, kot tudi na denarne in nedenarne elemente;
56. prepovedano območje je določen del zračnega prostora nad kopnim ter obalnim morjem in notranjimi vodami, v katerem je promet zrakoplovov prepovedan;
57. privilegiji so upravičenja oziroma ugodnosti, ki izhajajo iz licence in jih lahko uveljavlja upravičenec;
58. rating je vpis v licenci, ki določa posebne pogoje, privilegije ali omejitve, ki zadevajo določeno licenco;
59. red letenja je čas, določen za vzletanje in pristajanje zrakoplovov v rednem zračnem prevozu;
60. redni zračni prevoz je javni zračni prevoz, ki ima vse naslednje značilnosti:
a) opravlja se kot odplačni prevoz potnikov, pošte ali stvari,
b) vsak let je pod pogoji, ki jih določa zakon in splošni pogoji prevoza, dostopen vsakomur,
c) opravlja se med dvema ali več kraji, tako da gre:
– za serijo letov, opravljenih v skladu z objavljenim redom letenja ali
– za lete, ki so tako redni ali pogosti, da tvorijo prepoznavno sistematično serijo;
61. referenčna koda je oznaka letališča, določena v odvisnosti od dolžine vzletno-pristajalne steze in od razpona kril zrakoplova ter od razdalje med kolesi podvozja zrakoplova;
62. referenčna točka letališča oziroma vzletišča je točka, določena z geografsko lokacijo in se praviloma nahaja na sredini vzletno-pristajalne steze;
63. resni incident je incident, pri katerem so podane okoliščine, ki kažejo na to, da se je nesreča skoraj zgodila;
64. samooskrba je dejavnost, v kateri uporabnik letališča neposredno zase izvaja eno ali več kategorij storitev zemeljske oskrbe in ne sklene nikakršne pogodbe o opravljanju teh storitev s tretjo osebo. Uporabniki letališč se glede samooskrbe v medsebojnem odnosu ne štejejo za tretje osebe, kadar: (1) ima eden večinski delež drugega, ali (2) ima en sam subjekt večinski delež vsakega;
65. Skupnosti – Evropske Skupnosti, kot so navedene v Evropskem sporazumu;
66. ultralahke in druge letalne naprave so letalne naprave in zrakoplovi, ki niso zajeti s standardi in priporočili ICAO oziroma s Skupnimi letalskimi predpisi JAA;
67. uporabnik letališča je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za prevoz potnikov in drugih oseb, pošte in/ali tovora po zraku od ali do zadevnega letališča;
68. uporabnik zrakoplova je pravna ali fizična oseba, ki ni lastnik zrakoplova, temveč ga uporablja na podlagi zakupne pogodbe ali na kakšni drugi pravni podlagi;
69. (črtana);
70. varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja (v nadaljnjem besedilu: varovanje) je kombinacija ukrepov, osebja in materialnih virov za varovanje civilnega zračnega prometa pred dejanji nezakonitega vmešavanja;
71. vodja zrakoplova je pilot, ki praviloma upravlja zrakoplov in je odgovoren za varno izvršitev leta;
72. vplivna območja letališč so območje izključne rabe letališča, območje omejene rabe in območje nadzorovane rabe;
73. vzletišče je določena kopenska ali vodna površina, ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzletanje in gibanje zrakoplovov samo določenih vrst in kategorij;
74. zemeljska oskrba so storitve, ki se opravljajo za uporabnike letališč na letališčih, zajemajo pa zlasti, delno ali v celoti, naslednje kategorije storitev: upravljanje in nadzor na letališču; odprema tovora in pošte; oskrba na ploščadi; oskrba z gorivi in mazivi; vzdrževanje zrakoplova; letalske operacije in storitve za posadko; prevoz na zemlji; oskrba potnikov; odprema prtljage; oskrba na zrakoplovu; storitve oskrbe potnikov s hrano in pijačo;
75. zračna pot je kontroliran zračni prostor ali njegov del v obliki tridimenzionalnega koridorja, opremljen z radionavigacijskimi napravami;
76. zračni prevoz je prevoz potnikov, pošte in/ali blaga za plačilo in/ali najem;
77. zračni promet je gibanje zrakoplovov po zraku (let) in po letališčih ter vzletiščih;
78. zrakoplov je vsaka naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko površino;
79. drugo varnostno pomembno območje letališča je območje, ki ni javni del letališča, varnostno območje omejenega gibanja ali kritični del varnostnega območja omejenega gibanja, vendar ga je zaradi celovitosti ukrepov varovanja treba določiti.
(2) Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v 84.a, 84.b in 189.a členu tega zakona, s katerimi se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2004/82/ES, imajo naslednji pomen:
1. »prevoznik« je vsaka fizična ali pravna oseba, katere zaposlitev je izvajanje prevoza potnikov po zraku;
2. »zunanje meje« so zunanje meje držav članic s tretjimi državami;
3. »mejna kontrola« je kontrola, ki se izvaja na meji in je povezana izključno z namenom prehoda te meje, ne glede na ostale vidike;
4. »mejni prehod« je vsak prehod, ki ga pristojni organi določijo za prehod zunanjih meja;
5. »osebni podatki«, »obdelava osebnih podatkov« in »zbirke osebnih podatkov« imajo enak pomen, kot je določen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(3) Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v zvezi z agencijo, nadzorom in prekrškovnimi postopki, imajo naslednji pomen:
1. »delovne izkušnje na letalskem področju« so delovne izkušnje, ki jih je oseba pridobila z delom na delovnem mestu oziroma z opravljanjem letalske dejavnosti ali aktivnosti, za katero se zahteva ustrezna licenca, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo. Delovne izkušnje iz tega odstavka se opredelijo v letih in mesecih ali urah opravljanja določenih nalog, za katera so potrebna letalska znanja;
2. »letalski nadzornik« je uradna oseba pristojnega organa, ki izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti za odločanje v upravnih zadevah, stalni nadzor, nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov ali odločanje o prekrških, določene z letalskimi prepisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, če se s temi predpisi in pravnimi akti kot pogoj zahteva tudi posedovanje ustrezne licence oziroma delovne izkušnje, pridobljene z ustrezno licenco;
3. »nadzornik« je uradna oseba pristojnega organa, ki izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti za odločanje v upravnih zadevah, stalni nadzor, nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov ali odločanje o prekrških, določene z letalskimi prepisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, če se s temi predpisi in pravnimi akti kot pogoj ne zahteva tudi posedovanje ustrezne licence oziroma delovnih izkušenj, pridobljenih z ustrezno licenco;
4. »letalski predpisi in pravni akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji« so predpisi in drugi splošni akti, ki urejajo vprašanja v zvezi z letalstvom, ki so jih izdali pristojni slovenski organi, predpisi in drugi pravni akti Skupnosti oziroma Evropske unije, ki urejajo vprašanja v zvezi z letalstvom ter dvostranski mednarodni sporazumi in večstranske mednarodne pogodbe, ki urejajo vprašanja v zvezi z letalstvom in zavezujejo Republiko Slovenijo;
5. »nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov« pomeni nadzor, ki se opravlja zaradi preverjanja, ali imajo osebe, ki opravljajo dejavnost na letalskem področju ali izvajajo letalsko aktivnost, za to predpisano dovoljenje ali drugo listino pristojnega organa, s katero dokazujejo, da so za to ustrezno usposobljene oziroma da smejo opravljati tako dejavnost ali aktivnost. Nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov ne vsebuje nalog stalnega nadzora;
6. »stalni nadzor« pomeni naloge, ki se jih opravlja zaradi preverjanja, ali se izpolnjujejo pogoji, pod katerimi je bil certifikat izdan, kadar koli v obdobju veljavnosti certifikata, ter prav tako sprejetje zaščitnih ukrepov;
7. »usposobljeni subjekt« je usposobljeni subjekt, kot je opredeljen v predpisih Evropske unije, ki se nanašajo na skupne predpise na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu, in usposobljeni subjekt, kot je opredeljen v predpisih o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu.
2.0. ZRAKOPLOVI
2.1. Registracija zrakoplovov
18. člen
(registracija zrakoplovov)
V slovenskem zračnem prostoru ne sme leteti zrakoplov, ki ni registriran.
19. člen
(državna pripadnost zrakoplovov)
Zrakoplov, registriran v Republiki Sloveniji, ima slovensko državno pripadnost.
20. člen
(obseg registracije, izjeme in predpisi)
(1) Šteje se, da je zrakoplov registriran v Republiki Sloveniji po tem zakonu, če je vpisan v register zrakoplovov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: register zrakoplovov) ali v drugo ustrezno evidenco.
(2) V evidenco iz prejšnjega odstavka se vpišejo ultralahke in druge letalne naprave, ki niso izdelane v skladu s certifikacijskimi zahtevami in sprejemljivimi postopki usklajevanja, drugi zrakoplovi pa se vpišejo v register zrakoplovov.
(3) Za pritrjene zmaje in vezane balone registracija ni obvezna.
(4) Evidenco ultralahkih in drugih letalnih naprav vodijo pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje zlasti glede strokovne usposobljenosti, prostorov, tehnične opremljenosti in organiziranosti, vse glede na vrsto, kategorijo, namen uporabe in težo ultralahke in druge letalne naprave, ter glede na druge pogoje, predpisane v skladu s 30. in 40. členom tega zakona in jih po predhodni preveritvi izpolnjevanja teh pogojev pooblasti minister, pristojen za promet. Če pooblastilo iz tega odstavka ni dano, evidenco vodi agencija.
2.2. Oznake zrakoplovov
21. člen
(oznaka državne pripadnosti in registrske oznake)
(1) Zrakoplov, registriran v Republiki Sloveniji po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: slovenski zrakoplov), mora imeti oznako državne pripadnosti: »S5« in predpisano registrsko oznako.
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše registrske oznake, način njihovega določanja in namestitve, glede na vrsto in kategorijo zrakoplova.
(3) Na zrakoplovu so lahko tudi druge oznake in napisi, ki ne smejo vplivati na vidnost oznak državne pripadnosti in registrskih oznak.
2.3. Postopek registracije
22. člen
(vodenje registra zrakoplovov)
(1) Agencija vodi register zrakoplovov in dodatek k registru zrakoplovov.
(2) V registru zrakoplovov se vodijo stalni vpisi, v dodatku k registru zrakoplovov pa začasni vpisi, v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(3) Zadeve pri registriranju zrakoplovov, ki se nanašajo na hipoteke in na mednarodna priznavanja določenih pravic na zrakoplovih, se vodijo v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska in stvarnopravna razmerja v letalstvu in v skladu z mednarodno pogodbo.
23. člen
(pogoji za registracijo)
(1) Zrakoplov se sme registrirati v Republiki Sloveniji, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. lastnik zrakoplova je državljan Republike Slovenije,
2. zrakoplov ima spričevalo o plovnosti, ki ga je izdalo ministrstvo, pristojno za promet, ali spričevalo o plovnosti, ki ga je izdala druga država in je njegovo veljavnost priznalo ministrstvo, pristojno za promet,
3. zrakoplov ni registriran v nobeni drugi državi in
4. zrakoplov izpolnjuje predpisane pogoje glede omejitev hrupa in drugih emisij, kar ugotovi agencija.
(2) Z državljani Republike Slovenije so izenačeni:
1. gospodarske družbe, ki so v večinski lasti in pod dejanskim nadzorom slovenskih državljanov,
2. društva, združenja in letalske šole, ki so domače pravne osebe in so v večinski lasti in pod dejanskim nadzorom slovenskih državljanov,
3. lokalna skupnost Republike Slovenije in Republika Slovenija,
4. državljani in pravne osebe Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora.
24. člen
(zahteva za vpis in obveznost predložitve dokumentacije)
(1) Zrakoplov se vpiše v register zrakoplovov na zahtevo lastnika oziroma vseh lastnikov zrakoplova. Pisni vlogi na predpisanem obrazcu morajo biti priloženi dokumenti, s katerimi vložnik dokazuje, da je lastnik zrakoplova in da izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
(2) Tuj zrakoplov se lahko vpiše v register zrakoplovov na zahtevo uporabnika zrakoplova, ki je državljan Republike Slovenije, če so izpolnjeni pogoji iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena in predlagatelj agenciji predloži še naslednje listine:
1. pogodbo o zakupu, ki ni krajši od pol leta,
2. dovoljenje lastnika za vpis zrakoplova v register zrakoplovov.
(3) Letalski prevoznik, ki uporablja zrakoplov drugega podjetja ali ki zrakoplov priskrbi drugemu podjetju, mora za tako operacijo pridobiti predhodno odobritev agencije. Pogoji za odobritev so del zakupne pogodbe.
(4) Agencija ne odobri pogodbe o zakupu zrakoplova s posadko letalskemu prevozniku, ki mu je izdala operativno licenco, če niso izpolnjeni varnostni standardi, enakovredni tistim, ki se nanašajo na spričevalo letalskega prevoznika iz 76. člena tega zakona.
(5) Zrakoplov, ki ga uporablja letalski prevoznik, ki mu je operativno licenco izdala agencija, mora biti vpisan v register zrakoplovov ali v register zrakoplovov druge države, članice Skupnosti, po izbiri agencije.
(6) Če se zakupna pogodba za zrakoplov, registriran v Skupnosti, šteje za sprejemljivo na podlagi četrtega odstavka tega člena agencija ne zahteva vpisa takega zrakoplova v register zrakoplovov, če bi to zahtevalo konstrukcijske spremembe.
(7) V primeru kratkoročnih zakupnih pogodb za zadostitev začasnim potrebam letalskega prevoznika ali v drugačnih izjemnih okoliščinah, lahko agencija prizna oprostitev zahtev iz petega odstavka tega člena.
(8) Pri uporabi petega odstavka tega člena agencija ob upoštevanju veljavnih predpisov, vključno s predpisi, ki zadevajo izdajo spričeval o plovnosti, sprejme v register zrakoplovov tiste zrakoplove, ki so v lasti državljanov drugih držav, članic Skupnosti in prenos iz registra zrakoplovov navedenih držav brez diskriminacijske takse in brez zavlačevanja. Razen običajne takse za registracijo se za prenos zrakoplova ne zaračunava taksa.
25. člen
(register zrakoplovov)
(1) Register zrakoplovov sestavljata glavna knjiga in zbirka listin.
(2) Glavna knjiga je javna.
(3) Glavna knjiga registra zrakoplovov je sestavljena iz vložkov, ki vsebujejo vpisni, lastninski in bremenski list. Vsak zrakoplov se vpiše v svoj vložek. Agencija vnaša v glavno knjigo registra zrakoplovov vse potrebne podatke o zrakoplovu, o lastniku in načinu pridobitve zrakoplova, o uporabniku zrakoplova, če to ni lastnik ter o hipotekah, vezanih na ta zrakoplov in drugih pravicah na zrakoplovu, kot tudi vse spremembe, ki se nanašajo na vsebino registra zrakoplovov.
(4) Zbirka listin se vodi za vsak zrakoplov posebej in se hrani kot poslovna tajnost.
(5) Vpis v vpisni list registra zrakoplovov se opravi na podlagi odločbe agencije.
(6) Vpis v lastninski in bremenski list izvede agencija na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega sodišča.
(7) Evidenca iz 20. člena tega zakona vsebuje vse potrebne podatke o ultralahki ali drugi letalni napravi in osnovne podatke o lastniku. Vpis v evidenco se opravi na podlagi ugotovitve osebe, ki vodi evidenco, da so izpolnjeni predpisani pogoji za vpis. Za ultralahke in druge letalne naprave se ne vodi lastninski in bremenski list. Vpis v evidenco izvede oseba iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona na podlagi popolne vloge lastnika, pri čemer se smiselno upoštevajo pogoji iz 23. člena v zvezi z enajstim odstavkom 32. člena tega zakona.
26. člen
(začasni vpis)
(1) Na pisno vlogo lastnika se sme zrakoplov začasno vpisati v dodatek k registru zrakoplovov, če se zrakoplov nahaja v drugi državi in je bilo njegovo lastništvo preneseno na slovenskega državljana, pri čemer pa niso izpolnjeni vsi predpisani pogoji za registracijo. Za vpis v dodatek k registru zrakoplovov morajo biti izpolnjeni pogoji iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona.
(2) Zrakoplov v izdelavi, se vpiše v dodatek k registru zrakoplovov pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za promet. Pri tem se smiselno upoštevajo določbe o vpisu v register zrakoplovov.
27. člen
(sporočanje sprememb)
(1) Lastnik oziroma uporabnik zrakoplova mora takoj obvestiti agencijo o vsaki spremembi podatkov, vpisanih v register zrakoplovov.
(2) Vsako spremembo lastništva, zakupa in bremena zrakoplova morata prejšnji in novi lastnik takoj sporočiti agenciji in ji dostaviti vse dokumente, s katerimi se dokazuje novo lastništvo in izpolnjevanje pogojev iz 1. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona.
28. člen
(izbris iz registra zrakoplovov)
(1) Zrakoplov se izbriše iz registra zrakoplovov oziroma iz dodatka k registru zrakoplovov, če:
1. to zahteva lastnik zrakoplova oziroma uporabnik zrakoplova z dovoljenjem lastnika,
2. niso več izpolnjene zahteve iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona,
3. se zrakoplov vpiše v vojaški register zrakoplovov,
4. je zrakoplov uničen ali izgubljen in je iskanje zaključeno, ali je bil zaradi drugih razlogov vzet iz uporabe,
5. zrakoplov v zadnjih treh letih ni imel veljavnega spričevala o plovnosti zrakoplova.
(2) Če se v registru zrakoplovov vodi hipoteka na zrakoplovu, se tega zrakoplova brez dovoljenja zastavnega upnika ne sme izbrisati iz registra.
29. člen
(izdaja potrdila o vpisu oziroma odločbe o zavrnitvi vpisa)
(1) Agencija v 15 dneh po prejemu popolne vloge za vpis zrakoplova v register zrakoplovov izda odločbo o vpisu in potrdilo o vpisu v register zrakoplovov oziroma zavrne vpis. Če se zrakoplov vpiše v dodatek k registru zrakoplovov, agencija izda potrdilo o vpisu za določen čas, ki ni daljši od 12 mesecev.
(2) Kadar se vpiše spremembo lastništva, se izda novo potrdilo o vpisu v register zrakoplovov, prejšnje potrdilo pa mora lastnik vrniti agenciji.
(3) Če se zrakoplov izbriše iz registra zrakoplovov, se mora potrdilo o vpisu vrniti agenciji.
30. člen
(podzakonski predpisi)
(1) Minister, pristojen za promet, predpiše:
1. vsebino glavne knjige registra zrakoplovov in zbirke listin,
2. strokovne in tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščene osebe iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona,
3. natančnejšo vsebino evidenc, postopke za njihovo vodenje, oznake in uporabo letalnih naprav iz drugega odstavka 20. člena tega zakona.
(2) Register vojaških zrakoplovov vodi ministrstvo, pristojno za obrambo. Minister, pristojen za obrambo, predpiše vsebine in pogoje za vojaški register zrakoplovov, oznake državne pripadnosti ter registrske oznake vojaških zrakoplovov.
2.4. Plovnost in vplivi zrakoplovov na okolje
31. člen
(plovnostne in okoljevarstvene zahteve za zrakoplove)
(1) Zrakoplov, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, mora biti ploven in mora izpolnjevati okoljevarstvene zahteve.
(2) Zrakoplov velja za plovnega, če je bil projektiran, izdelan, opremljen in vzdrževan skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter ima take letalne lastnosti, da izpolnjuje predpisane plovnostne zahteve.
(3) Preverjanje plovnostnih zahtev izvaja agencija z rednimi in izrednimi pregledi. Redni pregled se opravi pred izdajo spričevala o plovnosti oziroma pred podaljšanjem njegove veljavnosti na zahtevo lastnika oziroma uporabnika zrakoplova. Izredni pregled se opravi, kadar se ugotovi odstopanje od predpisanih plovnostnih zahtev ali na zahtevo lastnika oziroma uporabnika zrakoplova. Izredni pregled lahko odredi agencija oziroma letalski nadzornik, če se utemeljeno sumi, da zrakoplov ni ploven.
(4) Spričevalo o plovnosti iz prejšnjega odstavka izda agencija na osnovi opravljenega pregleda za preverjanje plovnosti, ki zajema preverjanje plovnostnih zahtev, kot je ugotavljanje skladnosti konstrukcije zrakoplova z ustreznim certifikatom za tip zrakoplova, ugotavljanje izpolnjevanja zahtev odobrenega rednega in izrednega sistema vzdrževanja za tip zrakoplova, preverjanje funkcionalne sposobnosti zrakoplova in njegovih sistemov glede na odobrena navodila za uporabo zrakoplova, preverjanje, ali zaradi morebitnih dogodkov, ki jih je utrpel zrakoplov, ni prišlo do sprememb v lastnostih delovanja zrakoplova in njegovih sistemov ter preverjanje drugih zahtev agencije glede na morebitne posebne pogoje in lastnosti za predmetni tip zrakoplova, ki dokazuje, da zrakoplov izpolnjuje ustrezne plovnostne zahteve.
(5) Minister, pristojen za promet, predpiše plovnostne zahteve in natančnejše postopke za izdajo in podaljšanje veljavnosti spričeval o plovnosti ter priznanje veljavnosti tujih spričeval o plovnosti.
(6) Šteje se, da zrakoplov izpolnjuje okoljevarstvene zahteve, če ne presega s predpisi dovoljenega hrupa in drugih predpisanih emisij v okolje.
(7) Vlada lahko na usklajen predlog ministra, pristojnega za promet in ministra, pristojnega za okolje, predpiše mejne vrednosti emisij, ki jih morajo izpolnjevati zrakoplovi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(8) Na območjih, ki so zavarovana po predpisih o ohranjanju narave, lahko vlada na usklajen predlog ministra, pristojnega za promet in ministra, pristojnega za okolje, določi način znižanja imisij pod predpisano mejno vrednost na takem območju.
(9) Vsak zrakoplov mora imeti veljavno spričevalo o hrupu. Za zrakoplov, ki se vpiše v register zrakoplovov, izda tako spričevalo agencija ali pa prizna veljavnost tujega spričevala.
(10) Druge okoljevarstvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati zrakoplov, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, postopke ugotavljanja mejnih vrednosti emisij in drugih okoljevarstvenih zahtev ter listine, s katerimi se dokazujejo, predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje.
(11) Tuj zrakoplov mora imeti med letenjem v Republiki Sloveniji spričevalo o plovnosti in spričevalo o hrupu ali drugo ustrezno listino, ki jo je izdal pristojni organ druge države in se prizna v skladu z mednarodno pogodbo.
32. člen
(spričevalo o plovnosti)
(1) Za zrakoplov, za katerega se ugotovi, da je ploven, izda agencija na pisno vlogo lastnika zrakoplova spričevalo o plovnosti z veljavnostjo praviloma 12 mesecev. V spričevalu o plovnosti morajo biti vpisane prepovedi in omejitve, ki jih je določila agencija in se nanašajo na uporabo zrakoplova.
(2) Na pisno vlogo lastnika ali uporabnika zrakoplova agencija podaljša veljavnost spričevala o plovnosti praviloma za 12 mesecev, če je predhodno s pregledom za preverjanje plovnosti ugotovila, da je zrakoplov še vedno ploven.
(3) Pregled za preverjanje plovnosti opravi komisija oziroma posameznik, ki jih imenuje minister, pristojen za promet, izmed javnih uslužbencev agencije ali pooblaščenih oseb iz osmega odstavka tega člena.
(4) Pregled za preverjanje plovnosti v zvezi z vsebinami pregleda, kot so določene v četrtem odstavku prejšnjega člena, se opravi s:
1. preverjanjem dokumentacije lastnika oziroma uporabnika o vzdrževanju zrakoplova;
2. fizičnim pregledom zrakoplova ter
3. preizkusom v letu.
Ob preverjanju plovnosti se hkrati preveri tudi dokumentacija o sklenjenih obveznih zavarovanjih v prometu.
(5) Agencija lahko kadarkoli med veljavnostjo spričevala o plovnosti opravi pregled za preverjanje plovnosti zrakoplova. Enak pregled opravi tudi na vlogo lastnika oziroma uporabnika.
(6) Lastnik oziroma uporabnik mora dati agenciji na voljo vse podatke v zvezi s plovnostjo, vzdrževanjem, spremembami ali popravili zrakoplova ter vse podatke in statistike o njegovem delovanju in uporabi.
(7) Lastnik oziroma uporabnik zrakoplova mora zagotoviti javnim uslužbencem agencije in osebam iz osmega odstavka tega člena prost dostop do vseh prostorov in opreme, kot tudi v zrakoplov na zemlji in med letom ter vso pomoč, ki jo potrebujejo za izvršitev svojih nalog. Če je potreben preizkus v letu, ga mora opraviti lastnik oziroma uporabnik pod nadzorom javnega uslužbenca agencije oziroma osebe iz osmega odstavka tega člena.
(8) Minister, pristojen za promet, lahko po predhodni preveritvi izpolnjevanja predpisanih pogojev pooblasti pravno ali fizično osebo za izvajanje pregledov in drugih dejanj iz tega poglavja. Pooblaščena oseba mora izpolnjevati pogoje glede strokovne usposobljenosti, tehnične opremljenosti in organiziranosti, ki veljajo za osebe iz 38. člena tega zakona.
(9) Agencija lahko uporabi potrdila, pooblastila, soglasja in tehnične ugotovitve tujih organov civilnega letalstva ter oseb, ki jih ti organi imenujejo ali pooblastijo, za lažje opravljanje nalog po tem zakonu, ter lahko na podlagi izmenjave poskrbi za podobne storitve tujim organom in ustanovam.
(10) Za zagotovitev varnega letenja agencija izdaja plovnostno tehnične zahteve (PZT), kot splošne letalsko varnostne zahteve, ki so obvezujoče za vse izvajalce letalskih aktivnosti. Plovnostno tehnične zahteve so vezane na varno uporabo določenega tipa zrakoplova.
(11) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za dovoljenje za letenje, ki se izdaja kot spričevalo o plovnosti za ultralahke in druge letalne naprave in je hkrati tudi potrdilo o vpisu v evidenco iz drugega odstavka 20. člena tega zakona.
33. člen
(odgovornost za plovnost, neveljavnost spričevala o plovnosti in sporočanje)
(1) Za plovnost zrakoplova je odgovoren lastnik, če lastnik ne uporablja zrakoplova, pa njegov uporabnik v skladu s pogodbo.
(2) Šteje se, da je spričevalo o plovnosti neveljavno, če se slovenski zrakoplov ali njegova oprema ne vzdržuje v skladu s predpisanimi zahtevami, če se na zrakoplovu ali njegovi opremi naredijo spremembe, ki so pomembne za plovnost in ki jih agencija ni predhodno potrdila, ali če niso narejene obvezne spremembe na zrakoplovu ali njegovi opremi ali če se ne opravijo preverjanja po zahtevah agencije oziroma če se ne opravi redni ali izredni pregled. Spričevalo o plovnosti je v zgoraj navedenih primerih neveljavno, vse dokler agencija na vlogo lastnika ali uporabnika ponovno ne ugotovi plovnosti zrakoplova.
(3) Lastnik ali uporabnik mora obvestiti agencijo o okoliščinah, dogodkih, napakah in nepravilnostih, ki bi lahko vplivale na plovnost zrakoplova.
34. člen
(preklic veljavnosti spričevala o plovnosti)
Če agencija po pregledu za preverjanje plovnosti ali na drug način ugotovi, da domači zrakoplov ni ploven, prekliče veljavnost spričevala o plovnosti, ki ga je izdala takemu zrakoplovu, ali odloži njegovo izdajo oziroma ne podaljša njegove veljavnosti, dokler ponovno ne ugotovi, da je zrakoplov ploven. Neveljavno spričevalo o plovnosti mora lastnik oziroma uporabnik vrniti agenciji.
35. člen
(ugotavljanje plovnosti tujega zrakoplova in pooblastila agencije)
(1) V imenu Republike Slovenije se lahko na tujem zrakoplovu opravi pregled ali preiskava za preverjanje njegove plovnosti v obsegu, potrebnem za:
1. priznanje veljavnosti njegovega spričevala o plovnosti ali podaljšanje veljavnosti takega priznanja,
2. izdajo slovenskega spričevala o plovnosti,
3. dovoljenje za letenje v slovenskem zračnem prostoru, če se tako dovoljenje zahteva.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko agencija opravi pregled ali preiskavo za preverjanje plovnosti na tujem zrakoplovu, če:
1. dvomi, da zrakoplov izpolnjuje zahteve mednarodnih letalskih varnostnih standardov;
2. to zahteva lastnik ali uporabnik ali
3. to zahteva pristojni organ, ki je zadolžen za izvajanje nadzora plovnosti zrakoplova.
(3) Če agencija ugotovi, da tuj zrakoplov ni ploven, ali je bil poškodovan in bi poškodbe lahko vplivale na njegovo plovnost, mu lahko prepove vzlet.
(4) Če je zrakoplov registriran v državi podpisnici Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ – MP, št. 3/54 in akt o ratifikaciji nasledstva Uradni list RS, št. 24/92 – v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), mora agencija obvestiti pristojni organ te države o stanju zrakoplova in o svoji odločitvi. Če organ druge države odloči, da je zrakoplov ploven, mu agencija dovoli vzlet. Če agencija meni, da ta zrakoplov ni ploven, lahko pa se mu pod določenimi pogoji dovoli let do kraja, kjer naj se izvrši popravilo, mu agencija lahko dovoli vzlet, če izpolnjuje pogoje, ki jih je predpisal pristojni organ druge države. Med takim letom so lahko na krovu samo osebe, potrebne v zvezi z izvedbo takega leta.
36. člen
(smiselna uporaba določb)
Določbe 32. do 35. člena, ki veljajo za plovnost in ugotavljanje plovnosti, se smiselno uporabljajo tudi glede preverjanja okoljevarstvenih zahtev za zrakoplove.
37. člen
(posebno dovoljenje za letenje)
(1) Če zrakoplovu ni mogoče izdati spričevala o plovnosti, pa agencija oceni, da je zrakoplov ob upoštevanju določenih omejitev varen za letenje, mu agencija izda posebno dovoljenje za let v slovenskem zračnem prostoru z določenimi omejitvami.
(2) Posebno dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda za preizkusni let, za prelet zrakoplova in v drugih podobnih primerih, ko agencija ugotovi, da je zrakoplov, ob določenih omejitvah, varen za letenje.
2.5. Izdelava, vzdrževanje, spremembe in popravila
38. člen
(letalsko tehnično osebje in organizacije za izdelavo, vzdrževanje in popravila)
(1) Nihče ne sme načrtovati ali izdelovati zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova, opravljati vzdrževanja, sprememb ali popravil na takih izdelkih oziroma izdelovati tehnične dokumentacije za taka dela, če ne izpolnjuje splošnih pogojev za opravljanje dejavnosti in če nima veljavne licence z ustreznimi pooblastili, oziroma če nima ustreznega potrdila ali spričevala, ki ga je izdala agencija za opravljanje takega dela, pa še to samo v obsegu, kot je navedeno v tej licenci, potrdilu ali spričevalu. Določba tega odstavka se ne uporablja za amatersko izdelane zrakoplove.
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše pogoje in postopke za:
1. pridobitev licence letalskega tehničnega osebja, zlasti glede izobrazbe, strokovne usposobljenosti in izkušenj, zdravstvenih zahtev in omejitev ter morebitnih starostnih in drugih zahtev in omejitev;
2. pridobitev spričevala ali potrdila organizacije za načrtovanje, izdelavo, vzdrževanje, za izvajanje sprememb in popravil zrakoplovov, motorjev, propelerjev, delov in opreme zrakoplovov ter o amaterski izdelavi zrakoplovov, zlasti glede strokovne usposobljenosti osebja, prostorov, tehnične opremljenosti in organizacije, pri čemer upošteva tudi ustrezno prilogo k Čikaški konvenciji in ustrezne Skupne letalske predpise.
(3) Agencija preverja izpolnjevanje pogojev ves čas veljavnosti izdanih licenc, potrdil, spričeval in drugih dokumentov. V ta namen morajo imeti javni uslužbenci agencije in pooblaščene osebe iz osmega odstavka 32. člena prost dostop do vseh prostorov, opreme, podatkov in dokumentacije, ki se nanaša na delo, za katerega opravljanje se zahteva licenca, potrdilo ali spričevalo.
(4) Določbe o licencah iz 43. do 49. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo tudi za licence letalskega tehničnega osebja in osebja, ki opravlja dela na zrakoplovu, njegovih delih in opremi v delavnici. Potrdilo ali spričevalo, izdano v skladu z določbami tega poglavja, lahko agencija prekliče ali odloži njegovo potrditev, če niso izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo ali če se izkaže, da nosilec ni sposoben izpolniti zahtev za njegovo pridobitev.
(5) Agencija lahko prizna ustrezne licence, potrdila in spričevala, ki so jih izdale druge države, članice ICAO in dovoli imetnikom takih dokumentov opravljanje tehničnega dela na zrakoplovu, registriranem v Republiki Sloveniji.
39. člen
(certifikacija tipa)
(1) Za tip zrakoplova, ki se prvič registrira v Republiki Sloveniji in za motor, propeler, dele in opremo, ki se prvič uporabi na slovenskem zrakoplovu, se mora izvesti certifikacijski postopek, s katerim se ugotovi, da so izpolnjeni tehnični standardi za plovnost, predpisani s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Po opravljenem certifikacijskem postopku agencija izda certifikat tipa oziroma ustrezno potrdilo.
(2) Za usklajevanje tehničnih zahtev ter postopkov na področju varnosti civilnega letalstva, še zlasti v zvezi s konstrukcijo, izdelavo in vzdrževanjem zrakoplovov, s fizičnimi in pravnimi osebami, vključenimi v te naloge, se v Republiki Sloveniji uporabljajo Skupni letalski predpisi (JAR).
(3) Usklajene tehnične zahteve in postopki iz prejšnjega odstavka, se uporabljajo za vse zrakoplove, ki jih upravljajo letalski prevozniki iz 69. člena tega zakona, ne glede na to, ali so registrirani v Republiki Sloveniji, v državi članici Skupnosti ali v tretji državi.
(4) Agencija brez nadaljnjih tehničnih zahtev ali ocenjevanja potrdi, da so izdelki iz tega člena konstruirani, izdelani ter da se jih upravlja in vzdržuje v skladu s skupnimi tehničnimi zahtevami in upravnimi postopki, kadar je druga država, članica Skupnosti te izdelke že certificirala. Če se izda osnovna potrditev za poseben namen ali namene, potem vsaka naslednja potrditev velja za enak namen ali namene.
(5) Agencija prizna certifikacijo, ki jo je v skladu s predpisi izdala druga država članica Skupnosti pravnim ali fizičnim osebam, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, izdelavo in vzdrževanjem zrakoplovov, motorjev, propelerjev, delov ali opreme zrakoplovov ter uporabo zrakoplova in ki so pod sodno in upravno pristojnostjo te druge države.
(6) Agencija obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija) o:
– ukrepih, ki so bili izvršeni zaradi odpravljanja nepravilnosti v primerih, ki zadevajo varnost v letalstvu in se nanašajo na zrakoplov, motor, propeler, del ali opremo zrakoplova oziroma na pravno ali fizično osebo iz četrtega in petega odstavka tega člena,
– ukrepih usklajevanja raziskovalnih programov za izboljšanje varnosti civilnih zrakoplovov in njihove uporabe,
– ukrepih zaradi uvajanja novih sprememb ali dopolnitev zahtev iz Dogovorov o razvoju, sprejetju in uresničevanju Skupnih letalskih predpisov (JAR), ki so bili sklenjeni na Cipru, 11. septembra 1990, o vsaki spremembi teh Dogovorov in o rezultatih posvetovanj z gospodarskim sektorjem in drugimi zainteresiranimi organi.
(7) Minister, pristojen za promet, predpiše zahteve za certifikacijo tipa zrakoplova, postopke za izdajo certifikata tipa oziroma ustreznega potrdila in določi postopek za priznanje tujega certifikata tipa.
2.6. Razvrščanje in oprema zrakoplovov
40. člen
(delitev in oprema zrakoplova)
(1) Zrakoplovi se razvrščajo glede na vrsto, kategorijo, namen uporabe, težo in drugo.
(2) V zrakoplov morajo biti, v odvisnosti od kategorije in namena uporabe, vgrajene naprave in oprema za varno letenje.
(3) Minister, pristojen za promet, izda predpis o razvrščanju zrakoplovov in opremi, ki mora biti vgrajena v zrakoplov glede na razvrstitev iz prvega odstavka tega člena.
41. člen
(zahteve glede opreme za komunikacijo)
Radijske naprave in druga oprema za komunikacijo z zrakoplovom morajo ustrezati veljavnim tehničnim predpisom Republike Slovenije. Organ, pristojen za telekomunikacije, izda dovoljenje za delovanje takih naprav v zrakoplovu. Dovoljenje za vgraditev takih naprav v zrakoplov izda agencija, če so izpolnjeni predpisani pogoji glede opreme iz prejšnjega člena.
2.7. Dokumenti v zrakoplovu
42. člen
(dolžnosti lastnika in uporabnika, predpisi)
(1) Agencija predpiše, katere zapise in dokumente mora voditi izvajalec aktivnosti v letalstvu in kateri morajo biti, poleg tistih, ki so navedeni v Čikaški konvenciji, stalno na krovu zrakoplova, pri čemer upošteva tudi ustrezno prilogo k tej konvenciji in Skupne letalske predpise.
(2) Lastnik oziroma uporabnik zrakoplova mora agenciji in vsakomur, ki mora pregledati letalske zapise in dokumente zaradi zaščite svojih pravic, to dopustiti.
3.0. LETALSKO IN DRUGO STROKOVNO OSEBJE
3.1. Licence, ratingi, pooblastila, spričevala in potrdila
43. člen
(pogoji za opravljanje nalog letalskega osebja)
(1) Oseba, ki opravlja naloge:
– pilota oziroma člana letalske posadke,
– glede vzdrževanja in plovnosti zrakoplova,
– vodenja in kontrole zračnega prometa,
– načrtovanja letalskih operacij ali
– izvajanja letalskih meteoroloških opazovanj in dajanja napovedi, mora imeti veljavno licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo.
(2) Nihče ne sme uveljavljati privilegijev, ki izhajajo iz licence, ratinga, pooblastila, potrdila oziroma spričevala, ki ga je izdala druga država članica ICAO ali JAA, če ne vzdržuje ravni znanja in usposobljenosti v skladu z zahtevami, ki jih določajo predpisi o licenciranju letalskega osebja.
(3) Licenca se izda za določeno obdobje, ki se določi glede na vrsto licence in morebitne starostne in druge omejitve, v skladu s predpisi iz šestega odstavka tega člena. Njeno veljavnost in vpisane ratinge oziroma pooblastila je mogoče podaljšati, ali doseči njeno obnovo v določenem obdobju po preteku veljavnosti, če imetnik izpolni zahteve, določene v podzakonskih aktih, ki urejajo licenciranje letalskega osebja, glede na vrsto licence in ratinge oziroma pooblastila.
(4) Listine iz prejšnjega odstavka se lahko izdajo z omejitvijo. V licenci in pooblastilu lahko agencija navede tudi posebne pravice imetnika in tudi omejitve in posebne pogoje. Pri tem upošteva tudi ustrezno prilogo k Čikaški konvenciji in ustrezne Skupne letalske predpise.
(5) Minister, pristojen za promet, predpiše, katero osebje opravlja naloge iz prvega odstavka tega člena, natančnejše pogoje in postopke za pridobitev licence, ratinga, pooblastila, potrdila oziroma spričevala, zlasti glede izobrazbe, strokovne usposobljenosti in izkušenj, zdravstvenih zahtev in omejitev ter morebitnih starostnih in drugih zahtev in omejitev. Pogoje in postopke glede zdravstvenih zahtev predpiše v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
(6) Minister, pristojen za promet, predpiše pogoje in postopke za priznanje tujih licenc. Agencija lahko uporabi tujo licenco kot podlago za izdajo licence Republike Slovenije.
44. člen
(posadka zrakoplova)
(1) Lastnik zrakoplova ali uporabnik, če zrakoplova ne upravlja lastnik, mora zagotoviti, da je na zrakoplovu usposobljena posadka, ki ima veljavne licence, ratinge, pooblastila, potrdila oziroma spričevala, ustrezne zrakoplovu in nalogam, ki jih izvaja ter da izpolnjuje druge predpisane pogoje.
(2) Tuj zrakoplov lahko v Republiki Sloveniji upravlja oseba, ki ima tujo licenco ali drugo ustrezno listino, če se taka licenca ali listina v Republiki Sloveniji prizna v skladu z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo.
(3) Minister, pristojen za promet, predpiše zahteve glede sestave posadke, ki mora biti na krovu zrakoplova, glede na usposobljenost in izkušenost osebja, razred, tip in vrsto zrakoplova, izkušnje prevoznika ter vrsto in način izvedbe leta z zrakoplovom.
45. člen
(odvzem in preklic licence, ratinga, pooblastila, potrdila ali spričevala in uporaba določbe za tuje licence)
(1) Agencija lahko za določen čas, največ za eno leto, odvzame licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo ali prekliče veljavnost navedenih listin, če je imetnik:
1. ogrožal varnost letenja,
2. izvajal privilegije iz navedenih listin pod vplivom alkohola, narkotikov ali drugih psihoaktivnih sredstev,
3. dokazano kršil predpise civilnega letalstva,
4. na podlagi zdravniškega spričevala spoznan za nesposobnega za opravljanje dolžnosti na krovu zrakoplova,
5. pokazal nezadostno znanje ali spretnosti za nadaljevanje uveljavljanja posameznih privilegijev iz listine iz tega odstavka,
6. storil prekršek iz 187. člena oziroma 188. člena tega zakona.
(2) Agencija na predlog preiskovalnega organa iz 8. poglavja tega zakona začasno odvzame listino iz prvega odstavka tega člena že pred izdajo poročila o preiskavi letalske nesreče ali incidenta, vse do sprejema končnega poročila o letalski nesreči oziroma incidentu.
(3) Agencija lahko prekliče veljavnost listin iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da je upravičenec pridobil listino na podlagi neresničnih podatkov o pogojih za njeno pridobitev oziroma je listino pridobil kako drugače na nezakonit način ali z zlorabo.
(4) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za tuje licence, priznane v Republiki Sloveniji.
(5) O začasnem odvzemu oziroma preklicu veljavnosti listin iz prvega odstavka tega člena agencija izda odločbo. Zoper odločbo je dovoljena pritožba v roku 8 dni od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Neveljavno listino mora imetnik vrniti agenciji.
46. člen
(pooblastila za preizkus preverjanja sposobnosti)
Agencija lahko v primerih iz prejšnjega člena in v primeru dvoma, da upravičenec iz licence ne izpolnjuje več pogojev za uveljavljanje privilegijev iz licence, od upravičenca iz licence zahteva, da opravi predpisane teoretične in praktične preizkuse za preverjanje njegove strokovne sposobnosti, kakor tudi druge predpisane preglede za ugotovitev psihofizičnega stanja zaradi ugotovitve sposobnosti za opravljanje nalog.
47. člen
(prepoved opravljanja dolžnosti na krovu in nalog letalskega osebja)
(1) Nihče ne sme opravljati dolžnosti na krovu zrakoplova, če je pod vplivom alkohola, narkotikov ali drugih psihoaktivnih sredstev ali če je zaužil zdravilo, ki lahko vpliva na njegove psihofizične sposobnosti. Enaka prepoved velja tudi glede opravljanja nalog letalskega osebja iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka 43. člena tega zakona.
(2) Nihče, ki opravlja naloge letalskega osebja iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, ne sme uveljavljati privilegijev iz licence, ratinga, pooblastila, potrdila ali spričevala, ki mu je bilo izdano za opravljanje nalog, če trpi zaradi posledic bolezni ali utrujenosti, ali je iz drugega podobnega razloga nesposoben opravljati svoje dolžnosti na varen način.
48. člen
(pogoji in postopki za izdajo licenc, ratingov, pooblastil, spričeval in potrdil ter izpiti letalskega in drugega strokovnega osebja)
(1) Licenca, rating, pooblastilo, potrdilo ali spričevalo letalskega osebja se izda osebi, ki:
1. izpolnjuje pogoje glede starosti,
2. je dokazala potrebno zdravstveno sposobnost,
3. ima predpisano strokovno izobrazbo, je uspešno opravila predpisane izpite in ni nobenih okoliščin, ki kažejo na nezanesljivost pri upravljanju z zrakoplovom ali pri opravljanju drugih del v zvezi z njegovim upravljanjem.
(2) Agencija vodi predpisane postopke in izdaja licence, ratinge, pooblastila, potrdila oziroma spričevala v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, ki urejajo licenciranje letalskega osebja.
(3) Izpiti za posamezno vrsto licence, rating ali pooblastila so lahko: pisni, ustni in/ali praktični. Opravljajo se pred pooblaščenimi izpraševalci, pred komisijo ali drugo pooblaščeno osebo, vse v skladu s predpisi iz petega odstavka 43. člena in osmega odstavka tega člena.
(4) Pooblaščene izpraševalce, komisijo ali drugo pooblaščeno osebo iz prejšnjega odstavka imenuje agencija praviloma z liste strokovnjakov iz 49. člena tega zakona, drugo pooblaščeno osebo pa tudi izmed javnih uslužbencev agencije.
(5) Pooblaščeni izpraševalci morajo imeti praviloma najmanj enakovredno licenco, rating oziroma pooblastilo kot kandidat, ki opravlja ustni oziroma praktični izpit.
(6) Pooblaščeni izpraševalci morajo biti usposobljeni in izpolnjevati vse predpisane pogoje, da lahko v vsakem trenutku praktičnega izpita prevzamejo nadaljnjo izvedbo leta kot vodja zrakoplova oziroma kot kontrolor letenja.
(7) Pogoji iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za drugo strokovno osebje, ki opravlja dela, pomembna za varnost zračnega prometa in za katero predpis, izdan na podlagi tega zakona določa, da mora imeti potrdilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje del v zračnem prometu.
(8) Minister, pristojen za promet, predpiše pogoje in postopke za pridobitev potrdila drugega strokovnega osebja iz prejšnjega odstavka tega člena, zlasti glede izobrazbe, strokovne usposobljenosti in izkušenj, zdravstvenih zahtev in omejitev ter morebitnih starostnih in drugih zahtev in omejitev.
49. člen
(lista letalskih strokovnjakov)
(1) Lista letalskih strokovnjakov je dokument, v katerem so za določen čas imenovani letalski strokovnjaki za posamezna področja letalstva.
(2) Listo letalskih strokovnjakov iz prejšnjega odstavka z odločbo določi minister, pristojen za promet.
(3) Letalski strokovnjaki z liste, se lahko imenujejo zlasti za: pooblaščene izpraševalce, predsednike in člane komisij za preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov za pridobivanje licenc, ratingov in pooblastil, preiskovanje letalskih nesreč, vodenje posameznih usposabljanj letalskega in drugega strokovnega osebja.
50. člen
(opravljanje zdravstvenih pregledov)
(1) Zdravstvene preglede kandidatov za pridobitev oziroma podaljšanje veljavnosti licenc, ratingov, pooblastil, potrdil oziroma spričeval letalskega osebja ter zdravstvene preglede kandidatov za izdajo oziroma podaljšanje veljavnosti potrdila, ki se izda drugemu strokovnemu osebju, opravlja pooblaščena pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, v skladu s predpisi o zdravstveni dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec zdravstvenih pregledov), če izpolnjuje tudi posebne pogoje glede organizacije, opreme in osebja za opravljanje navedenih pregledov, ki jih predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo. Pooblastilo za izvajanje navedenih zdravstvenih pregledov izda izvajalcu zdravstvenih pregledov minister, pristojen za zdravje, na predlog ministra, pristojnega za promet, po preveritvi izpolnjevanja predhodno navedenih posebnih pogojev.
(2) Izvajalec zdravstvenih pregledov izda zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti kandidata iz prejšnjega odstavka.
51. člen
(preverjanje zdravstvene sposobnosti)
(1) Zdravstveni pregledi letalskega in drugega strokovnega osebja po tem zakonu so predhodni, obdobni in specialni.
(2) Predhodni pregled se opravi pred izdajo licence, ratinga, pooblastila, potrdila oziroma spričevala, obdobni pa pred podaljšanjem njihove veljavnosti.
(3) Specialni pregled se opravi zlasti:
1. po bolezni, poškodbi ali kirurškem posegu, ki utegne bistveno vplivati na zmožnost za opravljanje dela;
2. če letalski nadzornik, preiskovalni organ iz 8. poglavja tega zakona ali nadrejeni oceni, da prizadeta oseba ni duševno ali telesno zmožna za pravilno opravljanje dela oziroma, da je pod vplivom alkohola, narkotikov ali drugega psihoaktivnega sredstva.
(4) Oseba, ki se ne strinja z rezultatom zdravstvenega pregleda iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se lahko pritoži in zahteva, da zdravstveni pregled opravi komisija. Pritožba se vloži pri agenciji v 15 dneh po prejemu zdravniškega spričevala. Komisijo imenuje minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet.
(5) Zoper ugotovitev komisije ni pritožbe.
(6) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, izda natančnejše predpise, s katerimi določi posebnosti glede zdravstvenih pregledov in glede vodenja evidenc o zdravstveni sposobnosti letalskega osebja in drugega strokovnega osebja.
52. člen
(omejitve in prepovedi ter preklic veljavnosti listin)
(1) Agencija prekliče veljavnost listine iz 38., 43. in 48. člena tega zakona, če ugotovi, da imetnik listine ne izpolnjuje več kateregakoli od predpisanih pogojev za izdajo listine v skladu z določbami tega zakona. Razveljavljeno listino mora imetnik vrniti agenciji.
(2) Opravljanje del, ki jih dovoljuje listina, agencija omeji ali prepove, dokler je podan utemeljen sum, da bi prizadeta oseba lahko kršila predpise ali ogrožala varnost letenja.
53. člen
(register in evidenca letalskega in drugega strokovnega osebja)
(1) Licence, ratinge, pooblastila, potrdila ali spričevala izdaja agencija na zahtevo.
(2) Agencija vodi register letalskega osebja. Register letalskega osebja ni javna knjiga.
(3) Register iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne podatke:
– ime in priimek osebe,
– datum in kraj rojstva,
– državljanstvo,
– stalno oziroma začasno prebivališče,
– doseženo izobrazbo (s podatki o predloženih potrdilih o usposobljenosti in drugih listinah o izpolnjevanju pogojev za pridobitev licence, skupaj s podatki o izdajatelju, datumu izdaje in drugih identifikacijskih podatkih),
– poklic,
– letalsko organizacijo oziroma podatke o zaposlitvi,
– podatke o vrsti in veljavnosti zdravniškega spričevala, ki se zahteva za posamezno licenco,
– omejitve – zdravstvene ali druge, ki sledijo iz licence same,
– podatke o vpisanih ratingih oziroma pooblastilih,
– datum izdaje licence, ratinga, pooblastila, potrdila in njihova veljavnost ter podatki o preklicih in izdanih dvojnikih,
– o priznanju tuje licence, validaciji oziroma zamenjavi tuje licence,
– podatke o prekrških, izrečenih ukrepih ter prepovedih,
– o izdaji izpisov iz registra.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka, se za pilota ultralahkih in drugih letalnih naprav, ki niso uvrščeni med pilote, za katere se zahteva licenca po standardih ICAO, vodi evidenco. Evidenca ni javna knjiga.
(5) Evidenco iz prejšnjega odstavka vodijo pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje zlasti glede strokovne usposobljenosti, prostorov, tehnične opremljenosti in organiziranosti, ter glede na druge pogoje, predpisane v skladu s 43. členom tega zakona in jih za to po predhodni preveritvi izpolnjevanja predpisanih pogojev pooblasti minister, pristojen za promet. Če pooblastilo iz tega odstavka ni dano, evidenco vodi agencija.
(6) Potrdila drugemu strokovnemu osebju o izpolnjevanju pogojev za opravljanje del v zračnem prometu izda agencija po uspešno opravljenem preizkusu usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za promet.
(7) Določbe o vsebini registra letalskega osebja se smiselno uporabljajo tudi glede vsebine registra drugega strokovnega osebja in glede vsebine evidence iz petega odstavka tega člena.
(8) Osebni podatki, vpisani v register oziroma v evidenco iz tega člena, se zbirajo in uporabljajo za izvajanje nalog agencije oziroma drugih pristojnih organov po tem zakonu. Vanje imajo vpogled osebe, ki so pooblaščene za delo z registrom oziroma z evidenco ter oseba, na katero se podatki nanašajo, kot tudi pristojni organi po drugih predpisih, pristojni letalski organi drugih držav v zvezi s priznavanjem licenc in drugih listin iz tega poglavja ter preiskovalni organ iz 8. poglavja tega zakona. Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo trajno in v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in arhiviranju.
(9) Minister, pristojen za promet, predpiše:
1. natančnejšo vsebino registrov iz tega člena, glede na vrsto licence, ratinga, potrdila, spričevala letalskega in drugega strokovnega osebja ter natančnejše postopke glede vodenja registrov iz tega člena,
2. natančnejšo vsebino ter pogoje in postopke glede vodenja evidence iz tega člena, zlasti glede strokovne usposobljenosti osebja, prostorov, tehnične opremljenosti in organiziranosti.
54. člen
(programi usposabljanja)
(1) Programe usposabljanja za posamezne vrste letalskega osebja in drugega strokovnega osebja določi minister, pristojen za promet.
(2) Na podlagi programa usposabljanja iz prejšnjega odstavka izvajalci usposabljanja izdelajo ustrezne priročnike o usposabljanju, glede na vrsto usposabljanja in jih predložijo v odobritev agenciji najmanj 90 dni pred predvidenim začetkom usposabljanja.
(3) Glede določitve programov usposabljanja in izdelave priročnikov iz prejšnjih dveh odstavkov se upoštevajo ustrezne priloge k Čikaški konvenciji in drugi akti mednarodnih letalskih organizacij, ki urejajo usposabljanje letalskega osebja, predpisi Skupnosti, ter Skupni letalski predpisi.
55. člen
(priznanje veljavnosti tuje licence)
(1) Agencija brez neupravičene zamude ali dodatnih preizkusov prizna vsako licenco, ki jo izda druga država, članica Združenih letalskih organov (JAA) ali Skupnosti, skupaj s privilegiji in potrdili, ki se nanašajo nanjo, če predpogoji za izdajo licence odgovarjajo predpisom o licenciranju letalskega osebja iz petega in šestega odstavka 43. člena tega zakona.
(2) Priznavanje licence, ki ga opravi agencija pomeni vsako dejanje priznanja ali validacije licence, ki jo je izdala druga država, skupaj s privilegiji in potrdili, ki se nanjo nanašajo. Tako priznavanje licence ne sme presegati časa veljavnosti izvirne licence.
(3) Priznanje licence, ki je bila izdana v drugi državi, pomeni dovoljenje agencije za uporabo take licence na zrakoplovih, ki so registrirani v Republiki Sloveniji, skupaj s privilegiji, ki se nanjo nanašajo.
(4) Validacija pomeni izdajo potrdila agencije, da licenca, ki jo je izdal pristojni organ druge države, velja kot licenca, ki bi jo izdala agencija sama.
(5) Agencija lahko prizna licence oziroma dovoljenja, ratinge, pooblastila, potrdila in spričevala, izdana v državah članicah Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), ki niso članice Združenih letalskih organov (JAA), za uporabo na zrakoplovih, ki so registrirani v Republiki Sloveniji, v skladu z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo oziroma v skladu z veljavnim sporazumom, ki ureja to področje in če je po predpisanem postopku ugotovljeno, da obstaja med državama enakovreden nivo varnosti in so navedene in določene razlike v licenciranju ter točno navedeni pogoji za priznanje. Če se takšna licenca in z njo povezani ratingi, pooblastila, potrdila ali spričevala priznajo, mora biti navedeno, na osnovi katere licence je bila dana validacija.
(6) Določbe o priznanju in validaciji iz tega poglavja, se uporabljajo ob vzajemnosti tudi za licence iz tega poglavja, ki so izdane v drugi državi.
56. člen
(izvajalci usposabljanja letalskega in drugega strokovnega osebja)
(1) Strokovno usposabljanje letalskega in drugega strokovnega osebja opravljajo izvajalci (v nadaljnjem besedilu: letalske šole), ki izpolnjujejo predpisane kadrovske, materialne in druge pogoje.
(2) Agencija izda dovoljenje za delo letalski šoli, ki izpolnjuje zahtevane kadrovske, materialne in druge pogoje, predpisane za določeno vrsto oziroma namen usposabljanja.
(3) V dovoljenju iz prejšnjega odstavka se posebej navedejo:
– vrste oziroma programi usposabljanja, za katere šola izpolnjuje pogoje,
– obdobje veljavnosti dovoljenja, ki je praviloma dvanajst mesecev in
– drugi pogoji oziroma omejitve glede izvajanja določenih programov usposabljanja.
(4) Veljavnost dovoljenja se podaljša po ponovni preveritvi izpolnjevanja predpisanih pogojev.
(5) Strokovna komisija ali oseba, ki ugotavlja izpolnjevanje pogojev v letalski šoli vodi zapisnik o dejanskem stanju in o tem poda mnenje, ki je podlaga za odločitev o izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja za delo letalske šole.
(6) Minister, pristojen za promet, predpiše natančnejše pogoje in postopke za pridobitev dovoljenja za delo letalske šole ter druge šole iz tretjega odstavka 57. člena, zlasti glede strokovne usposobljenosti, osebja, prostorov, tehnične opremljenosti, finančnih sredstev, odobrenih priročnikov, programov usposabljanj in organizacije, pri čemer upošteva določbo 57. člena tega zakona in ustrezno prilogo k Čikaški konvenciji ter ustrezne Skupne letalske predpise.
57. člen
(vrste letalskih šol in pogoji za pridobitev dovoljenja za delo)
(1) Letalske šole se razvrščajo na letalske šole, ki usposabljajo pilote in druge šole.
(2) Letalske šole za usposabljanje pilotov so organizacije, ki izvajajo programe usposabljanja za:
1. pridobitev licence zasebnega/športnega pilota, s pripadajočimi ratingi in pooblastili,
2. pridobitev licence poklicnega in prometnega pilota, s pripadajočimi ratingi in pooblastili,
3. pridobitev ratinga na tipu zrakoplova,
4. teoretično usposabljanje za pridobitev licenc iz 2. točke tega odstavka, s pripadajočimi ratingi in pooblastili, ter
5. pilota jadralnega letala, pilota ultralahke oziroma druge letalne naprave.
(3) Druge šole iz prvega odstavka tega člena so šole, ki usposabljajo drugo letalsko osebje in drugo strokovno osebje, ob upoštevanju ustrezne priloge k Čikaški konvenciji in drugih dokumentov mednarodnih letalskih organizacij ter ustreznih Skupnih letalskih predpisov.
(4) Letalska šola mora za pridobitev dovoljenja za delo izpolnjevati naslednje pogoje, da:
– je sedež šole v državi,
– je v lastništvu domače pravne ali fizične osebe,
– ima zagotovljeno zmožnost in je sposobna za uvajanje ter vzdrževanje letalskih standardov,
– ima odobrene veljavne programe usposabljanja,
– ima zagotovljeno finančno sposobnost za izvajanje usposabljanja, ustrezno strokovno usposobljeno osebje, vodenje dokumentacije o poteku usposabljanja, uporabo ustreznega zrakoplova, ultralahke oziroma druge letalne naprave, ki se bo uporabljala v postopku usposabljanja, uporabo letališča, kjer se bodo izvajala usposabljanja, uporabo drugih potrebnih infrastrukturnih zmogljivosti, uporabo prostorov za izvajanje teoretičnega usposabljanja,
– razpolaga s priročniki o usposabljanju in navodili za izvedbo usposabljanja,
– zagotovi druge predpisane pogoje pred začetkom usposabljanja in
– zagotovi varno izvedbo usposabljanja.
58. člen
(preklic dovoljenja za delo letalski šoli)
(1) Agencija z odločbo razveljavi, začasno ukine ali omeji dovoljenje za delo letalski šoli, če ugotovi, da ne izpolnjuje predpisanih pogojev, ali če na podlagi evidentiranih dogodkov v civilnem letalstvu ugotovi, da ogroža varnost zračnega prometa.
(2) Če letalska šola ne izvaja usposabljanja v zadnjih dvanajstih mesecih, ji agencija prekliče dovoljenje za delo.
(3) Zoper odločbo iz prvega in prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v roku 8 dni od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Neveljavno listino mora imetnik vrniti agenciji.
3.2. Vodja zrakoplova in dolžnosti na krovu
59. člen
(vodja zrakoplova, naloge in omejitve)
(1) Na krovu zrakoplova mora biti eden izmed članov letalske posadke vodja zrakoplova.
(2) Vodja zrakoplova je odgovoren za zrakoplov, potnike in ostalo posadko na celotnem letu.
(3) Vodja zrakoplova ima najvišja pooblastila na krovu. Njegova pooblastila v zvezi s potniki zadevajo zlasti red in varnost.
(4) Vodjo zrakoplova določi za vsak let oziroma del leta lastnik ali uporabnik, če zrakoplova ne uporablja lastnik.
(5) Vodja zrakoplova vodi posadko pri vseh opravilih na zrakoplovu.
(6) Vodja zrakoplova mora let opraviti v skladu s predpisi, od katerih sme odstopiti samo, kadar oceni, da je to neizogibno zaradi varne izvedbe leta.
(7) Vodja zrakoplova mora biti seznanjen z vsebino tovora, ki ga prevaža.
(8) Imetnik pilotske licence, ki je dopolnil:
1. 60 let, ne sme opravljati nalog pilota v komercialnem zračnem prevozu, razen kot član letalske posadke, ki jo sestavlja več pilotov in če je edini pilot v letalski posadki, ki je dopolnil 60 let,
2. 65 let, ne sme opravljati nalog pilota v komercialnem zračnem prevozu, pri čemer minister, pristojen za promet, lahko predpiše drugačne starostne in druge omejitve, če se spremeni ustrezna priloga k Čikaški konvenciji oziroma ustrezni Skupni letalski predpisi.
60. člen
(dolžnosti vodje zrakoplova)
(1) Vodja zrakoplova zastopa interese lastnika oziroma uporabnika zrakoplova in je pooblaščen, da ukrepa v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(2) Vodja zrakoplova je odgovoren za varnost zrakoplova, posadke, potnikov in tovora.
(3) Vodja zrakoplova mora pred vzletom preveriti, ali sta posadka in zrakoplov pripravljena in sposobna za varen let in ali so vsi predpisani dokumenti v zrakoplovu.
(4) Člani posadke so dolžni za zagotovitev varnosti letenja izpolnjevati ukaze vodje zrakoplova tudi, če je to izven njihovih predpisanih dolžnosti.
(5) Potniki so dolžni upoštevati ukaze vodje zrakoplova.
(6) Vodja zrakoplova ima pravico zavrniti sprejem članov posadke, potnikov ali tovora na krov in pravico zahtevati, da se izkrcajo ali odstranijo iz zrakoplova, če tako zahtevajo okoliščine.
(7) Vodja zrakoplova lahko uporabi prisilne ukrepe za katere meni, da so opravičljivi, kadar je potrebno zagotoviti poslušnost in ohraniti red na krovu.
(8) Vodja zrakoplova je takoj po pristanku dolžan policiji nuditi nujno strokovno pomoč in ji dati obvestila, kadar ta to zahteva v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili.
61. člen
(pooblastila v primeru kršitev in kaznivih dejanj)
(1) Če so podani razlogi za sum, da je bilo ali se neposredno pričakuje, da bo na krovu zrakoplova storjeno kaznivo dejanje ali drugo dejanje, s katerim se lahko ogrozi varnost letenja ali oseb ali predmetov v njem ali moti red in disciplina v zrakoplovu, vodja zrakoplova ukrepa v skladu s pooblastili.
(2) Vodja zrakoplova lahko osumljencu storitve kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, odvzame prostost in ga preda policistu ali ustreznim tujim organom zunaj Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače.
(3) Potniki ne smejo:
1. s svojim ravnanjem kakorkoli ogrožati varnosti zrakoplova ali oseb na krovu zrakoplova,
2. namenoma ali iz hude malomarnosti povzročiti ali dovoliti, da zrakoplov ogrozi osebe ali premoženje,
3. priti na krov ali biti na krovu zrakoplova pod vplivom alkohola,
4. kaditi v času prepovedi kajenja, kot ga določi prevoznik. Prevoznik opozori potnike na prepoved kajenja z oznakami na krovu. Samo objava glede prepovedi kajenja ne zadostuje.
(4) Vodja zrakoplova mora poskrbeti, da so vsi dokazi, ki so pomembni za postopek o prekršku ali za preiskavo kaznivega dejanja, predani pristojnemu organu.
62. člen
(pooblastila vodje tujega zrakoplova)
Vodja tujega zrakoplova, ki ima v skladu z zakonom države, ki nadzoruje plovnost zrakoplova, taka pooblastila, kot so določena v 59. in 60. členu tega zakona, ima enaka pooblastila v Republiki Sloveniji.
63. člen
(dolžnost obveščanja agencije ob nesreči ali incidentu)
V primeru letalske nesreče s smrtnim izidom ali hujšimi telesnimi poškodbami, ali pri kateri nastane precejšnja škoda na zrakoplovu ali lastnini, ki se ne prevaža na krovu, mora vodja zrakoplova takoj obvestiti agencijo in ji predati pisno poročilo. Enako velja tudi v primeru resnega incidenta.
64. člen
(dolžnost poročanja)
Vodja zrakoplova ima enako dolžnost, da poroča o okoliščinah, dogodkih in motnjah v delovanju, ki lahko vplivajo na plovnost zrakoplova, kot jo imata lastnik in uporabnik v skladu s 33. členom tega zakona.
3.3. Druge določbe
65. člen
(časovne omejitve, počitki in število vzletov in pristankov)
(1) Prevoznik mora zagotoviti, da posadke ne prekoračijo dovoljenih časovnih omejitev v zvezi z letenjem, počitki ter številom vzletov in pristankov. Zagotoviti mora tudi minimalni predpisani čas počitka.
(2) Letalsko in drugo strokovno osebje mora neposredni vodja odstraniti z dela, dokler ne preneha stanje, ki ima za posledico nesposobnost za opravljanje dela. V takem primeru mora neposredni vodja na zahtevo delavca omogočiti zdravniški pregled delavca.
(3) Prevoznik vodi zapise o času letenja, delovni obveznosti in počitkih letalskega in drugega strokovnega osebja.
(4) Delovni čas in počitek letalskega osebja ne sme preseči omejitev in zahtev, ki veljajo po splošnih predpisih. Minister, pristojen za promet, predpiše za letalsko osebje dodatne pogoje in omejitve za določitev dovoljenega časa letenja oziroma časa dela, minimalnih počitkov, števila vzletov in pristankov med delovnim časom zlasti glede na vrsto nalog letalskega osebja iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, usposobljenost in izkušnje ter morebitne starostne in druge zahteve in omejitve.
66. člen
(knjižica letenja)
Vsak pilot mora voditi zapise o času letenja v skladu s predpisi, ki jih izda minister, pristojen za promet.
67. člen
(vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje in predpisi)
(1) Vojaško letalsko osebje je osebje, ki upravlja z vojaškim zrakoplovom ali opravlja druga dela v zvezi z njegovo uporabo oziroma opravlja dela, ki so neposredno povezana z varnostjo letenja vojaških zrakoplovov.
(2) Vse ostale osebe, ki sodelujejo v vojaškem zračnem prometu in niso vojaško letalsko osebje, so drugo vojaško strokovno osebje.
(3) Vojaško letalsko osebje in drugo vojaško strokovno osebje mora imeti veljavno vojaško licenco in pooblastila za opravljanje posebnih strokovnih del, določene s posebnimi predpisi.
(4) Licenco ali pooblastilo, ki se izda po tem členu, agencija lahko uporabi kot podlago za izdajo in podaljšanje veljavnosti licence ali pooblastila, ki se izda po določbah 43. do 66. člena tega zakona.
(5) Licence in pooblastila, izdana osebju iz tretjega odstavka tega člena, po določbah 43. do 66. člena tega zakona, se do izdaje posebnih predpisov uporabljajo kot vojaške licence.
(6) V predpisih iz tretjega odstavka, ki jih izda minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, morajo biti upoštevane zahteve glede varnosti civilnega zračnega prometa in obrambni interesi države.
(7) V predpisih iz prejšnjega odstavka se smiselno uredijo zlasti vprašanja iz 48., 50. in 51. člena tega zakona, pri čemer se upoštevajo vrste zrakoplovov, namen njihove uporabe in psihične ter fizične obremenitve, katerim je izpostavljeno vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje.
4.0. ZRAČNI PREVOZ IN DRUGE LETALSKE AKTIVNOSTI
68. člen
(licence, spričevala in dovoljenja)
(1) Dejavnost zračnega prevoza sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki je pridobila operativno licenco, ki jo v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom izda agencija, če se operativna licenca glede na vrsto prevoza zahteva.
(2) Druge dejavnosti v zračnem prometu sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki je pridobila ustrezno spričevalo ali dovoljenje, v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(3) Nekomercialne aktivnosti v letalstvu sme izvajati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje glede plovnosti zrakoplova in ima ustrezno licenco letalskega osebja oziroma ima ustrezno licencirano letalsko osebje za opravljanje takih aktivnosti, vse v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki jih izda minister, pristojen za promet.
(4) Ministrstvo, pristojno za promet, v skladu z zahtevami iz predpisov Evropske unije o operativni licenci, postopke za izdajo operativnih licenc objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za promet, in agencije.
(5) Glede storitev na notranjem trgu, ki se opravljajo na področju letalstva, za ponudnike takih storitev iz držav Evropskega gospodarskega prostora glede pogoja državljanstva veljajo predpisi Evropske unije ali predpisi, ki so izdani v skladu z njimi.
69. člen
(črtan)
70. člen
(črtan)
71. člen
(črtan)
72. člen
(črtan)
73. člen
(črtan)
74. člen
(črtan)
75. člen
(črtan)
76. člen
(spričevalo letalskega prevoznika)
(1) Spričevalo letalskega prevoznika (AOC) je dokument, ki ga izda agencija in s katerim pravna ali fizična oseba dokazuje, da izpolnjuje pogoje glede strokovnega osebja in potrebne organiziranosti, da lahko zagotavlja varno delovanje zrakoplovov na področju letalskih dejavnosti, ki so določene v izdanem spričevalu.
(2) Spričevalo letalskega prevoznika izda agencija če predhodno ugotovi, da:
1. prosilec še nima spričevala letalskega prevoznika;
2. je prosilec državljan Republike Slovenije oziroma pravna oseba, registrirana v Sloveniji, ki je v večinski lasti in pod dejanskim nadzorom slovenskih državljanov ali lokalne skupnosti ali Republike Slovenije;
3. ima prosilec prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji;
4. je prosilec agenciji predložil dokaze, da je sposoben operativno in varno voditi predlagano dejavnost.
(3) Pogoj iz 4. točke prejšnjega odstavka je izpolnjen, če agencija ugotovi, da ima prosilec dovolj finančnih sredstev, znanja, strokovnosti, izkušenj, osebja, sredstev, opreme, organizacijo in dokumentacijo, da lahko zagotavlja varno delovanje zrakoplovov, v skladu s predpisanimi pogoji in omejitvami, ki veljajo za letalske dejavnosti, ki jih želi prosilec opravljati.
(4) Spričevalo letalskega prevoznika se izda praviloma za eno leto. Njegova veljavnost se praviloma podaljša za 12 mesecev, vendar ne za več kot 24 mesecev, če imetnik izpolnjuje zahteve, ki veljajo v času odločanja, ter glede na nove ugotovitve agencije v skladu s tem členom.
(5) Skupaj s spričevalom letalskega prevoznika agencija določi operativne določbe s podrobnostmi o odobreni letalski dejavnosti ter pogoje in omejitve, ki veljajo za spričevalo. Agencija lahko omeji čas veljavnosti operativnih določb, oziroma jih lahko po potrebi dopolni ali spremeni.
(6) Imetnik spričevala letalskega prevoznika mora takoj pisno obvestiti agencijo o vseh spremembah, ki vplivajo na dejstva in okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo spričevala ali operativnih določb. Imetnik ne sme uveljavljati upravičenj iz spričevala, če agencija ni pisno odobrila sprememb.
(7) Spričevalo letalskega prevoznika, ki ga je izdal pristojni organ tuje države, se prizna v skladu z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo.
(8) Šteje se, da je pogoj glede zahtevanih finančnih sredstev, kot izhaja iz drugega odstavka tega člena, izpolnjen, če prosilec v zadostni meri izkaže, da bo lahko izpolnjeval obveznosti za pokrivanje postavk, kot so gorivo, tarife, plače, vzdrževanje, amortizacija, letališke in preletne takse ter stroški obveznih zavarovanj, vse v skladu s predvideno letalsko dejavnostjo za najmanj 3 mesece.
(9) Minister, pristojen za promet, predpiše natančnejše zahteve, način in postopek pridobitve in podaljšanja veljavnosti spričevala letalskega prevoznika, pri čemer upošteva ustrezne priloge k Čikaški konvenciji oziroma ustrezne Skupne letalske predpise.
77. člen
(spričevala in dovoljenja za posebne namene)
(1) Za izvajanje strokovnega usposabljanja letalskega in drugega strokovnega osebja, ki ga želi opravljati letalski prevoznik za lastne potrebe, se smiselno uporabljajo določbe 56. in 57. člena tega zakona.
(2) Za letalske dejavnosti posebne vrste, kot so na primer dela v zraku, vleka reklamnih sporočil, snemanja iz zraka, panoramski leti, se smiselno uporabljajo določbe 76. člena tega zakona, tudi če se taka dejavnost ne opravlja za plačilo. Za opravljanje teh dejavnosti mora izvajalec pridobiti posebno dovoljenje, ki ga izda agencija. Izpolnjevanje pogojev za opravljanje navedenih dejavnosti se presoja tudi v skladu s pogoji Skupnih letalskih predpisov.
(3) Za zakup zrakoplova mora uporabnik zrakoplova pridobiti predhodno odobritev agencije.
(4) Pred izdajo predhodne odobritve iz prejšnjega odstavka, agencija preveri pogodbo o zakupu zlasti glede skladnosti tipskega certifikata za zrakoplov iz zakupne pogodbe, glede opreme zrakoplova, glede plovnosti ter glede zavarovanj, vse v odvisnosti od predvidenega namena rabe zrakoplova. Pogoji za odobritev so del zakupne pogodbe.
(5) Za letalske prireditve in letalska tekmovanja je potrebno posebno dovoljenje, ki ga izda agencija v skladu s pogoji, ki jih predpiše, minister, pristojen za promet.
(6) Minister, pristojen za promet, predpiše natančnejše zahteve, način in postopek pridobitve spričevala oziroma dovoljenja za izvajanje dejavnosti iz tega člena, ob smiselnem upoštevanju pogojev Skupnih letalskih predpisov.
78. člen
(zračni prevoz za lastne potrebe)
(1) Za opravljanje zračnega prevoza za lastne potrebe z letali z več kot šestimi potniškimi sedeži mora predlagatelj pridobiti posebno dovoljenje, ki ga izda agencija. Dovoljenje se izda, če predlagatelj dokaže, da izpolnjuje pogoje glede strokovne sposobnosti in potrebne organizacije za zagotovitev varnega delovanja zrakoplovov. Glede izpolnjevanja pogojev se smiselno uporabljajo določbe 76. člena tega zakona o spričevalu letalskega prevoznika.
(2) Zračni prevoz za lastne potrebe je letalski prevoz, ki se ne opravlja za plačilo.
79. člen
(naloge in pooblastila agencije)
(1) Agencija izvaja strokovni nadzor nad imetniki spričeval letalskega prevoznika in dovoljenj, ki jih izdaja v skladu s tem poglavjem, in v ta namen spremlja delo imetnikov spričeval letalskega prevoznika in navedenih dovoljenj. Če strokovni nadzor, vključno s prostim in neomejenim dostopom do prostorov, sredstev in opreme imetnikov navedenih listin ter do vseh dokumentov in podatkov, vključno z računalniškimi podatki, ni omogočen, se šteje, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo listin iz tega odstavka. V takem primeru agencija takoj po uradni dolžnosti začasno odvzame listino. Listina se odvzame za čas dokler ni ponovno omogočen strokovni nadzor.
(2) Za zagotovitev varnega letenja agencija izdaja plovnostno tehnične zahteve (PZT), kot splošne letalsko varnostne zahteve, ki so obvezujoče za vse izvajalce letalskih aktivnosti. Plovnostno tehnične zahteve so vezane na varno uporabo določenega tipa zrakoplova.
80. člen
(preklic veljavnosti spričeval in dovoljenj)
(1) Če agencija ugotovi, da se pravice iz spričevala letalskega prevoznika ali dovoljenja izvršujejo tako, da se kršijo veljavni predpisi, pogoji ali omejitve, ali zunaj obsega operativnih določb, lahko agencija takoj prekliče veljavnost takšne listine ali jo začasno odvzame, dokler niso kršitve odpravljene, oziroma dokler ni opravljen nadaljnji postopek.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko agencija izjemoma določi dodatne omejitve operativnih določb, če ugotovi, da bo s takimi ukrepi zagotovljena varnost zračnega prometa.
(3) Spričevalo letalskega prevoznika se šteje za neveljavno, če ni več izpolnjen katerikoli od pogojev iz drugega odstavka 76. člena tega zakona.
81. člen
(predstavništva in posebno dovoljenje za redni in posebni zračni prevoz za tujega prevoznika)
(1) Tuj letalski prevoznik lahko opravlja redni zračni prevoz v Republiko Slovenijo ali iz nje v skladu s pogoji dvostranskega ali večstranskega sporazuma, katerega pogodbenica je Republika Slovenija. Če takšnega sporazuma ni, lahko ministrstvo, pristojno za promet, tujemu letalskemu prevozniku izda posebno dovoljenje za opravljanje rednega zračnega prevoza v Republiko Slovenijo oziroma iz nje.
(2) Ministrstvo, pristojno za promet, izda dovoljenje za opravljanje posebnega zračnega prevoza pod pogoji, ki jih predpiše minister. Pri tem upošteva tudi plovnostno tehnične zahteve, izdane v skladu z določbami tega zakona.
(3) Organ, pristojen za izdajo dovoljenj po tem členu, lahko odkloni izdajo dovoljenja tujemu letalskemu prevozniku, če slovenski prevozniki nimajo enakih pravic v državi, iz katere je tuji prevoznik.
(4) V Republiki Sloveniji lahko tuji letalski prevoznik, ki opravlja dejavnost zračnega prevoza v Republiki Sloveniji, in to na podlagi določb mednarodnega sporazuma, ki zavezuje Republiko Slovenijo in državo registracije tega prevoznika, oziroma na podlagi posebnega dovoljenja iz prejšnjih odstavkov tega člena (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj predstavništva) odpre predstavništvo, če izpolnjuje splošne pogoje, predpisane za opravljanje dejavnosti zračnega prevoza v Republiki Sloveniji, in predpisane posebne pogoje glede registracije pri ministrstvu, pristojnem za promet, in če obstaja vzajemnost.
(5) Predstavništvo ni pravna oseba in lahko opravlja dejavnost le v imenu in za račun ustanovitelja predstavništva. Tuja oseba sme odpreti predstavništvo v Republiki Sloveniji sama ali skupaj z drugo tujo osebo. Za obveznosti predstavništva odgovarja ustanovitelj.
(6) Predstavništvo lahko opravlja le tiste naloge, ki zagotavljajo varen in reden zračni promet oziroma zračni prevoz, in druge dejavnosti, ki jih običajno opravljajo letalski prevozniki. Predstavništvo, ki izpolnjuje predpisane pogoje tudi za opravljanje gospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, lahko prodaja tudi prevozne listine ustanovitelja, če je o tej prodaji sklenjen mednarodni sporazum z državo registracije ustanovitelja predstavništva.
(7) Določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za letalskega prevoznika, ki mu je operativno licenco izdala država članica Skupnosti.
82. člen
(druge zahteve)
(1) Za predstavništvo in za slovenske državljane, ki so zaposleni v predstavništvu, velja slovensko pravo.
(2) Vlada izda predpis, s katerim določi pogoje glede registracije in načina delovanja predstavništev iz 81. člena tega zakona v Republiki Sloveniji, zlasti pa:
1. potrebna dokazila za vpis v register predstavništev, vodenje registra predstavništev in izbris iz registra predstavništev;
2. zahteve glede osebja, ki dela oziroma je zaposleno v predstavništvu;
3. način opravljanja dejavnosti;
4. kaj lahko šteje za izpolnitev predpisanih pogojev glede opravljanja dejavnosti zračnega prevoza v Republiki Sloveniji in
5. način opravljanja nadzora glede izpolnjevanja predpisanih pogojev in dejavnosti predstavništva.
83. člen
(preklic veljavnosti posebnega dovoljenja za redni in posebni zračni prevoz)
(1) Dovoljenje, izdano po 81. členu tega zakona, lahko organ, ki ga je izdal, prekliče, če se je imetnik znatno oddaljil od pogojev, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano, ali če imetnik ni sposoben izvajati svojih pravic na predpisan način in če se stanje ne popravi v določenem času.
(2) Tako dovoljenje se šteje za neveljavno, če je bilo imetnikovo spričevalo letalskega prevoznika razveljavljeno.
84. člen
(dolžnosti letalskega prevoznika)
(1) Letalski prevoznik mora redni zračni prevoz opravljati redno v skladu z redom letenja, ki se določi posebej za poletno in posebej za zimsko prometno obdobje.
(2) Prevoznik mora objaviti red letenja pred začetkom njegove veljavnosti za določeno prometno obdobje.
(3) Med veljavnostjo reda letenja sme prevoznik ustaviti zračni promet na liniji, oziroma spremeniti red letenja na njej.
(4) Prevozniki in obratovalci letališč morajo evidenco o opravljenem prometu in njegovi rednosti pošiljati ministrstvu, pristojnem za promet, v skladu z navodili.
(5) Letalski prevoznik, ki prepelje tujca, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vstop v državo, mora takšno osebo odpeljati iz države v času, ki mu ga določi pristojna organizacijska enota policije. Vse stroške, ki nastanejo v zvezi s tem (nastanitev, oskrba, prevoz), krije letalski prevoznik.
84.a člen
(sporočanje podatkov)
(1) Prevozniki v letalstvu morajo na zahtevo organov, pristojnih za izvajanje mejne kontrole oseb na zunanjih mejah, do konca prijave potnikov na let sporočiti podatke o potnikih, ki jih bodo prepeljali na določeni mejni prehod, preko katerega bodo te osebe vstopile na ozemlje države članice Evropske unije.
(2) Sporočijo se naslednji podatki o potnikih iz prejšnjega odstavka:
– številka in vrsta uporabljene potne listine,
– državljanstvo,
– osebno ime oziroma celotna imena,
– datum rojstva,
– mejni prehod vstopa na ozemlje držav članic,
– oznaka prevoza,
– čas odhoda in prihoda prevoza,
– skupno število potnikov, ki se prevažajo,
– začetno mesto vkrcanja.
(3) Sporočanje podatkov iz prejšnjega odstavka ne izključuje obveznosti prevoznikov iz 26. člena Schengenske konvencije (UL L št. 239, z dne 22. 9. 2000, str. 1, z vsemi spremembami).
84.b člen
(obdelava podatkov)
(1) Obdelava podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena se izvaja na naslednji način:
– podatki se sporočijo organom, pristojnim za izvajanje kontrole oseb na zunanjih mejah, preko katerih bo potnik vstopil na ozemlje držav članic;
– podatke smejo zbirati le prevozniki v letalstvu in jih elektronsko ali v primeru okvare kako drugače ustrezno sporočiti organom, pristojnim za izvajanje mejnih kontrol na določenem mejnem prehodu, preko katerega bo potnik vstopil na ozemlje države članice. Organi, pristojni za izvajanje mejne kontrole oseb na zunanjih mejah, podatke shranijo v začasno datoteko;
– po vstopu potnikov organi iz prve alinee tega odstavka izbrišejo podatke v 24 urah po njihovem prejemu, razen kadar so podatki pozneje potrebni za izvajanje zakonskih pooblastil organov, pristojnih za izvajanje kontrol oseb na zunanjih mejah, skladno s predpisi Republike Slovenije in ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov;
– prevozniki v letalstvu morajo v 24 urah po prihodu prevoznega sredstva skladno s prvim odstavkom prejšnjega člena izbrisati osebne podatke, ki so jih zbrali in sporočili mejnim organom v zvezi z izvajanjem določb 84.a in tega člena.
(2) Osebne podatke iz 84.a člena tega zakona lahko pristojni organi Republike Slovenije uporabljajo za izvajanje mejne kontrole oseb na zunanjih mejah, za izvajanje določb tega člena in za izvajanje določb 189.a člena tega zakona, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
(3) Prevozniki v letalstvu morajo obveščati potnike o obdelavi podatkov iz 84.a člena tega zakona v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 – ZInfP), vključno z informacijami iz drugega in četrtega odstavka 19. člena navedenega zakona.
5.0. LETALIŠČA IN VZLETIŠČA
5.1. Splošne določbe
85. člen
(splošne določbe)
(1) Letališča so lahko civilna, vojaška ali mešana.
(2) Civilna letališča so:
1. javna in
2. za lastne potrebe.
(3) Določene vrste in kategorije zrakoplovov lahko poleg letališč uporabljajo pod predpisanimi pogoji tudi vzletišča in druge urejene površine.
(4) Letališča se razvrščajo glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa.
(5) Minister, pristojen za promet, izda predpise o razvrščanju letališč iz prejšnjega odstavka in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati v odvisnosti od razvrstitve.
86. člen
(sistem letališč)
(1) V skladu z zasnovo omrežja letališč iz prostorskega plana Republike Slovenije, vlada na predlog ministra, pristojnega za promet, opredeli sistem javnih letališč, ki so namenjena za javni zračni promet ob zagotavljanju enakomernega regionalnega razvoja in povezavi z drugimi prometnimi sistemi. Letališča, ki so vključena v sistem javnih letališč, so infrastrukturni objekti državnega oziroma lokalnega pomena.
(2) Za določitev lokacije in gradnjo letališč, ki so vključena v sistem javnih letališč in z njimi povezanih infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov navigacijskih služb zračnega prometa, se določbe o predhodnih soglasjih iz 97. člena oziroma 119. člena tega zakona ne uporabljajo v primeru, ko Republika Slovenija nastopa kot investitor.
(3) Pred določitvijo lokacije in/ali izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo mora biti opravljena ustrezna revizija projektne dokumentacije, ki jo opravi agencija.
87. člen
(obveznost izpolnjevanja predpisanih pogojev)
Letališče in vzletišče mora izpolnjevati vse predpisane varnostne in druge pogoje glede na določeno referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa, predpisane službe in druge pogoje, določene v obratovalnem dovoljenju.
5.2. Letališka infrastruktura in službe na letališču
88. člen
(letališka infrastruktura)
(1) Infrastrukturni objekti, naprave in sredstva (v nadaljnjem besedilu: letališka infrastruktura) na letališčih so:
1. vzletno pristajalne in vozne steze;
2. ploščadi;
3. svetlobni navigacijski objekti, naprave in sredstva ter objekti, naprave in sredstva za nadzor prometa;
4. potniški terminali;
5. pripomočki za letalski tovor;
6. objekti in naprave za zagotavljanje zemeljskega transporta, notranjih prometnih tokov in parkirišča;
7. pomožni objekti, naprave in sredstva, potrebna za obratovanje letališča;
8. objekti in naprave za letalska goriva in maziva;
9. objekti in naprave varovanja;
10. drugi objekti in naprave namenjeni varnemu zračnemu prometu in obratovanju letališča.
(2) Letališka infrastruktura so tudi vsa zemljišča, ki funkcionalno služijo namenski rabi objektov, naprav in sredstev iz prejšnjega odstavka ter zagotavljajo varen zračni promet in varno obratovanje letališča.
(3) Infrastrukturni, objekti, naprave in sredstva iz prvega odstavka tega člena morajo biti na predpisan način redno vzdrževani, njihovo stanje pa stalno nadzorovano.
89. člen
(službe na letališču)
(1) Glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa se mora na javnem letališču organizirati letališke službe, ki se glede na način in namen opravljanja delijo na obvezne letališke službe in druge letališke službe (v nadaljnjem besedilu: letališke službe).
(2) Obvezne letališke službe so:
1. reševalna in gasilska služba;
2. služba za odstranjevanje zrakoplovov v okvari;
3. službe za vzdrževanje in nadzor letaliških površin, objektov, naprav, sredstev, ovir, vizualnih pripomočkov in oznak, sistemov električnega napajanja in osvetlitve ter podobne službe;
4. služba za zmanjšanje nevarnosti, ki jih povzročajo ptice;
5. služba za upravljanje ploščadi;
6. služba varovanja;
7. služba nujne medicinske pomoči ali prve pomoči;
8. službe za zagotavljanje letalskih goriv in maziv;
9. službe zemeljske obravnave zrakoplovov, potnikov in stvari oziroma storitev zemeljske oskrbe;
10. pomožne službe, ki zagotavljajo reden in varen zračni promet in prevoz ter obratovanje letališča ali njegovega dela (komunalne službe in podobne službe);
11. druge letališke službe, ki zagotavljajo varen vzlet, pristanek, gibanje in postanek zrakoplovov.
(3) Druge letališke službe so zlasti:
1. navigacijske službe zračnega prometa;
2. policija;
3. carinska služba;
4. inšpekcijske službe (zdravstvena, veterinarska, fitopatološka in druge).
(4) Minister, pristojen za promet, izda predpise, s katerimi določi zlasti:
1. katere službe morajo biti organizirane na letališču ali njegovem delu glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa;
2. katere so službe iz 10. in 11. točke drugega odstavka tega člena;
3. službe na letališču, ki morajo biti organizirane na letališču za lastne potrebe.
(5) Če se spremenijo mednarodni letalski standardi in priporočena praksa Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), ki se nanašajo na letališča in jih občasno objavlja ICAO v prilogah k Čikaški konvenciji, lahko vlada predpiše tudi druge službe in določi obveznosti izvajalcev služb na letališču, če je to potrebno za zagotovitev rednosti in varnosti zračnega prometa, upoštevaje referenčno kodo, kategorijo in namen letališča.
5.3. Uporaba letališč in vzletišč
90. člen
(splošno o uporabi letališč in vzletišč)
(1) Zrakoplov v domačem zračnem prometu in zračnem prevozu sme uporabljati za vzletanje in pristajanje poleg javnega letališča tudi vzletišče, če izpolnjuje predpisane pogoje za varno letenje in varen zračni prevoz.
(2) Zrakoplov, s katerim se opravlja domači zračni prevoz, sme pristati in vzleteti tudi izven javnega letališča, če mora pristati zaradi višje sile ali nevarnosti, drugi domači zrakoplovi pa smejo pristati in vzleteti izven letališča ali vzletišča tudi, če opravljajo posebne naloge (leti v humanitarne in zdravstvene namene, leti za potrebe iskanja in reševanja, znanstveno-raziskovalni leti, dela v zraku in podobno).
91. člen
(dodatni pogoji za določena letališča)
(1) Na javnem letališču morajo biti zagotovljeni prostorski in drugi pogoji za delo organov za notranje zadeve, carinskih organov in inšpekcijskih služb ter navigacijskih služb zračnega prometa, če je za obratovanje letališča to potrebno. Na javnem letališču, ki je namenjeno za mednarodni zračni promet (v nadaljnjem besedilu: mednarodno letališče), morajo biti za navedene organe zagotovljeni vsi predpisani pogoji.
(2) Sklep o odprtju obstoječega javnega letališča kot mednarodnega letališča sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za promet, ob poprejšnjem soglasju ministrov, pristojnih za finance, notranje zadeve, zaščito in reševanje, meteorološke pojave, zdravstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter obrambo.
(3) Na podlagi obrazložene pisne vloge lastnika ali upravljalca javnega letališča, lahko minister, pristojen za promet, glede na nameravano vrsto zračnega prometa po predhodni preveritvi predpisanih pogojev in ob soglasju ministrov, pristojnih za finance, notranje zadeve, obrambo, zdravstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, začasno dovoli opravljanje mednarodnega zračnega prometa tudi na letališču, ki ni mednarodno letališče. Minister pristojen za promet, mora pri tem določiti čas trajanja dovoljenja in način izpolnjevanja predpisanih pogojev za mednarodno letališče v odvisnosti od vrste in obsega prometa.
92. člen
(pravica uporabe javnega letališča)
Zrakoplov, ki ima dovoljenje, da leti v slovenskem zračnem prostoru, ima pravico rabe letališke infrastrukture in predpisanih služb, glede na referenčno kodo, kategorijo, namen in zmogljivosti letališča ter glede na obseg zračnega prometa, v skladu z veljavnimi predpisi in obratovalnim dovoljenjem.
93. člen
(časovni bloki – sloti)
(1) Na letališču, na katerem se ne more v zahtevanem času sprejeti ali odpraviti vseh zrakoplovov, v skladu z zahtevkom enega ali več prevoznikov, se določi sistem usklajevanja in določanja časovnih blokov (v nadaljnjem besedilu: slot).
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše način in postopke dodeljevanja slotov ter letališča, na katerih je določanje slotov obvezno.
94. člen
(omejitve in prepovedi obratovanja letališča)
(1) Pristojni organ lahko začasno omeji ali prepove obratovanje letališča, oziroma vzletišča če to zahtevajo razlogi varnosti zračnega prometa.
(2) Vlada lahko na predlog ministra, pristojnega za promet, začasno omeji ali prepove obratovanje letališča, če to zahtevajo interesi varnosti, zdravja, varovanja okolja, mednarodnih odnosov ali podobni državni interesi.
(3) Omejitev ali prepoved iz prvega odstavka tega člena sme praviloma trajati, dokler ne prenehajo razlogi za omejitev ali prepoved obratovanja letališča; omejitev ali prepoved iz drugega odstavka tega člena, pa sme trajati najdlje tri mesece za javno letališče, za letališče za lastne potrebe in vzletišče, pa ne več kot šest mesecev.
(4) Škodo v zvezi z omejitvijo ali prepovedjo obratovanja letališča iz prvega odstavka tega člena povrne tisti, ki je povzročil omejitev ali prepoved, razen če gre za višjo silo.
95. člen
(objava splošnih pogojev za uporabo letališča)
(1) Splošne pogoje za uporabo javnega letališča, tarife in cene storitev objavi agencija na način, ki je običajen v zračnem prometu. Upravljalec letališča v ta namen agenciji posreduje potrebne podatke.
(2) Agencija pred objavo iz prejšnjega odstavka pridobi tudi mnenje ministrstev, pristojnih za finance, notranje zadeve, obrambo, okolje in prostor, zdravstvo ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, če zadeva njihove odgovornosti in pristojnosti.
96. člen
(uporaba civilnih letališč za vojaške potrebe ter mešanih letališč in vojaških letališč za civilne zrakoplove)
(1) Civilna letališča in vzletišča lahko uporablja tudi ministrstvo, pristojno za obrambo, za potrebe vojaškega zračnega prometa. Pri tem mora ravnati v skladu s predpisi o uporabi letališč in vzletišč ter v skladu s splošnimi in posebnimi pogoji za njihovo uporabo oziroma obratovanje, vse v skladu s prostorskim planom Republike Slovenije.
(2) Na območju civilnega letališča in vzletišča se sme graditi in uporabljati tudi stabilne objekte in naprave za potrebe obrambe, če to ne ogroža rednosti in varnosti civilnega zračnega prometa. O tem odloča minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo.
(3) O rabi prostora za potrebe gradnje in uporabe objektov in naprav iz prejšnjega odstavka odloča minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo, v skladu s predpisanimi dovoljenji in soglasji.
(4) Na območju vojaškega letališča ali vzletišča se sme graditi in uporabljati stabilne objekte in naprave za potrebe civilnega zračnega prometa. O tem odloča minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet.
(5) Vojaško letališče ali del vojaškega letališča, ki izpolnjuje predpisane pogoje za zračni promet iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, se sme uporabljati kot javno letališče, pod pogoji in na način, ki se določi s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za obrambo, in upravljalcem letališča oziroma letalskim prevoznikom. Obratovalno dovoljenje za takšno letališče ali njegov del izda agencija.
5.4. Pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo
97. člen
(predhodno soglasje v območju izključne rabe letališča)
(1) Pred določitvijo lokacije in za graditev letališča, graditev ali postavitev objektov in naprav iz 88. člena tega zakona ter drugih objektov in naprav na območju izključne rabe letališča, mora investitor ali lastnik pridobiti predhodno soglasje, ki se izda z vidika varnosti zračnega prometa in tehnologije dela služb iz 89. člena tega zakona.
(2) Predhodno soglasje iz prejšnjega odstavka izda agencija. Pred njegovo izdajo pristojni organ ne sme izdati lokacijskega ali gradbenega dovoljenja, ali enotnega dovoljenja za gradnjo, niti izdati odločbe o dovolitvi priglašenih del. Predhodno soglasje se ne izda, če bi objekt ali naprava ovirala letališki promet, delovanje navigacijskih naprav, delo predpisanih služb na letališču ali če za njegovo uporabo oziroma obratovanje niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji. Pred izdajo predhodnega soglasja agencija pridobi mnenje obratovalca letališča.
(3) Če agencija ne izda predhodnega soglasja v dveh mesecih, se ne šteje, da je soglasje izdano. Če strokovna presoja zaradi obsežnosti preverjanj, ki so potrebna za izdajo tega soglasja, ni možna v roku dveh mesecev, lahko agencija ta rok podaljša, vendar največ za eno leto.
(4) V postopku odločanja o zahtevku iz tega člena agencija najprej ugotovi, ali stanje v prostoru s stališča zračnega prometa dopušča gradnjo letališča oziroma objekta ali postavitev naprave, glede na predvideno referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na predvideni obseg zračnega prometa. Če te predpostavke niso izpolnjene, agencija zahtevek zavrne, sicer pa nadaljuje postopek.
98. člen
(predhodno soglasje v območju omejene in nadzorovane rabe)
(1) Če je nameravana gradnja ali postavitev objektov oziroma naprav v območju omejene ali v območju nadzorovane rabe letališča, mora investitor ali lastnik pridobiti predhodno soglasje agencije, ki se izda z vidika varnosti zračnega prometa in tehnologije dela služb iz 89. člena tega zakona.
(2) Za izdajo predhodnega soglasja iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe drugega do petega odstavka 97. člena tega zakona.
99. člen
(vsebina predhodnega soglasja)
V predhodnem soglasju iz 97. in 98. člena tega zakona se določi zlasti:
1. predvideni čas gradnje;
2. druge pogoje, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji tako, da so upoštevane določbe predpisov, ki se nanašajo na projektiranje, gradnjo in upravljanje letališč, delovanje predpisanih služb, strokovno osebje, tehnologijo dela ter motnje za zračni promet;
3. predvideno referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter predvideni obseg zračnega prometa po končani gradnji.
100. člen
(tehnični pregled)
(1) Po končani gradnji ali rekonstrukciji letališča, objektov, naprav ali sredstev iz 88. člena tega zakona, se opravi tehnični pregled in izda uporabno dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Pri tehničnem pregledu iz prejšnjega odstavka sodelujejo predstavniki agencije.
101. člen
(lokacija, gradnja, razširitev in opustitev vojaškega letališča)
Za lokacijo, gradnjo in razširitev vojaškega letališča je potrebno pridobiti predhodno soglasje v skladu z določbami 97. člena tega zakona. O opustitvi vojaškega letališča se obvesti agencijo.
5.5. Obratovalno dovoljenje letališč in vzletišč
102. člen
(obratovalni pogoji)
Letališče se sme uporabljati v zračnem prometu, če izpolnjuje poleg pogojev, ki jih določajo predpisi o graditvi objektov, tudi pogoje določene glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa, če je za njegovo obratovanje izdano dovoljenje agencije in je vpisano v vpisnik letališč.
103. člen
(obratovalno dovoljenje letališča)
(1) Investitor, lastnik oziroma obratovalec letališča po opravljenem tehničnem pregledu iz 100. člena tega zakona, pisno zaprosi agencijo za izdajo obratovalnega dovoljenja in vpis v vpisnik civilnih letališč. V vlogi za izdajo obratovalnega dovoljenja in vpis v vpisnik letališč navede in z dokumenti dokaže usposobljenost za opravljanje nameravane dejavnosti in predlaga čas pregleda pred izdajo obratovalnega dovoljenja. Pred izdajo obratovalnega dovoljenja agencija preveri zlasti zanesljivost delovanja, tehnološke procese in predpisane načrte.
(2) Če se zamenja izvajalec določene službe na letališču, če pride do večjih organizacijskih ali tehničnih sprememb ali če pride do zamenjave večjega števila izvajalcev služb na letališču, je potrebno ponovno ugotoviti in določiti izpolnjevanje predpisanih pogojev in dopolniti oziroma spremeniti že izdano obratovalno dovoljenje po enakem postopku kot je določeno v prvem odstavku tega člena.
(3) S pregledom iz prejšnjega odstavka se ugotovi izpolnjevanje predpisanih pogojev, in sicer zlasti ali:
1. stanje ustreza pogojem, določenim v predhodnem soglasju;
2. so izpolnjeni predpisani pogoji glede fizičnih karakteristik, vizualnih sredstev za navigacijo, vizualnih sredstev za označevanje ovir in vizualnih sredstev za označevanje območij omejene uporabe;
3. so navigacijski in drugi pripomočki ter telekomunikacijske naprave in sistemi napajanja z električno energijo skladni s predpisanimi pogoji;
4. so organizirane predpisane letališke in druge službe na letališču in ali te službe izpolnjujejo predpisane pogoje;
5. je potrjen letališki varnostni program in načrt za postopke v sili;
6. notranja organizacija upravljalca letališča zagotavlja varen in reden zračni promet in zračni prevoz;
7. so izpolnjeni drugi pogoji glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa.
(4) Pred izdajo oziroma spremembo ali dopolnitvijo obratovalnega dovoljenja lahko agencija dovoli poskusno obratovanje, če je potrebno daljše preverjanje zanesljivosti delovanja, tehnoloških procesov ali predpisanih načrtov. Dovoljenje za poskusno obratovanje se izda po enakem postopku kot obratovalno dovoljenje in lahko velja največ eno leto. V času poskusnega obratovanja mora obratovalec ves čas dokumentirano nadzorovati izpolnjevanje predpisanih pogojev.
(5) Obratovalno dovoljenje velja glede na ugotovljene pogoje in okoliščine ob njihovi izdaji. Veljavnost obratovalnega dovoljenja se časovno omeji na čas, ki je primeren referenčni kodi, kategoriji in namenu letališča ter obsegu zračnega prometa in pogostosti tehničnih in tehnoloških sprememb, vendar njegova veljavnost ne more biti daljša od petih let. Za podaljšanje veljavnosti obratovalnega dovoljenja velja enak postopek kot za njegovo izdajo.
(6) Obratovalci drugih infrastruktur na posameznih delih letališča smejo uporabljati te infrastrukture za izvajanje svoje dejavnosti na letališču, če je na smiselno enak način kot je določeno v prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena ugotovljeno, da ne vplivajo na varno obratovanje letališča in na varen zračni promet ter so za njihovo obratovanje pridobili dovoljenje agencije.
104. člen
(preklic veljavnosti obratovalnega dovoljenja letališča)
(1) Če agencija ali letalski nadzornik ugotovi, da letališče ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz 103. člena tega zakona, mu lahko agencija obratovalno dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za promet, izjemoma predpiše dodatne omejitve in pogoje, če ugotovi, da bo s takimi ukrepi zagotovljena varnost zračnega prometa.
(3) Investitor, lastnik oziroma obratovalec letališča mora ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti odpraviti takoj, najkasneje pa v roku 48 ur. Izjemoma lahko minister, pristojen za promet, ta rok podaljša na sedem dni. Morebitna pritožba ne zadrži izvršitve odločbe iz prvega odstavka tega člena.
105. člen
(obratovalno dovoljenje vzletišča)
(1) Za vzletišča se smiselno uporabljajo določbe 97. in 102. do 104. člena tega zakona. Obratovalno dovoljenje za vzletišča se izda največ za eno leto in se lahko podaljša.
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše tehnične pogoje, omejitve in način uporabe vzletišč.
5.6. Vpisnik letališč in vpisnik vzletišč
106. člen
(vpisnik in vpisi)
(1) Letališče se vpiše v vpisnik civilnih letališč, vzletišče pa v vpisnik vzletišč po izdaji obratovalnega dovoljenja. Zoper odločbo o vpisu ni pritožbe.
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše vsebino in način vodenja vpisnika civilnih letališč in vpisnika vzletišč.
107. člen
(izbris iz vpisnika)
(1) Letališče se izbriše iz vpisnika civilnih letališč:
1. če najmanj dve leti ne izpolnjuje tehničnih in drugih pogojev oziroma nima obratovalnega dovoljenja;
2. če to zahteva lastnik oziroma upravljalec letališča – za letališče za lastne potrebe.
(2) Zoper odločbo o izbrisu ni pritožbe.
5.7. Druge določbe
108. člen
(zbirne in tematske letalske karte)
(1) Agencija vodi zbirno karto in tematske karte: vseh letališč in vzletišč z letališkimi conami, priletno-odletnimi ravninami, ovirami in vplivnimi območji; zračnih poti, mejnih točk in radionavigacijskih naprav; organizacije in klasifikacije zračnega prostora; prepovedanih in nevarnih območij, območij omejitev in vseh drugih objektov, potencialno nevarnih za zračni promet in druge.
(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka ni javna.
(3) Dokumentacija iz prvega odstavka tega člena je dostopna predstavnikom lokalnih skupnosti.
109. člen
(podzakonski predpisi)
Minister, pristojen za promet, glede na referenčno kodo in kategorijo letališča oziroma vzletišča ter v odvisnosti od namena letališča oziroma vzletišča in obsega zračnega prometa, določi:
1. katera letališka infrastruktura in službe ter v kakšnem obsegu so potrebne na določenem letališču;
2. tehnične, tehnološke in organizacijske pogoje in standarde za letališča;
3. obratovalni čas letališč ter način njegovega usklajevanja;
4. pogoje in način obratovanja letališč ob zmanjšani vidljivosti;
5. način in vsebino pregleda pred izdajo obratovalnega dovoljenja za letališče;
6. pogoje, ki lahko vplivajo na varnost zračnega prometa in način njihovega zagotavljanja;
7. način in pogoje za opravljanje kontrole sistema zagotavljanja kvalitete;
8. način in pogoje vzdrževanja objektov, naprav in sredstev iz 88. člena tega zakona zlasti glede rednih in izrednih pregledov;
9. druge pogoje za zagotovitev nemotenega in varnega odvijanja zračnega prometa in obratovanja letališča;
10. tehnične in organizacijske pogoje ter vrste zračnega prometa, ki se smejo opravljati na vzletišču.
5.8. Ovire za zračni promet
110. člen
(lokacija ovir)
(1) Ovire za zračni promet so v coni letališča oziroma v coni vzletišča ali zunaj nje. Cono letališča objavi agencija na način, ki je običajen v zračnem prometu.
(2) Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno.
(3) Zunaj cone letališča, štejejo za ovire:
1. v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča;
2. objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov;
3. vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov.
(4) Naprave, namenjene navigacijskim službam zračnega prometa, niso ovire v smislu drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. Zračne poti določi minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za reševanje.
111. člen
(cona letališča)
(1) V coni letališča je postavljanje ovir izjemoma dovoljeno.
(2) Cono civilnega letališča določi agencija cono vojaškega letališča pa določi minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet.
112. člen
(postavljanje in odstranitev ovir)
(1) Kdor namerava postaviti novo ali povečati oziroma povišati obstoječo oviro, mora za to dobiti predhodno soglasje.
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka izda agencija glede ovir v coni civilnega letališča oziroma vzletišča in zunaj nje; ministrstvo, pristojno za obrambo, pa glede ovir v coni vojaškega letališča.
(3) Organ iz prejšnjega odstavka lahko izda soglasje, če ugotovi, da nameravani poseg ne bo prizadel varnosti zračnega prometa.
(4) Če je ovira zgrajena ali povečana brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem, jo mora investitor odstraniti na lastne stroške. Odločbo o tem izda organ iz drugega odstavka tega člena ali letalski nadzornik oziroma nadzornik.
113. člen
(zaznamovanje ovir)
(1) Ovire se zaznamuje z orientacijskimi znamenji, ki jih je potrebno vzdrževati v brezhibnem stanju.
(2) Orientacijska znamenja postavlja in vzdržuje:
1. lastnik ali uporabnik objekta, če so taki objekti zgrajeni po zgraditvi letališča oziroma določitvi letališke cone ali prometnega koridorja;
2. lastnik ali uporabnik letališča, če se le-to gradi oziroma rekonstruira ali se spremeni letališka cona potem, ko so bili taki objekti že zgrajeni.
(3) V primeru iz petega odstavka 110. člena tega zakona, zagotovi postavitev in vzdrževanje orientacijskih znamenj lastnik oziroma upravljalec prometnice oziroma voda.
(4) Minister, pristojen za promet, predpiše orientacijska znamenja in način zaznamovanja ovir.
114. člen
(motnje za zračni promet)
(1) Za postavitev in delovanje naprav ali sistemov v coni letališča, ki bi utegnile povzročati elektromagnetne, svetlobne ali druge motnje na napravah za vodenje zrakoplovov, oziroma lahko ovirajo ali zavedejo posadko zrakoplova ali službe zračnega prometa, je potrebno dovoljenje agencije. Agencija izda dovoljenje na pisni zahtevek lastnika oziroma upravljalca takšne naprave, če se na podlagi prikaza naprave in opisa njenega delovanja lahko utemeljeno sklepa, da naprava ali sistem ne bi motila zračnega prometa. V dovoljenju agencija določi pogoje delovanja in omejitve, ki so primerne za preprečitev motenj in zagotavljajo varnost zračnega prometa.
(2) Letalski nadzornik lahko začasno ali trajno prepove delovanje katerekoli naprave ali sistema iz prejšnjega odstavka, če se ugotovi, da lahko vpliva na varnost zračnega prometa.
(3) Stroški prepovedi delovanja naprav in sistemov iz prvega odstavka tega člena bremenijo lastnika oziroma upravljalca takšne naprave ali sistema.
(4) Letalski nadzornik lahko začasno ali trajno prepove delovanje katerekoli naprave ali sistema na območju Republike Slovenije, če se ugotovi, da vpliva na varnost zračnega prometa.
5.9. Varovanje okolja
115. člen
(okoljevarstvene zahteve glede emisij zrakoplovov v območju letališč)
(1) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, izda predpise o dovoljenem skupnem hrupu in emisiji motorjev zrakoplovov na letališču in v letališki coni ter določi višino pristojbine za odpravo škodljivih posledic na okolje, če hrup in emisije presegajo dovoljene meje.
(2) Pristojbine iz prejšnjega odstavka pobira upravljalec letališča in so prihodek državnega proračuna. Sredstva pristojbin se uporabljajo za zmanjšanje vpliva in odpravo posledic hrupa motorjev na prizadetem območju v skladu z opredeljenimi ukrepi iz programov razvoja letališč. Najmanj ena četrtina sredstev pristojbin zbranih v posameznem letu se nameni kot nadomestilo za poslabšanje pogojev bivanja prebivalcem s stalnim bivališčem na prizadetih območjih. Prizadeta območja določi na osnovi opravljenih meritev vlada z uredbo.
6.0. NAVIGACIJSKE SLUŽBE ZRAČNEGA PROMETA
6.1. Splošne določbe
116. člen
(letalski navigacijski postopki in pravica prepovedi zračnega prometa)
(1) Vsak, ki opravlja naloge v navigacijskih službah zračnega prometa, mora ravnati tako, da sta zagotovljena varnost in red, ter da ni ogrožena varnost ljudi in premoženja.
(2) Za vsako letališče in vzletišče se določijo način, postopki in drugi pogoji za varno vzletanje in pristajanje zrakoplovov. Način in postopke za varno vzletanje in pristajanje zrakoplovov za letališče, na katerem so organizirane navigacijske službe zračnega prometa, določi izvajalec teh služb, za druga letališča in vzletišča pa obratovalec letališča in vzletišča.
(3) Pristojna služba zračnega prometa lahko v določenem delu zračnega prostora ali na določenem letališču oziroma vzletišču, po lastni presoji ali na zahtevo vodje zrakoplova, druge navigacijske službe zračnega prometa ali obratovalca, začasno prepove ali omeji zračni promet, če to zahtevajo interesi varnosti leta določenega zrakoplova.
(4) Način in postopki za varno vzletanje in pristajanje zrakoplovov iz drugega odstavka tega člena se smejo uporabljati v zračnem prometu, ko nanje poda soglasje agencija.
6.2. Navigacijske službe zračnega prometa
117. člen
(navigacijske službe zračnega prometa)
(1) (prenehal veljati)
(2) (prenehal veljati)
(3) (prenehal veljati)
(4) Če se spremenijo mednarodni letalski standardi in priporočena praksa Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), ki se nanašajo na navigacijske službe zračnega prometa, ki jih občasno objavlja ICAO v prilogah k Čikaški konvenciji, lahko vlada izda predpis, ki določi tudi druge službe ali odpravi obstoječe in določi obveznosti izvajalcev služb na letališču, če je to potrebno za zagotovitev rednosti in varnosti zračnega prometa.
6.3. Infrastrukturni objekti, naprave in sistemi navigacijskih služb zračnega prometa
118. člen
(infrastrukturni objekti, naprave in sistemi navigacijskih služb zračnega prometa)
(1) (prenehal veljati)
(2) Minister, pristojen za promet, določi, kateri konkretni objekti, naprave in sistemi štejejo za infrastrukturne objekte, naprave in sisteme navigacijskih služb zračnega prometa ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zlasti: kontrolni centri za vodenje zračnega prometa, telekomunikacijski, radarski ter drugi podobni objekti, naprave in sistemi, letalske meteorološke postaje, naprave in sistemi, centri za iskanje in reševanje zrakoplovov in letalski informacijski centri.
(Opomba: Prenehanje uporabe določb drugega odstavka v delu, ki se nanaša na predpisovanje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati letalske meteorološke postaje (drugi odstavek 41. člena ZMetD).)
6.4. Pogoji za gradnjo ali rekonstrukcijo oziroma postavitev infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov navigacijskih služb zračnega prometa
119. člen
(predhodno soglasje)
(1) Pred določitvijo lokacije in za graditev ali postavitev infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov navigacijskih služb zračnega prometa iz prejšnjega člena ter drugih objektov in naprav na vplivnih območjih teh sredstev, mora investitor ali lastnik pridobiti predhodno soglasje, ki se izda z vidika varnosti zračnega prometa in tehnologije dela služb iz 117. člena tega zakona.
(2) Predhodno soglasje iz prejšnjega odstavka izda agencija. Če strokovna presoja zaradi obsežnosti preverjanj, ki so potrebna za izdajo tega soglasja, ni možna v roku dveh mesecev, lahko agencija ta rok podaljša, vendar največ za eno leto.
(3) V postopku odločanja o zahtevku iz prejšnjega člena agencija najprej ugotovi, ali stanje v prostoru s stališča zračnega prometa dopušča gradnjo objekta ali postavitev naprave. V primeru, da te predpostavke niso izpolnjene, agencija zahtevek zavrne, sicer pa postopek nadaljuje.
120. člen
(tehnični pregled infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov navigacijskih služb zračnega prometa)
(1) Po končani gradnji infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov iz 118. člena tega zakona, se opravi tehnični pregled in izda uporabno dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Pri tehničnem pregledu iz prejšnjega odstavka sodelujejo predstavniki agencije.
6.5. Obratovalno dovoljenje za infrastrukturne objekte, naprave in sisteme navigacijskih služb zračnega prometa
121. člen
(obratovalno dovoljenje)
(1) Infrastrukturni objekt, naprava in sistem navigacijskih služb zračnega prometa se sme uporabljati v zračnem prometu, če poleg pogojev, ki jih določajo predpisi o graditvi objektov, izpolnjuje tudi pogoje v skladu z določbami tega zakona in je bilo to ugotovljeno s predpisanimi meritvami in umerjanji, če je osebje, ki ga vzdržuje in uporablja, za to strokovno usposobljeno, in če ima obratovalno dovoljenje agencije.
(2) Investitor, lastnik oziroma obratovalec infrastrukturnih objektov, naprav ali sistemov iz prejšnjega odstavka, po opravljenem tehničnem pregledu po predpisih o graditvi objektov, pisno zaprosi agencijo za izdajo obratovalnega dovoljenja. V vlogi za izdajo obratovalnega dovoljenja navede in z dokumenti dokaže usposobljenost za opravljanje nameravane dejavnosti in predlaga čas pregleda pred izdajo obratovalnega dovoljenja. Pred izdajo obratovalnega dovoljenja agencija preveri zlasti zanesljivost delovanja, tehnološke procese in predpisane načrte.
(3) Če se zamenja izvajalec določene navigacijske službe zračnega prometa, če pride do večjih organizacijskih ali tehničnih sprememb ali če pride do zamenjave večjega števila oseb, ki opravljajo naloge navigacijskih služb zračnega prometa, je potrebno ponovno ugotoviti in določiti izpolnjevanje predpisanih pogojev in dopolniti oziroma spremeniti že izdano obratovalno dovoljenje po enakem postopku, kot je določeno v prvem odstavku tega člena.
(4) Pred izdajo oziroma spremembo ali dopolnitvijo obratovalnega dovoljenja lahko agencija dovoli poskusno obratovanje, če je potrebno daljše preverjanje zanesljivosti delovanja, tehnoloških procesov ali predpisanih načrtov. Dovoljenje za poskusno obratovanje se izda po enakem postopku kot obratovalno dovoljenje in lahko velja največ eno leto. V času poskusnega obratovanja mora upravljalec ves čas dokumentirano nadzorovati izpolnjevanje predpisanih pogojev.
(5) Veljavnost obratovalnega dovoljenja se lahko časovno omeji v odvisnosti od pogostosti tehničnih in tehnoloških sprememb, vendar njegova veljavnost ne more biti daljša od petih let. Za podaljšanje veljavnosti obratovalnega dovoljenja velja enak postopek kot za njegovo izdajo.
122. člen
(posebni primeri v zvezi z obratovalnim dovoljenjem)
Če se za potrebe navigacijskih služb zračnega prometa v slovenskem zračnem prostoru uporabljajo infrastrukturni objekti, naprave in sistemi navigacijskih služb zračnega prometa, ki so v pristojnosti navigacijskih služb zračnega prometa druge države oziroma mednarodne organizacije, katere članica je Republika Slovenija, se šteje, da imajo ti infrastrukturni objekti, naprave in sistemi navigacijskih služb zračnega prometa obratovalno dovoljenje, če jih po zakonih te druge države, lahko uporabljajo njene pristojne navigacijske službe zračnega prometa in če je ta država pogodbenica Čikaške konvencije, oziroma če se lahko uporabljajo po pravilih mednarodne organizacije, katere članica je Republika Slovenija.
123. člen
(začasni odvzem oziroma preklic veljavnosti obratovalnega dovoljenja)
(1) Če agencija ali letalski nadzornik ugotovi, da infrastrukturni objekt, naprava ali sistem navigacijske službe zračnega prometa ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz 121. člena tega zakona, mu lahko agencija obratovalno dovoljenje, v odvisnosti od stopnje ugotovljene neskladnosti, časa njenega trajanja in stopnje tveganja, kot je določeno v predpisu iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko agencija izjemoma predpiše dodatne omejitve in pogoje, če ugotovi, da bo s takimi ukrepi zagotovljena varnost zračnega prometa.
(3) Obratovalec infrastrukturnih objektov, naprav ali sistemov navigacijskih služb zračnega prometa mora ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti odpraviti takoj, najkasneje pa v roku 48 ur. Izjemoma lahko minister, pristojen za promet, ta rok podaljša na sedem dni. Morebitna pritožba ne zadrži izvršitve odločbe iz prvega odstavka tega člena.
6.6. Podzakonski predpisi
124. člen
(podzakonski predpisi)
(1) Vlada na usklajen predlog ministra, pristojnega za promet, ministra, pristojnega za notranje zadeve in ministra, pristojnega za obrambo, določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati služba iskanja in reševanja zrakoplovov.
(2) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati služba letalske meteorologije.
(3) Minister, pristojen za promet, predpiše:
1. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati službe zračnega prometa, službe letalskih informacij in službe letalskih telekomunikacij;
2. način in vsebino poročanja o izrednih dogodkih v navigacijskih službah zračnega prometa, ki so ali bi lahko ogrozili varnost zračnega prometa in zahteve v zvezi z analizami takih dogodkov;
3. čas dela in čas počitka letalskega in drugega strokovnega osebja, ki opravlja naloge v navigacijskih službah zračnega prometa in
4. pogoje za zagotovitev nemotenega in varnega odvijanja zračnega prometa in delovanja navigacijskih služb zračnega prometa.
(4) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ministrom, pristojnim za notranje zadeve, določi podrobne vsebine načrtov za postopke v sili.
7.0. VAROVANJE IN OLAJŠAVE
7.1. Varovanje
125. člen
(splošno)
(1) Varnost zračnega prometa se zagotavlja tudi z varovanjem civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja.
(2) Pri pripravi in izvajanju ukrepov ter postopkov varovanja morajo med seboj sodelovati državni organi, lastniki in upravljalci javnih letališč, izvajalci letaliških služb na javnem letališču, letalski prevozniki in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s predpisi, programi in drugimi akti s področja letalstva, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
(3) Na javnem letališču in v zrakoplovu ter v objektu navigacijskih služb zračnega prometa mora vsak ravnati v skladu s predpisi, programi in drugimi akti s področja varovanja, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
(4) Vlada na usklajen predlog ministra, pristojnega za promet, in ministra, pristojnega za notranje zadeve, izda predpise o varovanju, s katerimi določi zlasti: osnovne in posebne varnostne preglede ter ukrepe; obvezne vsebine letalskih varnostnih programov in načrtov za postopke v sili, način nadzora nad njihovim izvajanjem ter s tem povezane naloge posameznih organov in organizacij, v kolikor teh vprašanj ne urejajo predpisi Evropske unije.
(5) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve in ministrom, pristojnim za finance, izda predpise o redu in zemeljskem prometu na območju javnega letališča.
126. člen
(orožje in nevarni predmeti ter posebnosti)
(1) Na javnem letališču smejo imeti in nositi orožje in nevarne predmete le policisti in pooblaščene uradne osebe carinske službe. Pooblaščene osebe Slovenske varnostno-obveščevalne agencije in obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, pa smejo imeti in nositi le kratkocevno orožje praviloma tako, da ni vidno.
(2) Na predlog ministra, pristojnega za promet, vlada določi izjeme in posebnosti nošenja in uporabe orožja ter prevoza orožja in nevarnih predmetov na javnem letališču in v zračnem prometu, če to dopuščajo drugi predpisi in je to potrebno zaradi zagotavljanja varnosti. O posamezni izjemi vlada odloči s sklepom.
127. člen
(varnostni pregledi in varovanje)
(1) Na javnem letališču morajo biti zagotovljene ustrezne površine, prostori in oprema za varnostne preglede zrakoplovov, potnikov, prtljage, letalskega tovora in stvari, določeni morajo biti tudi javni deli letališča, nadzorovani deli letališča, varnostna območja omejenega gibanja, kritični deli varnostnih območij omejenega gibanja in, če je potrebno, tudi druga varnostno pomembna območja letališča.
(2) Obratovalec javnega letališča oziroma njegovega dela, ki zagotavlja in obratuje manevrske površine in ploščadi, potniški ali tovorni terminal letališča, mora na teh površinah oziroma v terminalu skladno z letalskimi varnostnim programi zagotoviti zlasti naslednje tehnično-tehnološke pogoje varovanja:
1. površine na letališču, potrebne za varnostne preglede zrakoplovov,
2. prostore in opremo, potrebno za osnovne in posebne varnostne preglede potnikov, prtljage, letalskega tovora in drugih oseb ter stvari, ki vstopajo ali se vnašajo na varnostna območja omejenega gibanja, kritične dele varnostnega območja omejenega gibanja in, če so določena, druga varnostno pomembna območja letališča,
3. osnovne varnostne preglede potnikov, prtljage in stvari ter drugih oseb, ki vstopajo na varnostna območja omejenega gibanja,
4. prostore in opremo za nastanitev in oskrbo oseb iz petega odstavka 84. člena tega zakona ter za druge posebne kategorije potnikov, na primer za osebe, ki so v nameravanem času prevoza v postopku prisilne odstranitve tujca oziroma je prevoz potreben v zvezi s kazenskim postopkom ali izvršitvijo pravnomočne obsodbe,
5. varovanje javnih delov letališča in nadzorovanih delov letališča, razen uradnih prostorov policije, carine in drugih državnih organov, če to s temi organi s pogodbo ni urejeno drugače,
6. prostorske in druge pogoje pristojnim organom za nadzor izvajanja varovanja.
(3) Osnovne varnostne preglede zrakoplovov zagotavlja letalski prevoznik ali operator zrakoplova, ki tudi zagotavlja opremo, potrebno za njihovo izvajanje.
(4) Posebne varnostne preglede in ukrepe opravlja Policija.
(5) Če pristojni letalski nadzorni organ ali Policija ugotovi, da varovanje iz tega člena ni zagotovljeno v skladu z letalskimi predpisi ter letalskimi varnostnimi programi in drugimi akti, lahko minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog in v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, odredi policijsko varovanje do odprave pomanjkljivosti. S tem nastali stroški bremenijo tistega, ki bi moral zagotoviti izvajanje teh nalog.
(6) Javni deli letališča, nadzorovani deli letališča, varnostna območja omejenega gibanja, kritični deli varnostnega območja omejenega gibanja in druga varnostno pomembna območja letališča iz prvega odstavka tega člena se določijo z letalskim varnostnim programom za Republiko Slovenijo in varnostnim programom javnega letališča ter morajo biti opredeljena tudi v obratovalnem dovoljenju javnega letališča.
128. člen
(gibanje in zadrževanje na javnem letališču ter v objektu navigacijskih služb zračnega prometa)
(1) Na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja in, če so določena, drugih varnostno pomembnih območjih javnega letališča ter v objektih navigacijskih služb zračnega prometa, ki so opredeljeni v ustreznih letalskih varnostnih programih, se smejo gibati in zadrževati samo tiste osebe, ki opravljajo službena opravila in imajo za to ustrezna dovoljenja za gibanje in zadrževanje (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za gibanje).
(2) Dovoljenje za gibanje izda osebi iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: prosilec) agencija na obrazložen predlog obratovalca letališča iz drugega odstavka 127. člena tega zakona, obratovalca druge letališke infrastrukture iz sedmega odstavka 103. člena tega zakona, letalskega prevoznika, izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa ali predstojnika državnega organa, ki opravlja službena opravila na letališču ali v objektu kontrole zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj). Dovoljenje za gibanje se izda, če so za gibanje in zadrževanje na letališču ter v objektu navigacijskih služb zračnega prometa, za katerega je potrebno dovoljenje za gibanje, izpolnjeni predpisani pogoji. Na podlagi dovoljenja za gibanje upravljalec letališča zagotovi izdelavo identifikacijske priponke za letališče, javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., pa za objekte navigacijskih služb zračnega prometa. Oblika in vsebina identifikacijske priponke se določita v letalskem varnostnem programu za Republiko Slovenijo. Identifikacijska priponka je dokazilo, da je njenemu imetniku oziroma imetnici izdano ustrezno dovoljenje za gibanje.
(3) Pred izdajo dovoljenja za gibanje agencija s soglasjem prosilca opravi preverjanje preteklosti prosilca in na podlagi dobljenih podatkov izdela oceno primernosti prosilca za gibanje in zadrževanje na letališču ter v objektu navigacijskih služb zračnega prometa brez spremstva. Preverjanje preteklosti se opravi na podlagi:
– podrobnega življenjepisa, ki ga je predložil prosilec,
– mnenja predlagatelja za izdajo dovoljenja za gibanje, ki mora vsebovati najmanj opredelitev potrebe po gibanju in zadrževanju na območju ter v objektu, za katerega je potrebno dovoljenje za gibanje, podatke o morebitnih izrečenih disciplinskih sankcijah in vodenih disciplinskih postopkih,
– kopije dokumenta, s katerim prosilec izkazuje svojo identiteto,
– dokazil o neizbrisanih pravnomočnih obsodbah za naklepna kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
– dokazil o neizbrisanih pravnomočnih odločbah o letalskih prekrških s področja varovanja, o prekrških s področja varstva javnega reda in miru, ki se nanašajo na nasilno in drzno vedenje ter uporabo nevarnih predmetov in s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami,
– dokazil o neobstoju poteka kazenskega postopka za naklepna kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
– soglasja prosilca za zbiranje osebnih podatkov, za preverjanje preteklosti in za morebitno varnostno preverjanje,
– osebnega pogovora s prosilcem, če so dobljeni podatki in listine nejasni.
Dokazila iz četrte, pete in šeste alineje tega odstavka pridobi uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc, ki jih vodijo slovenski organi ali nosilci javnih pooblastil, ki jim je pooblastilo izdal slovenski organ.
(4) Vloga z dokazili iz prejšnjega odstavka, ki jih predloži prosilec, se predloži tako, da predlagatelj nima vpogleda v osebne podatke prosilca. Če se pri izdelavi ocene o primernosti prosilca za izdajo dovoljenja za gibanje brez spremstva na podlagi razpoložljivih podatkov ali pogovora posumi v primernost prosilca za izdajo dovoljenja, se s soglasjem prosilca, če je potrebno, opravi varnostno preverjanje. Varnostno preverjanje opravita na zaprosilo agencije Policija in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija v skladu s pooblastili in po postopkih, določenimi s predpisi o varovanju tajnih podatkov. Varnostno preverjanje obsega preveritev podatkov, ki so določeni s predpisi o varovanju tajnih podatkov za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje ZAUPNO. Policija in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija morata agencijo o ugotovljenih varnostnih zadržkih obvestiti najkasneje sedem delovnih dni po prejemu zahtevka za varnostno preverjanje.
(5) Na površinah in območjih iz prvega odstavka tega člena se smejo gibati tudi druge osebe, če se nameravajo vkrcati v zrakoplov ali izkrcati iz njega ali opraviti določene naloge, vendar morajo imeti spremljevalca, ki ga določi pristojna služba varovanja na letališču.
(6) Na površinah in območjih iz prvega odstavka tega člena se smejo gibati brez dovoljenja za gibanje in brez spremstva tudi člani letalskih posadk, če imajo ustrezno identifikacijsko priponko, izdano v skladu s Prilogo 9 k Čikaški konvenciji.
(7) V okviru obravnave vloge za izdajo dovoljenja za gibanje, preverjanja preteklosti in varnostnega preverjanja, izdelave ocene primernosti prosilca za gibanje in zadrževanje na letališču in v objektu navigacijskih služb zračnega prometa brez spremstva, agencija in organi, ki opravljajo varnostno preverjanje iz tretjega odstavka tega člena, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, obdelujejo naslednje osebne podatke:
– vse podatke, ki so v skladu s predpisi vsebovani v osebni izkaznici ali potni listini,
– podatke o delovnih izkušnjah, zaposlitvah in delodajalcih,
– podatke o neizbrisanih pravnomočnih obsodbah za naklepna kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in podatke o neizbrisanih pravnomočnih odločbah o letalskih prekrških s področja varovanja, o prekrških s področja varstva javnega reda in miru, ki se nanašajo na nasilno in drzno vedenje ter uporabo nevarnih predmetov in s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami,
– podatke o tekočih kazenskih postopkih za naklepna kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
– podatke o pomembnih življenjskih dogodkih, ki jih je prosilec navedel v podrobnem življenjepisu,
– biometrične podatke, če je dostop na območja in v objekte iz prvega odstavka tega člena skladno s predpisi zagotovljen z uporabo opreme, ki zahteva take podatke,
– oceno primernosti za izdajo dovoljenja za gibanje.
(8) Podrobni življenjepis iz prve alineje tretjega odstavka tega člena mora vsebovati naslednje podatke:
1. osebno ime, vključno s prejšnjimi;
2. enotno matično številko občana (EMŠO);
3. datum in kraj rojstva;
4. državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi;
5. naslov prebivališča (stalnega, začasnega in naslov dosegljivosti);
6. bivanja v tujini, če so trajala tri mesece ali več (kraj, obdobje in razlog bivanja);
7. poklic in delo, ki ga opravlja;
8. služenje vojaškega roka;
9. šolanje in obiskovanje seminarjev ali drugih oblik usposabljanja v tujini, če so trajala več kot en mesec (kraj in obdobje);
10. delodajalce in njihove naslove, vključno s prejšnjimi;
11. neizbrisane pravnomočne obsodbe za naklepna kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in podatke o neizbrisanih pravnomočnih odločbah o letalskih prekrških s področja varovanja, o prekrških s področja varstva javnega reda in miru, ki se nanašajo na nasilno in drzno vedenje ter uporabo nevarnih predmetov in s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami;
12. tekoče kazenske postopke za naklepna kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti;
13. odvisnost od alkohola, drog oziroma druge zasvojenosti;
14. bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno izvajanje delovnih nalog;
15. stike s tujimi varnostnimi ali obveščevalnimi službami;
16. članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija;
17. (črtana)
18. prejšnja varnostna preverjanja v skladu z letalskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji;
19. sodelovanje v tujih oboroženih silah ali drugih oboroženih formacijah;
20. finančne obveznosti oziroma prevzeta jamstva z navedbo vrste (npr.: krediti, hipoteke, preživnine) in višine finančnih obveznosti, razloge za dolgove in upnike ter navedbo vseh dohodkov v preteklem letu, vključno s podatki o lastništvu nepremičnin. Preverjana oseba navede tudi podatke o povprečnem osebnem dohodku v zadnjih treh mesecih pred izpolnjevanjem varnostnega vprašalnika;
21. (črtana)
22. lastnosti in okoliščine iz življenja preverjane osebe, ki imajo lahko za posledico izpostavljenost izsiljevanju ali drugim oblikam izvajanja pritiska.
(9) Vlada predpiše način izdaje dovoljenja za gibanje in obvezne vsebine obrazloženega predloga iz drugega odstavka tega člena. Zaščita dovoljenja za gibanje in identifikacijske priponke pred ponarejanjem in drugimi oblikami zlorab ter način nošenja identifikacijske priponke in preverjanje z njo povezane identitete nosilca se določijo v letalskem varnostnem programu za Republiko Slovenijo.
(10) Ne glede na prejšnje določbe tega člena, dovoljenje za gibanje uslužbencem Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in ministrstva, pristojnega za obrambo, izda agencija le na podlagi zaprosila in mnenja predlagatelja, ki mora vsebovati najmanj opredelitev potrebe po gibanju in zadrževanju na območju oziroma v objektu, za katerega je potrebno imeti dovoljenje za gibanje, če organ, ki je zaprosil za izdajo dovoljenja za gibanje, poda izjavo, da je opravil preverjanje, ki glede zahtevnosti ustreza najmanj preverjanju preteklosti iz tretjega odstavka tega člena.
128.a člen
(razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja za gibanje in druge omejitve)
(1) Agencija izdajo dovoljenja za gibanje iz prejšnjega člena zavrne, če:
1. ni izkazana identiteta prosilca;
2. dejansko ugotovljene okoliščine iz varnostnega preverjanja kažejo na utemeljen dvom o zanesljivosti posameznika za samostojno gibanje v območjih iz prvega odstavka 128. člena tega zakona (varnostni zadržek);
3. za prosilca ni izkazana potreba po gibanju in zadrževanju na območjih letališča ter v objektu navigacijskih služb zračnega prometa, za katerega je dovoljenje za gibanje potrebno, ali če ta potreba ni trajna;
4. prosilec ni soglašal z zbiranjem osebnih podatkov, preverjanjem preteklosti ali z morebitnim varnostnim preverjanjem;
5. je bil prosilec pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali pravnomočno spoznan za odgovornega za letalski prekršek s področja varovanja, ali za prekršek s področja varstva javnega reda in miru, ki se nanaša na nasilno in drzno vedenje ter uporabo nevarnih predmetov, ali za prekršek s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami;
6. je prosilec v kazenskem postopku za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
7. se prosilec ni udeležil osebnega pogovora, če je bil nanj vabljen;
8. se ugotovi, da je prosilec v vlogi za pridobitev dovoljenja za gibanje navedel neresnične podatke.
(2) Pri zavrnitvi izdaje dovoljenja za gibanje agencija na način, ki prikrije vir podatkov, seznani prosilca tudi z razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja.
(3) Agencija izdano dovoljenje za gibanje odvzame, če se med veljavnostjo dovoljenja za gibanje ugotovi, da so nastali razlogi iz prvega odstavka tega člena za zavrnitev izdaje dovoljenja.
(4) Dovoljenje za gibanje sme agencija prosilcu vročiti samo osebno, pri čemer ostali načini vročitve, ki štejejo za osebno vročitev, niso dovoljeni.
(5) Agencija začasno zadrži izvajanje pravic iz dovoljenja za gibanje, če:
1. imetnik dovoljenja za gibanje ni v roku končal varnostnega usposabljanja, če je zahtevano z letalskim varnostnim programom ali
2. je pri imetniku dovoljenja za gibanje nastala okoliščina, ki kaže na nastanek razlogov za odvzem dovoljenja.
(6) Začasno zadržanje izvajanja pravic iz dovoljenja ustno izreče pooblaščena uradna oseba agencije, ki dovoljenje tudi začasno odvzame. Pisna odločba o začasnem zadržanju mora biti izdana v roku 24 ur od izreka.
129. člen
(letalski varnostni programi)
(1) Letalski varnostni programi se izdelajo za Republiko Slovenijo, za vsako javno letališče, za vsakega letalskega prevoznika in za vsakega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa.
(2) Letalske varnostne naloge in ukrepi, ki jih določajo letalski varnostni programi, so obvezni za vse, ki opravljajo naloge v zvezi z zračnim prometom in zračnim prevozom.
(3) Agencija je odgovorna za usklajeno izvajanje vseh predpisanih ukrepov varovanja na javnih letališčih.
(4) Letalski varnostni programi niso javni dokumenti in ne veljajo za informacijo javnega značaja.
130. člen
(letalski varnostni program za Republiko Slovenijo)
(1) Letalski varnostni program za Republiko Slovenijo sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za promet.
(2) Varnostni programi javnih letališč, letalskih prevoznikov in izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa morajo biti usklajeni z letalskim varnostnim programom iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija je pristojna za usklajevanje in spremljanje izvajanja letalskega varnostnega programa iz prvega odstavka tega člena.
131. člen
(varnostni program javnega letališča in izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa)
(1) Varnostni program javnega letališča odobri agencija na predlog upravljalca letališča, ki ga predhodno uskladi z obratovalci na letališču, če je na letališču več obratovalcev letališča.
(2) Varnostni program izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa odobri agencija.
(3) Obratovalec na letališču in izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa morata primerno objaviti varnostna navodila in prepovedi.
132. člen
(varnostni program letalskega prevoznika)
(1) Varnostni program letalskega prevoznika odobri agencija.
(2) Varnostni program slovenskega letalskega prevoznika mora biti usklajen tudi z varnostnimi programi letališč v tujini, na katerih opravlja redni zračni prevoz, če mednarodna pogodba, ki velja v Republiki Sloveniji, ne določa drugače.
(3) Tuji letalski prevoznik mora uskladiti svoj varnostni program z varnostnimi programi letališč v Republiki Sloveniji, na katerih želi opravljati zračni prevoz, če mednarodna pogodba, ki velja v Republiki Sloveniji, ne določa drugače.
133. člen
(Svet Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva in letališki sveti za varovanje civilnega letalstva)
(1) Za pripravo ukrepov za usklajeno delovanje ministrstev in njihovih organov, različnih služb, agencij in drugih organizacij, ki pripravljajo in izvajajo različne vidike varovanja ali so za to odgovorne, in za usklajevanje dejavnosti v zvezi z varovanjem, na predlog ministra, pristojnega za promet, vlada ustanovi Svet Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva.
(2) Za pripravo ukrepov za usklajeno delovanje različnih družb, služb, agencij in drugih organizacij, ki pripravljajo in izvajajo različne vidike varovanja, ali so za to odgovorne, in za usklajevanje dejavnosti v zvezi z varovanjem, na mednarodnem letališču ustanovi upravljalec letališča letališki svet za varovanje civilnega letalstva.
7.2. Ukrepi za olajšave zračnega prevoza
134. člen
(poenostavitev formalnosti)
(1) Za pripravo ukrepov za olajšave v javnem zračnem prevozu in poenostavitev formalnosti se ustanovijo komisije za olajšave v zračnem prevozu.
(2) Ukrepi za olajšave v javnem zračnem prevozu in poenostavitev formalnosti iz prejšnjega odstavka zajemajo zlasti predpisane ukrepe, postopke in dokumente, ki se nanašajo na zrakoplove, sprejem in odpremo potnikov, stvari in pošte, tranzitni promet, opremo in postopke na javnih letališčih ter druge olajšave v javnem zračnem prevozu.
(3) Vlada na usklajen predlog ministra, pristojnega za promet in ministrov, pristojnih za notranje zadeve, finance, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zaščito in reševanje, zdravstvo ter zunanje zadeve ustanovi medresorsko komisijo za olajšave v zračnem prevozu ter imenuje njene člane.
(4) Vlada predpiše na katerih letališčih se ustanovijo letališke komisije za olajšave v zračnem prevozu, njihove naloge in sestavo ter ukrepe, način in postopke za olajšave v zračnem prevozu in poenostavitev formalnosti.
8.0 ISKANJE IN REŠEVANJE ZRAKOPLOVOV TER LETALSKE NESREČE IN INCIDENTI
135. člen
(iskanje in reševanje)
(1) Vlada določi pogoje in način iskanja in reševanja zrakoplova ter izda navodila, ki jih je treba sprejeti v primeru, ko je zrakoplov pogrešan, je v nevarnosti, ali je prišlo do nesreče, ali ko letalskemu prometu grozi nevarnost. vlada določi naloge in odgovornosti med organizacijami in službami, ki sodelujejo v iskanju in reševanju, v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Agencija usklajuje akcije iskanja in reševanja za civilno letalstvo.
(3) Lastnik ali uporabnik zrakoplova, osebe, ki opravljajo dolžnosti na krovu zrakoplova ali na letališčih ali drugih zmogljivostih za letalstvo, morajo sodelovati pri iskanju in reševanju.
136. člen
(nagrada za reševanje ter stroški preiskave letalske nesreče ali resnega incidenta)
(1) Oseba, ki reši zrakoplov v nevarnosti ali zrakoplov, ki se mu je pripetila nesreča, in vsaka oseba, ki je sodelovala pri reševanju, ima pravico do nagrade za reševanje. Vlada izda uredbo, s katero natančneje določi način in pogoje v zvezi z uveljavljanjem pravice do nagrade v odvisnosti od višine stroškov, ki jih je imela oseba pri zadevnem reševanju in v odvisnosti od rešenega premoženja.
(2) Stroške preiskovanja letalske nesreče in resnega incidenta nosi sprva državni proračun.
(3) Vlada lahko zahteva povrnitev stroškov preiskave od osebe, za katero je pristojni organ nesporno ugotovil namerno povzročitev nesreče ali incidenta, oziroma povzročitev nesreče ali incidenta iz hude malomarnosti. Pravica do povrnitve stroškov preiskave zastara po preteku dveh let od pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe Upravnega organa.
(4) Stroške reševanja zrakoplova ali odstranjevanja razbitin nosi lastnik zrakoplova. To velja tudi, če je odstranjevanje razbitin zahteval glavni preiskovalec za namen preiskave.
137. člen
(preiskava in preiskovalni organ)
(1) Če pride med uporabo zrakoplova do nesreče s smrtnim izidom, do resnih poškodb oseb ali do večje škode na zrakoplovu ali lastnine na zemlji, je potrebno opraviti vsestransko preiskavo in analizo nesreče ter preiskavo o vzrokih nesreče, poškodbah in škodi, ki je bila povzročena ter o drugih posledicah nesreče.
(2) Preiskava se opravi tudi, če je prišlo do incidenta.
(3) Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi izven ozemlja Republike Slovenije za:
1. preiskave nesreč, v katere so vpleteni zrakoplovi, ki so registrirani v državi članici Skupnosti, če takih preiskav ne opravlja druga država,
2. preiskave resnih incidentov, v katere so vpleteni zrakoplovi, ki so registrirani v državi članici Skupnosti, ali jih upravlja podjetje, ki je ustanovljeno v državi članici Skupnosti, če takih preiskav ne opravlja druga država.
(4) Temeljni cilj preiskave nesreč in incidentov po tem zakonu je izboljšanje varnosti letenja z zagotavljanjem hitrega opravljanja preiskav, zaradi preprečevanja nesreč in incidentov v prihodnosti. V preiskavi se ugotovijo vzroki, posledice in druga dejstva. Preiskava nesreče in incidenta po tem zakonu se ne more nanašati na ugotavljanje krivde ali odgovornosti.
(5) Preiskave nesreč in incidentov vodi preiskovalni organ, ki je organiziran kot samostojna organizacijska enota pri ministrstvu, pristojnem za promet. Ta organizacijska enota mora biti funkcijsko neodvisna od letalskih upravnih organov, ki zagotavljajo izvajanja strokovnih in upravnih nalog, ki se nanašajo na: plovnost, certificiranje, letalske operacije, vzdrževanje, licenciranje, kontrolo in vodenje zračnega prometa ter na letališke operacije. Neodvisna mora biti tudi od ostalih organov in subjektov, katerih interesi bi lahko bili v nasprotju z nalogami in pooblastili preiskovalnega organa.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko naloge, zaupane preiskovalnemu organu, razširijo tudi na naloge, povezane z zbiranjem in analizo podatkov ter na druge naloge, povezane z varnostjo letenja, zlasti za zmanjšanje tveganj v letalstvu ter preprečevanje nesreč in incidentov, če te naloge ne vplivajo na neodvisnost preiskovalnega organa in nimajo za posledico njegove obveznosti priprave predpisov in letalskih standardov ali vodenja postopkov v zvezi s tem.
(7) Preiskovalni organ iz petega odstavka tega člena dobi sredstva, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog, neodvisno od organov, navedenih v petem odstavku tega člena, in mu mora biti zagotovljena možnost, da pridobi dovolj finančnih sredstev za izvedbo zahtevanih nalog. Vodja in preiskovalci preiskovalnega organa pridobijo položaj, ki jim daje potrebna jamstva za neodvisnost.
(8) Preiskovalni organ mora stalno vzdrževati potrebno izurjenost in informiranost za potrebe svojega delovnega področja, kar zagotavlja tudi tako, da stalno ali občasno spremlja in analizira izvajanje različnih nalog oziroma dejavnosti na področju letalstva ter izdaja ustrezna varnostna priporočila.
138. člen
(komisija, preiskovalec, opazovalec)
(1) Preiskavo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, izvaja preiskovalni organ iz petega odstavka prejšnjega člena, razen v primerih iz desetega odstavka tega člena.
(2) Vodjo in preiskovalce preiskovalnega organa, ki imajo posebna pooblastila, imenuje vlada izmed letalskih strokovnjakov, ki imajo najmanj deset let delovnih izkušenj na področju letalstva, vodja pa tudi visoko izobrazbo ustrezne smeri.
(3) V primeru nesreče ali resnega incidenta imenuje vodja preiskovalnega organa komisijo za preiskavo dogodka, ki jo sestavljajo glavni preiskovalec in eden ali več preiskovalcev, v manj zapletenih primerih pa lahko imenuje enega samega preiskovalca.
(4) Če je pri letalski nesreči kdo izgubil življenje, bil hudo telesno poškodovan, je nastala večja materialna škoda ali če gre za nesrečo tujega ali policijskega zrakoplova, se v komisijo imenuje tudi predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
(5) Komisija oziroma preiskovalec sta pri delu samostojna in neodvisna.
(6) Komisiji ali preiskovalcu morajo drugi organi in udeleženci v nesreči omogočiti dostop do potrebnih operativnih, tehničnih in pravnih ugotovitev za določeno preiskavo. Če je to potrebno, lahko vodja preiskovalnega organa zaprosi za pomoč posamezne strokovnjake z delovnega področja in tuje letalske strokovnjake organov civilnega letalstva in drugih organov, ki so usposobljeni za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov.
(7) Preiskave nesreč in incidentov zrakoplovov, vpisanih v register vojaških zrakoplovov, in tujih vojaških zrakoplovov na ozemlju oziroma v zračnem prostoru Republike Slovenije vodi preiskovalni organ, ki je organiziran pri ministrstvu, pristojnem za obrambo. Ta preiskovalni organ mora biti funkcionalno neodvisen od ostalih organov in subjektov, katerih interesi bi lahko bili v nasprotju z nalogami in pooblastili preiskovalnega organa. Preiskavo spremlja opazovalec iz preiskovalnega organa iz petega odstavka prejšnjega člena, ki ga določi vodja tega preiskovalnega organa. Opazovalec je lahko prisoten pri vseh preiskovalnih dejanjih in se lahko seznani z vsemi ugotovitvami preiskave, tudi s tajnimi podatki, če za to izpolnjuje predpisane pogoje. Za osebje preiskovalnega organa iz tega odstavka veljajo enake zahteve kot za osebje vojaškega letalskega nadzornega organa iz tretjega odstavka 5.a člena tega zakona.
(8) Če je bil pri nesreči ali resnem incidentu civilnega zrakoplova udeležen tudi vojaški zrakoplov, se v komisijo, ki jo imenuje vodja preiskovalnega organa, imenuje tudi član iz ministrstva, pristojnega za obrambo.
(9) Vlada lahko nalogo opravljanja preiskave o nesreči prenese na drugo državo, če na predlog vodje preiskovalnega organa ugotovi, da preiskovalni organ ne bo mogel zagotoviti celovite uresničitve namena preiskave.
(10) Nesreče in resne incidente zrakoplovov z največjo vzletno maso do 2250 kg, ki se uporabljajo za nekomercialne aktivnosti iz 68. člena tega zakona (jadralnih zmajev, jadralnih padal, športnih padal, ultralahkih letalnih naprav, toplozračnih prostoletečih balonov in zrakoplovov splošne kategorije), preiskuje komisija za preiskovanje nesreč in incidentov, ki jo imenuje Letalska zveza Slovenije, po pravilih za preiskavo letalskih nesreč in incidentov, ki veljajo za preiskovalni organ. Preiskavo nesreč in incidentov, ki jo izvaja komisija, ki jo imenuje Letalska zveza Slovenije, nadzoruje preiskovalni organ iz tega poglavja, ki lahko v vsakem trenutku tudi prevzame izvedbo preiskave. V primeru, da se od preiskave nesreče ali resnega incidenta iz tega odstavka pričakujejo nova spoznanja za varnost letenja, se ne uporablja določba tega odstavka.
139. člen
(obvestilo o preiskavi)
(1) Preiskovalni organ o preiskavi obvesti vse, ki izkažejo pravni interes. Omogoči se jim, da komisiji za preiskavo letalskih nesreč ali preiskovalcu podajo izjavo, ki se jim zdi potrebna za zaščito njihovih pravic. O poteku preiskave se jih obvešča v potrebnem obsegu, če to ni v nasprotju z interesi preiskave.
(2) Preiskovalni organ obvešča in poroča o letalskih nesrečah Mednarodni organizaciji civilnega letalstva, letalskim organom in organizacijam v skladu s prilogo št. 13 k Čikaški konvenciji.
(3) Preiskovalni organ iz sedmega odstavka prejšnjega člena pri obveščanju in poročanju o letalskih nesrečah in incidentih upošteva tudi standarde Nata.
140. člen
(pomoč pri preiskavi)
(1) Preiskovalnemu organu oziroma komisiji se mora med preiskavo nesreče ali resnega incidenta zrakoplova omogočiti neovirano delo.
(2) Preiskovalni organ mora dati drugemu pristojnemu preiskovalnemu organu ali državnemu tožilcu na njegovo zahtevo potrebno strokovno pomoč pri delu.
(3) Določbe tega zakona o preiskavi nesreč in incidentov v ničemer ne omejujejo pristojnosti organov po drugih predpisih.
141. člen
(posebna pooblastila in podzakonski predpisi)
(1) Komisija ali preiskovalec letalske nesreče ali incidenta lahko izpraša vse, za katere domneva, da lahko zagotovijo informacije, ki so pomembne za preiskavo, ter lahko prouči predmete, dokumente, zapise in v računalniku shranjene pomembne podatke, pri čemer imajo člani komisije in preiskovalec naslednja pooblastila:
1. za takojšen prost pristop na kraj nesreče ali incidenta in do zrakoplova, njegovih delov, tovora, razbitin, za vstop na zemljišča in objekte;
2. za takojšnjo odreditev zadržanja dokazov in nadzor nad odstranjevanjem ostankov ali delov zrakoplova za potrebe preiskave;
3. za takojšen odvzem registratorja parametrov leta zrakoplova in drugih registratorjev za potrebe analiz preiskave;
4. da opravijo zaslišanje prič in udeležencev, brez odločbe sodišča, čeprav so v bolniški oskrbi, v soglasju z zdravnikom;
5. da dobijo na razpolago katero koli informacijo ali zapis, ki ga imajo lastnik, uporabnik ali proizvajalec zrakoplova, pa tudi pristojni organi civilnega letalstva in obratovalec letališča ter se jim po potrebi izdelajo kopije.
(2) Glavni preiskovalec ima posebna pooblastila:
1. da pridobi na razpolago rezultate medicinskih in patoloških izvidov brez odločbe sodišča;
2. za začasni odvzem vozila ali zrakoplova za potrebe vodenja preiskave proti ustreznemu nadomestilu, o čemer se izda potrdilo.
(3) Vlada izda predpise o preiskovanju letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov, načinu obveščanja in delu preiskovalnega organa, obveščanju pristojnih organov o navedenih dogodkih ter o obveznostih letalskega in drugega strokovnega osebja v tej zvezi.
142. člen
(prepoved odstranitve delov zrakoplova in stvari)
(1) Najdeni zrakoplov in stvari, ki se v zrakoplovu prevažajo, ali karkoli, kar spada k temu zrakoplovu ali stvarem, za katere obstaja sum, da bi lahko bile vzrok letalske nesreče, se ne smejo odstraniti ali premestiti brez dovoljenja glavnega preiskovalca, razen, če je to potrebno za rešitev človeškega življenja ali iz drugih izjemnih razlogov.
(2) Kdor najde stvari, omenjene v prejšnjem odstavku, mora o tem takoj obvestiti policijo, preiskovalni organ, komisijo ali preiskovalca, ki ima pravico te stvari odvzeti v korist preiskave.
143. člen
(poročilo o preiskavi in varnostna priporočila)
(1) Preiskovalni organ oziroma komisija ali preiskovalec podajo končno poročilo o letalski nesreči ali resnem incidentu praviloma v dvanajstih mesecih od dneva nesreče oziroma resnega incidenta.
(2) Komisija oziroma preiskovalec nesreče ali incidenta izdela poročilo v primerni obliki, glede na vrsto in resnost nesreče ali incidenta. V poročilu o incidentu je potrebno upoštevati anonimnost oseb, vpletenih v incident. V poročilu se navede tudi cilj preiskave iz četrtega odstavka 137. člena tega zakona. Po potrebi poročilo vsebuje varnostna priporočila.
(3) Preiskovalni organ po pridobitvi poročila o nesreči ali resnem incidentu v potrebnem obsegu pripravi varnostna priporočila, ki se pošljejo ministrstvu, pristojnemu za promet, in drugim zainteresiranim osebam.
(4) Varnostno priporočilo v nobenem primeru ne sme ustvariti domneve o krivdi ali odgovornosti za nesrečo ali incident.
144. člen
(sodelovanje preiskovalnih organov in obveščanje javnosti)
(1) Komisija oziroma preiskovalci sodelujejo pri preiskavi s pravosodnimi organi.
(2) O končnem poročilu o nesreči javnost obvesti preiskovalni organ v sodelovanju z ministrom, pristojnim za promet.
145. člen
(preventivni ukrepi)
(1) Vodja preiskovalnega organa lahko pred koncem preiskave letalske nesreče oziroma incidenta, na predlog glavnega preiskovalca, z začasno odredbo omeji ali prepove uporabo določenega tipa zrakoplova, njegovih delov, opreme, navigacijskih naprav, izvajanje letenja in opravljanje dela letalskega in drugega strokovnega osebja do odprave morebitnih vzrokov za letalsko nesrečo, oziroma resni incident, če obstaja upravičena domneva, da bo s tem preprečena nova nesreča ali tveganje. Stroški teh omejitev ali prepovedi ne morejo bremeniti ministrstva, pristojnega za promet.
(2) Končana preiskava se lahko obnovi, če tisti, ki izkaže pravni interes, zagotovi ministrstvu, pristojnemu za promet, nove dokaze o nesreči ali incidentu. Obnova preiskave letalske nesreče ali incidenta, se ne more več zahtevati po poteku petih let od dneva letalske nesreče ali incidenta.
9.0 DRUGI PREDPISI ZA LETALSKI PROMET
146. člen
(zračne poti)
Minister, pristojen za promet, lahko določi zračne poti, po katerih morajo leteti zrakoplovi v slovenskem zračnem prostoru in lahko izda predpise za prečkanje državnih mej v zračnem prometu.
147. člen
(omejitve in prepovedi)
(1) Zaradi javnega reda in varnosti lahko agencija po pristojni službi zračnega prometa zahteva, da vodja zrakoplova takoj pristane z zrakoplovom na najbližjem primernem letališču.
(2) Če je zrakoplov priletel v območje, kjer je letenje prepovedano, mora vodja zrakoplova takoj, ko se zave prepovedanega položaja, poskrbeti, da zrakoplov nemudoma zapusti tako območje.
(3) Vlada predpiše pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, če ministrstvo, pristojno za obrambo, ministrstvo, pristojno za carino ali ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zahteva, da zrakoplov pristane zaradi pregleda in postopkov, ki se izvedejo v takih primerih.
148. člen
(omejitve za prevoz vojaške bojne opreme in drugega posebnega blaga)
(1) Vojaške oborožitve in minsko eksplozivnih sredstev se ne sme prevažati po zraku, razen s posebnim dovoljenjem pristojnih organov in v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi.
(2) Kadar je to potrebno in v interesu javnega reda in varnosti, lahko vlada prepove tudi prevažanje drugega posebnega blaga.
149. člen
(prevoz nevarnega blaga)
Za prevoz nevarnega blaga po zraku veljajo določbe predpisov o prevozu nevarnega blaga. Taki predpisi morajo biti v kar največjem obsegu usklajeni s standardi in priporočeno prakso v letalstvu.
150. člen
(prepovedi za prevoz nevarnega blaga po zraku)
Nihče ne sme, ne glede na položaj ali kot lastnik, prevoznik, pošiljatelj, prejemnik, špediter, potnik ali član posadke:
1. uporabiti ali poskusiti uporabiti civilnega zrakoplova kot sredstvo za prevažanje blaga, ki ga je po zakonih ali drugih predpisih prepovedano prevažati po zraku, do Republike Slovenije, iz nje ali v njej,
2. prevažati, skušati prevažati ali povzročiti prevoza blaga na civilnem zrakoplovu, ki je po zakonih ali drugih predpisih razvrščeno kot nevarno blago, če niso izpolnjeni vsi predpisani pogoji in ni ugotovljena skladnost s tehničnimi navodili, ki sodijo k takemu prevozu.
151. člen
(črtan)
152. člen
(pooblastilo zaradi neplačila določenih stroškov)
(1) Izvajalec letališke službe lahko prepreči odhod zrakoplova do plačila stroškov, ki jih je treba plačati v zvezi z opravljenimi storitvami in uporabo infrastrukture iz 88. in 118. člena tega zakona ali do pologa varščine za te stroške.
(2) Vlada lahko predpiše postopek za izvedbo določbe prejšnjega odstavka in izjeme.
153. člen
(pooblastilo za določitev izjem)
(1) V zvezi z zrakoplovi brez pilota ali brez pogona ali zrakoplovi, ki so v drugih pogledih specifični, lahko minister, pristojen za promet, po predhodni preveritvi izpolnitve predpisanih pogojev, dovoli izjeme glede določb iz naslednjih poglavij tega zakona: zrakoplovi, letalsko in drugo strokovno osebje, zračni prevoz in druge dejavnosti v zračnem prometu in letališča ali izda predpise, ki se razlikujejo od določb, zajetih v navedenih poglavjih. O takih oprostitvah ali predpisih se lahko odloča samo, kadar niso v nasprotju z javnimi interesi ali interesi varnosti v letalstvu.
(2) Minister, pristojen za promet, zaradi zagotovitve varnosti zračnega prometa lahko predpiše omejitve glede gibanja in uporabe objektov, namenjenih premikanju v zraku, ki jih ni mogoče uvrstiti med zrakoplove.
154. člen
(predpisi o namestitvi radijske opreme)
Minister, pristojen za promet, predpiše pogoje v zvezi z namestitvijo in uporabo radijske opreme na krovu zrakoplova in drugih naprav za komunikacijo za namene civilnega letalstva.
155. člen
(uporaba jezika)
(1) Pristojni organi vodijo postopke in izdajajo pravne akte po določbah tega zakona v slovenskem jeziku. Minister, pristojen za promet, lahko na predlog agencije predpiše primere in pogoje, ko se poleg slovenskega jezika lahko uporabljajo izrazi v angleškem jeziku oziroma angleški jezik, če je to potrebno zaradi zagotovitve skladnosti z mednarodnimi predpisi in dokumenti oziroma zagotovitve varnosti zračnega prometa.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se za potrebe vodenja zračnega prometa lahko predpiše, da se uporablja izključno angleški jezik.
10.0 JAVNA INFRASTRUKTURA, OBRATOVANJE LETALIŠČ IN ZAGOTAVLJANJE NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA
10.1. Gospodarjenje z zemljišči in javna infrastruktura
156. člen
(javna infrastruktura in gospodarjenje z zemljišči)
(1) Zemljišča, na katerih se nahajajo javna letališča ter infrastrukturni objekti, naprave in sredstva iz prvega odstavka 88. člena in 118. člena tega zakona, so lahko v lasti države, lokalne skupnosti in drugih oseb javnega prava kot tudi oseb zasebnega prava.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka lahko pridobiva zemljišča za širitev javnega letališča ter graditev novih objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, če ima izdelan program razvoja letališča, skladen z nacionalnim programom iz 6. člena tega zakona ter pogoji in kriteriji, ki jih določa predpis iz 1. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona. Pri tem ima predkupno pravico.
(3) Javna letališča ter objekti in naprave iz prvega odstavka 88. in 118. člena tega zakona so objekti javne infrastrukture in se za njihovo graditev uporabljajo posebnosti predpisov o urejanju prostora.
(4) Infrastrukturni objekt in naprava iz 88. člena tega zakona je lahko v lasti države, lokalne skupnosti ali osebe zasebnega prava. V primeru, da je infrastrukturni objekt, naprava ali sredstvo v lasti osebe, ki ni lastnik zemljišča, se njihovi medsebojni odnosi glede rabe zemljišč uredijo s pogodbo. Pri tem mora biti, ne glede na morebitne poslovne, statusne, likvidnostne in podobne spremembe zagotovljeno, da tak objekt trajno služi samo za namene letališča.
(5) (prenehal veljati)
157. člen
(podelitev koncesije)
Gradnjo in obratovanje novega javnega letališča država lahko zagotovi s podelitvijo koncesije. Pogoje koncesije določi vlada s koncesijskim aktom. Izbor koncesionarja opravi vlada na primeren, nepristranski, pregleden in nediskriminacijski način, na podlagi javnega razpisa, ki se objavi skladno s predpisi, ki urejajo javna naročila.
10.2. Obratovanje javnih letališč
158. člen
(obratovanje javnih letališč)
(1) Obratovanje javnega letališča zajema upravljanje in vodenje, vzdrževanje, razvoj, posodabljanje in graditev letališke infrastrukture iz 88. člena tega zakona, ki je primarno namenjena javnemu prevozu v zračnem prometu ter zagotavljanje oziroma izvajanje služb iz drugega odstavka 89. člena tega zakona. Obratovanje javnega letališča se praviloma zagotavlja v tržnih pogojih.
(2) Obratovanje javnega letališča izvaja pravna oseba, ki je registrirana za to dejavnost in je pridobila obratovalno dovoljenje v skladu z določbami tega zakona. Obratovalec letališča mora izpolnjevati tudi pogoje glede razvoja in zagotavljanja prostorskih in časovnih zmogljivosti javnega letališča, ki jih v javnem interesu v skladu z nacionalnim programom določi vlada, na predlog ministra, pristojnega za promet.
(3) Obratovalec javnega letališča mora izvajati svojo dejavnost na ustrezen, nepristranski, pregleden in nediskriminacijski način ter tako, da je zagotovljena varnost, rednost in nemotenost zračnega prometa.
(4) Če se obratovanje javnega letališča ne more zagotoviti v obsegu in na način, ki je potreben za zagotovitev javnega interesa iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, ga lahko zagotovi za letališče državnega pomena vlada, za letališče lokalnega pomena pa lokalna skupnost, v pogojih gospodarske javne službe.
(5) Obratovalci drugih infrastruktur na letališču upravljajo in vodijo ter skrbijo za vzdrževanje in razvoj teh infrastruktur, ki se nahajajo na posameznem delu letališča.
159. člen
(zemeljska oskrba, zemeljska samooskrba in oskrba za tretje osebe)
(1) Zemeljsko oskrbo na javnem letališču lahko opravljajo obratovalec letališča, uporabnik letališča, ali zanjo registrirani izvajalec, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje.
(2) Obratovalec javnega letališča, na katerem se opravlja komercialni zračni prevoz, mora omogočiti letalskim prevoznikom ter drugim ponudnikom storitev zemeljske oskrbe, da opravljajo storitve zemeljske oskrbe. Za storitve zemeljske oskrbe v smislu določb tega zakona štejejo naslednje kategorije storitev:
1. upravljanje in nadzor na letališču,
2. sprejem in odprava potnikov,
3. sprejem in odprema prtljage,
4. sprejem in odprema tovora in pošte,
5. sprejem in odprema zrakoplovov na ploščadi,
6. oskrba zrakoplovov,
7. oskrba z gorivi in mazivi,
8. vzdrževanje zrakoplova,
9. letalske operacije in storitve za posadko,
10. zemeljski prevozi ter
11. oskrba potnikov s hrano in pijačo,
ki jih natančneje predpiše minister, pristojen za promet, pri čemer upošteva predpise Skupnosti.
(3) Uporabnik letališča lahko za lastne potrebe zagotavlja zemeljsko oskrbo v pogojih samooskrbe, če izpolnjuje predpisane organizacijske, tehnične, tehnološke in prostorske pogoje za izvajanje posamezne kategorije storitev iz prejšnjega odstavka, kar s kontrolnim pregledom ugotovi agencija in o tem izda odločbo. Pri tem mora biti, v primeru zahtevka tujega prevoznika za samooskrbo na zadevnem letališču, izpolnjen tudi pogoj vzajemnosti. Enaki pogoji veljajo tudi za registrirane izvajalce iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se za obratovalca letališča ugotavlja v postopku izdaje obratovalnega dovoljenja.
(5) Pred izdajo odločbe iz tretjega odstavka tega člena morata uporabnik letališča in registrirani izvajalec iz prvega odstavka tega člena agenciji dokazati tudi finančno sposobnost in ustrezno zavarovanje odgovornosti. Če bo uporabnik letališča in registrirani izvajalec zaposloval za izvajanje služb zemeljske oskrbe nove delavce, mora prevzeti obveznost, da bo te delavce zaposlil izmed delavcev, ki bi zaradi njegovega prevzema izvajanja teh služb pri dosedanjem izvajalcu služb zemeljske oskrbe izgubili zaposlitev, če izpolnjujejo zahtevane pogoje.
(6) Za kategorije sprejema in odpreme prtljage, sprejema in odpreme zrakoplova na ploščadi, oskrbovanja z gorivi in mazivi ter sprejema in odpreme tovora in pošte, kar zadeva fizično ravnanje s tovorom in pošto med letališkim terminalom in zrakoplovom, tako v prihodu, odhodu ali v tranzitu, število tistih, ki imajo pravico opravljati te storitve zase, določi vlada na predlog ministra, pristojnega za promet, ki predhodno pridobi mnenje upravljalca javnega letališča. Vlada na predlog ministra, pristojnega za promet, po predhodno pridobljenem mnenju upravljalca javnega letališča, določi tudi število registriranih izvajalcev storitev zemeljske oskrbe za druge. Število izvajalcev teh storitev zase in število izvajalcev teh storitev za druge ne sme biti manjše od dveh. Obveznost določitve števila registriranih izvajalcev storitev zemeljske oskrbe za druge nastopi po izpolnitvi pogojev glede obsega prometa, določenih v predpisu iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če to zahtevajo posebni razlogi glede prostora ali kapacitet v zvezi z gostoto prometa in stopnjo rabe površin na letališču, se lahko, poleg omejitev iz prejšnjega odstavka, v posameznem primeru določijo dodatne omejitve. Če so podani navedeni razlogi, se lahko število tistih, ki opravljajo ostale kategorije storitev zemeljske oskrbe iz drugega odstavka tega člena v posameznem primeru omeji največ na dva. Natančnejše pogoje in merila glede omejitev izvajanja zemeljske oskrbe določi vlada.
(8) Kadar je omejeno število izvajalcev storitev zemeljske oskrbe za druge in kadar je omejeno število izvajalcev zemeljske oskrbe za lastne potrebe iz razlogov glede razpoložljivega prostora ali kapacitet v zvezi z gostoto prometa in stopnjo rabe površin na letališču, ki onemogočajo odprtje trga in/ali izvedbo samooskrbe, določene s predpisi, se izvajalci zemeljske oskrbe izberejo po pravilih javnega naročanja za obdobje sedmih let. Izbiro opravi upravljalec javnega letališča po posvetovanju z odborom uporabnikov. Če upravljalec javnega letališča sam izvaja te storitve, opravi izbiro agencija po posvetu z odborom uporabnikov in upravljalcem tega letališča. Obveznost izbire po pravilih javnega naročanja se ne nanaša na upravljalca letališča in njegovo pravico opravljati storitve zemeljske oskrbe.
160. člen
(vodenje in upravljanje centraliziranih infrastruktur ter prost dostop do objektov in naprav)
(1) Ne glede na določbe 158. in 159. člena tega zakona, obratovalec letališča zagotavlja na javnem letališču vodenje in upravljanje centraliziranih infrastruktur, ki se uporabljajo za izvajanje storitev zemeljske oskrbe in katerih kompleksnost, stroški ali pa vpliv na okolje ne dopuščajo deljenja ali podvajanja sistemov, kot so na primer sistemi razvrščanja prtljage, razledenitve infrastrukture, prečiščevanja vode in distribucije goriva, zaradi katerih so izvajalci storitev zemeljske oskrbe in samooskrbovalni uporabniki letališč prisiljeni uporabljati te infrastrukture. Vodenje in upravljanje centraliziranih infrastruktur se mora opravljati na pregleden, nepristranski in nediskriminacijski način, zlasti pa ne sme ovirati dostopa izvajalcev storitev zemeljske oskrbe ali samooskrbovalnih uporabnikov letališča, kolikor to ni dovoljeno s predpisom.
(2) Izvajalcem storitev zemeljske oskrbe in uporabnikom javnih letališč, ki so se odločili za samooskrbo, mora biti zagotovljen dostop do letaliških objektov in naprav v obsegu, ki je potreben za opravljanje njihovih dejavnosti. Prostor, ki je na javnem letališču na voljo za storitve zemeljske oskrbe, se mora razdeliti med različne izvajalce storitev zemeljske oskrbe in med samooskrbovalne uporabnike letališča, vključno z novimi ponudniki na tem področju, v obsegu, ki je potreben za uveljavljanje njihovih pravic in ki omogoča učinkovito in lojalno konkurenco. Prost dostop do letaliških objektov in naprav ter razdelitev prostora, namenjenega za zemeljsko oskrbo, mora biti zagotovljen na podlagi primernih, nepristranskih, preglednih in nediskriminacijskih pravil in meril, ki jih predpiše vlada, na predlog ministra, pristojnega za promet.
(3) Agencija izvaja strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega člena.
161. člen
(upravljanje javnega letališča in odbor uporabnikov letališča)
(1) Na javnem letališču, šteje za upravljalca letališča obratovalec javnega letališča, ki samostojno ali ob izvajanju drugih dejavnosti oziroma nalog, upravlja in vodi letališke infrastrukture, ki so namenjene za javni zračni promet, vodi potrebne postopke, ki so glede tega potrebni ter usklajuje in nadzira izvajalce različnih storitev, ki so prisotni na posameznem letališču.
(2) Na vsakem javnem letališču se ustanovi odbor uporabnikov letališča, ki zastopa interese uporabnikov letališča oziroma fizičnih in pravnih oseb, ki so odgovorne za zračni prevoz potnikov, pošte in/ali tovora od ali do zadevnega letališča.
(3) Naloge usklajevanja operativnih ukrepov varovanja na mednarodnih letališčih opravlja agencija.
(4) Agencija redno nadzoruje izvajanje določb prvega odstavka 158. člena in 159. člena tega zakona in ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.
162. člen
(obratovalni čas javnega letališča)
(1) Upravljalec javnega letališča določi obratovalni čas letališča potem, ko ga predhodno uskladi z odborom uporabnikov, agencijo in izvajalci služb iz tretjega odstavka 89. člena tega zakona.
(2) Če upravljalec javnega letališča ne doseže soglasja iz prejšnjega odstavka, določi obratovalni čas javnega letališča državnega pomena minister, pristojen za promet, za letališča lokalnega pomena pa agencija v soglasju z lokalno skupnostjo.
(3) Če je zaradi zagotovitve varnosti zračnega prometa nujna odprtost javnega letališča izven obratovalnega časa, ki je določen v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, pa se stroški, nastali v zvezi z odprtostjo letališča zaradi zagotovitve varnosti zračnega prometa ne pokrijejo s ceno opravljenih storitev, ki je določena in prikazana na pregleden, nepristranski in nediskriminacijski način, so upravljalec letališča in izvajalci storitev zemeljske oskrbe, ki so potrebni za tako obratovanje letališča, upravičeni do plačila v skladu s pogodbo, ki jo za vsako proračunsko obdobje sklenejo z agencijo.
10.3. Zagotavljanje dejavnosti navigacijskih služb zračnega prometa
163. člen
(prenehal veljati)
10.4. Cene storitev in tarife
164. člen
(način in postopek oblikovanja ter določanja tarif in cen)
(1) Na javnem letališču so obratovalec javnega letališča in izvajalci storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe, dolžni izdelati tarife kot osnovo za določanje cen posameznih storitev po načelih enakopravnega, preglednega in nediskriminacijskega obravnavanja uporabnikov njihovih storitev ter v odvisnosti od stroškov, vrste, količine in zahtevnosti storitve. Enako velja za nadomestila za uporabo centraliziranih infrastruktur ter nadomestila za prost dostop do objektov in naprav iz 160. člena tega zakona.
(2) Vlada na usklajen predlog ministra, pristojnega za promet, in ministra, pristojnega za finance, predpiše cene, pristojbine, najemnine in nadomestila za uporabo objektov in naprav v njeni lasti ter za storitve služb iz 163. člena tega zakona in za druge službe, ki jih zagotavljajo pristojni državni organi, v odvisnosti od stroškov, vrste, količine in zahtevnosti storitev.
(3) Če obratovalec javnega letališča, uporabnik letališča in izvajalec storitev zemeljske oskrbe izvaja storitve zemeljske oskrbe, mora voditi računovodstvo za storitve zemeljske oskrbe ločeno od računovodstva za druge dejavnosti, ki jih opravlja (v nadaljnjem besedilu: ločeno računovodstvo). Izvajanje ločenega računovodstva ter preverjanje, da ni finančnih tokov med njegovo dejavnostjo zemeljske oskrbe in drugimi dejavnostmi, preverja neodvisni revizor. Ločeno računovodstvo se mora voditi tudi za dejavnosti, ki so povezane z obratovanjem javnega letališča v smislu določb 20. točke 17. člena tega zakona.
(4) Vlada v skladu z zahtevami iz letalskih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, z uredbo določi skupna načela za obračunavanje letaliških pristojbin, v okviru katerih uredi zahteve glede nediskriminacije, skupnega sistema obračunavanja pristojbin, posvetovanj in postopkov, če soglasje ni doseženo, preglednosti, nove infrastrukture, standardov kakovosti, razločevanja storitev in nadzora.
(5) Vlada v skladu z zahtevami iz predpisov in pravnih aktov, ki se uporabljajo oziroma veljajo v Republiki Sloveniji, z uredbo določi skupna načela za obračunavanje varnostnih pristojbin, v okviru katerih uredi zahteve glede nediskriminacije, skupnega sistema obračunavanja pristojbin, posvetovanj in postopkov, če soglasje ni doseženo, preglednosti, nove opreme za varovanje, standardov kakovosti, razločevanja storitev in nadzora.
(6) Če predpisi in pravni akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, ne določajo drugače, se morajo obratovalec javnega letališča in izvajalci storitev zemeljske oskrbe za tretje osebe v postopku oblikovanja tarif in cen iz tega člena posvetovati z odborom uporabnikov letališča. Če odbor uporabnikov oporeka primernosti tarif in cen, na predlog ministra, pristojnega za promet, o tarifah in cenah odloči vlada. Odločitev Vlade velja največ šest mesecev. Vlada lahko veljavnost odločitve, na predlog ministra, pristojnega za promet, ki predhodno opravi posvetovanja s prizadetimi stranmi, podaljša za nadaljnjih šest mesecev, če oziroma dokler odbor uporabnikov oporeka primernosti tarif in cen. V primeru odločitve o tarifah in cenah vlada ni odškodninsko odgovorna za morebitno oškodovanje izvajalcev storitev ali uporabnikov njihovih storitev.
165. člen
(podzakonski predpisi)
(1) Za izvedbo določb tega poglavja vlada predpiše:
1. pogoje in kriterije glede razvoja in zagotavljanja prostorskih in časovnih zmogljivosti javnega letališča, ki jih mora izpolnjevati obratovalec javnega letališča (158. člen),
2. pogoje izvajanja in omejitve glede zemeljske oskrbe (159. člen),
3. pravila in merila za prost dostop do letaliških objektov in naprav ter razdelitev prostora, namenjenega za zemeljsko oskrbo (160. člen),
4. način upravljanja in vodenja letaliških infrastruktur ter nadziranja izvajalcev različnih storitev, ki so prisotni na tem letališču, ter obveznosti glede vodenja potrebnih postopkov (161. člen),
5. način ustanovitve in delovanja odbora uporabnikov letališča ter njegove naloge (161. člen),
6. način usklajevanja obratovalnega časa javnega letališča (162. člen).
(2) Minister, pristojen za promet, natančneje predpiše kategorije storitev zemeljske oskrbe, način njihovega izvajanja ter organizacijske, tehnične in tehnološke standarde za njihovo izvajanje (159. člen).
(3) Vlada in minister, pristojen za promet, pri izdaji predpisov iz prejšnjih dveh odstavkov upoštevata tudi predpise Skupnosti.
11.0. NADZOR IN PREKRŠKOVNI POSTOPKI
166. člen
(pristojni organi)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, je pristojno za upravne zadeve, stalni nadzor in nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, ter prekrškovne postopke v zvezi s temi predpisi, ki se nanašajo zlasti na:
– dostop do letalskih prog, obveznosti javnih služb in določanje cen v zračnem prevozu,
– prevoz v mednarodnem zračnem prometu,
– dostop do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih,
– dodeljevanje slotov na letališčih.
Za uradne osebe ministrstva, pristojnega za promet, ki opravljajo naloge iz tega odstavka, veljajo zahteve in pristojnosti, ki veljajo za osebe agencije, pooblaščene za odločanje v upravnih zadevah, stalni nadzor, nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in prekrškovne postopke.
(2) Agencija je pristojna za odločanje v upravnih zadevah, stalni nadzor in nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, ter prekrškovne postopke v zvezi s temi predpisi, ki se nanašajo na:
– varnost letenja in komercialnih letalskih operacij, letališč in upravljanja zračnega prometa,
– varovanje civilnega letalstva,
– varnost v zvezi z drugimi letalskimi dejavnostmi, osebjem in napravami, ki se uporabljajo v civilnem letalstvu,
– operativno licenco,
– druge naloge nadzora varnosti, določene z izvedbenimi predpisi Evropske unije, vlade in ministra, pristojnega za promet, razen nadzora nad izvajanjem letalskih predpisov in prekrškovnih postopkov, ki jih organi Evropske unije izvajajo neposredno.
(3) V skladu z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, lahko agencija posebne naloge certificiranja dodeli v izvajanje tudi usposobljenemu subjektu, če je to potrebno zaradi zagotovitve predpisane strokovnosti in pravočasnosti postopkov certificiranja. Skladno z letalskimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, agencija sodeluje tudi v mednarodnih zadevah in z mednarodnimi organizacijami s področja civilnega letalstva.
(4) Če s predpisi in drugimi pravnimi akti Evropske unije, tudi s sprejemljivimi načini usklajevanja in navodili, ni določeno drugače, se glede položaja, pravic in dolžnosti, pooblastil, ukrepov in odgovornosti letalskih nadzornikov in nadzornikov ter postopkov pri opravljanju nadzora uporabljajo določbe tega zakona.
(5) Agencija prizna zainteresirani pravni osebi status usposobljenega subjekta na podlagi utemeljene vloge z ustreznimi dokazili, če izpolnjuje s predpisi Evropske unije določena merila oziroma zahteve. Stalni nadzor nad izpolnjevanjem zahtev za priznanje statusa usposobljenega subjekta izvaja agencija. Izdano priznanje statusa usposobljenega subjekta agencija po uradni dolžnosti razveljavi ali zavrne podaljšanje njegove veljavnosti, če pri izvajanju nadzora ugotovi, da usposobljeni subjekt ne izpolnjuje predpisanih zahtev za priznanje statusa, očitno napačno izvaja naloge certificiranja ali opušča celovitost nalog certificiranja.
(6) Agencija izbere usposobljeni subjekt iz tretjega odstavka tega člena na javnem natečaju, če je za določeno področje več usposobljenih subjektov.
166.a člen
(pooblastila za izvajanje nadzora in prekrškovnih postopkov)
(1) Opravljanje posameznih dejanj in odločanje v upravnih zadevah, stalni nadzor in nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in pravnih aktov iz prejšnjega člena (vse navedeno v nadaljnjem besedilu: letalski nadzor), ki se nanaša tudi na osebe, ki v skladu s predpisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, za opravljanje dejavnosti in aktivnosti potrebujejo ustrezno licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, opravljajo za to usposobljeni in pooblaščeni letalski nadzorniki agencije, ki izpolnjujejo pogoje, določene z letalskimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(2) Letalski nadzor, ki se ne nanaša na osebe, ki za opravljanje dejavnosti in aktivnosti potrebujejo ustrezno licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, lahko opravljajo pooblaščeni letalski nadzorniki in nadzorniki agencije ter uradne osebe ministrstva, pristojnega za promet, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in predpisih o splošnem upravnem postopku.
(3) Prekrškovne postopke iz prejšnjega člena vodijo in v prekrškovnih postopkih odločajo za to usposobljeni letalski nadzorniki in nadzorniki agencije ter uradne osebe ministrstva, pristojnega za promet, v skladu s tem zakonom in zakonom o prekrških.
(4) Pooblastilo za izvajanje nalog in odločanje v upravnih zadevah, stalnega nadzora, nadzora nad izvajanjem predpisov in prekrškovnih postopkov izkazujejo letalski nadzorniki in nadzorniki agencije ter uradne osebe ministrstva, pristojnega za promet, s službeno izkaznico. Kadar je to v interesu osebne varnosti in prepoznavnosti uradnih in drugih oseb med vodenjem postopka, morajo imeti letalski nadzorniki in nadzorniki agencije, uradne osebe ministrstva, pristojnega za promet, ter druge osebe agencije in ministrstva, pristojnega za promet, ki sodelujejo pri teh postopkih, tudi ustrezno zaščitno opremo. Minister, pristojen za promet, predpiše zahteve in postopek za izdajo službene izkaznice in njeno obliko ter zahteve glede zaščitne opreme.
167. člen
(vzdrževanje usposobljenosti)
(1) Agencija zaradi ohranjanja ustrezne strokovne usposobljenosti zaposlenih v agenciji (v nadaljnjem besedilu: uradne osebe agencije) zagotavlja njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje in vzdrževanje izurjenosti.
(2) Letalski nadzorniki zaradi vzdrževanja potrebnega znanja in izurjenosti lahko opravljajo določena strokovna dela v okviru svoje strokovne usposobljenosti v letalski stroki s pisnim soglasjem direktorja agencije, vendar pri osebi, pri kateri opravljajo ta strokovna dela, praviloma ne opravljajo letalskega nadzora.
(3) Na zahtevo agencije mora vložnik zahteve za vpis novega tipa zrakoplova v Register zrakoplovov Republike Slovenije oziroma vpis novega tipa zrakoplova v spričevalo letalskega prevoznika in v podobnih primerih zagotoviti ustrezno usposabljanje za letalske nadzornike, ki je potrebno za izvajanje nadzora nad tem tipom zrakoplova.
168. člen
(letalski nadzorniki in nadzorniki – uradne osebe agencije)
(1) Letalski nadzornik, pristojen za odločanje v upravnih zadevah in stalni nadzor, ki se nanaša tudi na osebe, ki za opravljanje dejavnosti in aktivnosti potrebujejo ustrezno licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, mora:
1. imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem programu prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskem programu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, ustreza prvi stopnji študijskih programov, ustrezne smeri glede na vrsto nalog, ki jih opravlja,
2. imeti ustrezne delovne izkušnje na letalskem področju, ki ga nadzoruje,
3. biti strokovno usposobljen za letalskega nadzornika s področja, ki ga nadzoruje,
4. imeti ustrezno licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, če se za osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jo nadzoruje, glede na način izvajanja postopkov zahteva.
V upravnih zadevah lahko odloča in izvaja stalni nadzor, ki se ne nanaša tudi na uradne osebe, ki za opravljanje dejavnosti in aktivnosti potrebujejo ustrezno licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, tudi nadzornik, ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka.
(2) Letalski nadzornik, pristojen za nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov, ki se nanašajo tudi na osebe, ki za opravljanje dejavnosti in aktivnosti potrebujejo ustrezno licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, mora:
1. imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem programu prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskem programu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, ustreza prvi stopnji študijskih programov, ustrezne smeri glede na vrsto nalog, ki jih opravlja,
2. imeti ustrezne delovne izkušnje na letalskem s področja, ki ga nadzoruje,
3. biti strokovno usposobljen za letalskega nadzornika s področja, ki ga nadzoruje,
4. opraviti preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po predpisih o prekrških in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje,
5. imeti ustrezno licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, če se za osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jo nadzoruje, glede na način izvajanja postopkov zahteva.
Nadzor nad izvajanjem predpisov, ki se ne nanašajo tudi na uradne osebe, ki za opravljanje dejavnosti in aktivnosti potrebujejo ustrezno licenco, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma spričevalo, lahko izvaja tudi nadzornik, ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3. in 4. točke tega odstavka.
(3) Letalski nadzornik in nadzornik, pristojen za vodenje prekrškovnih postopkov, mora:
1. imeti univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri glede na vrsto nalog, ki jih opravlja,
2. imeti ustrezne delovne izkušnje na letalskem področju, na katerem izvaja naloge,
3. opraviti preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po predpisih o prekrških in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje.
(4) Nadzorniki iz drugega odstavka 166.a člena tega zakona, morajo:
1. imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem programu prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskem programu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, ustreza prvi stopnji študijskih programov, ustrezne smeri glede na vrsto nalog, ki jih opravlja, oziroma višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri, če vodijo le postopke pred izdajo odločbe v zahtevnih upravnih zadevah,
2. imeti ustrezne delovne izkušnje na letalskem področju, na katerem izvaja naloge,
3. imeti strokovni izpit iz upravnega postopka.
(5) Minister, pristojen za promet, predpiše delovne izkušnje, potrebne za pridobitev pooblastila letalskega nadzornika oziroma nadzornika iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, potrebno strokovno usposobljenost za letalskega nadzornika oziroma nadzornika za posamezno področje nadzora iz 3. točke prvega in 3. točke drugega odstavka tega člena ter pogoje glede delovnih izkušenj ter licenc, ratingov, pooblastil, potrdil oziroma spričeval v posebnih primerih, ko glede na spremembe normativne ureditve ni mogoče izpolniti pogojev glede delovnih izkušenj na letalskem področju ali pogojev glede licence, ratinga, pooblastila, potrdila oziroma spričevala, če se jih zahteva in če te zahteve niso določene v sprejemljivih načinih usklajevanja.
(6) Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za pooblaščene strokovne delavce usposobljenega subjekta, ki opravljajo posebne naloge certificiranja v skladu z določbami letalskih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, če te zahteve niso določene v sprejemljivih načinih usklajevanja oziroma navodilih, ki jih izdaja Evropska agencija za varnost v letalstvu.
(7) Pogoje glede izobrazbe iz 1. točke prvega in 1. točke drugega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki ima višješolsko izobrazbo, pridobljeno pred uvedbo visokošolskega strokovnega izobraževanja leta 1996 oziroma univerzitetnega študija po letu 1998, in:
– licenco prometnega pilota letala (ATPL(A)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco prometnega pilota helikopterja (ATPL(H)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, oziroma najmanj licenco poklicnega pilota letala (CPL(A)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco poklicnega pilota helikopterja (CPL(H)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali
– licenco kontrolorja zračnega prometa z ratingom nadzorne priletne kontrole ali ratingom nadzorne območne kontrole z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, oziroma licenco za vzdrževanje zrakoplova kategorije B z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco za vzdrževanje zrakoplova kategorije C z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, in s tem izpolnjuje tudi pogoje za zasedbo delovnega mesta v agenciji za katerega se zahteva visokošolska izobrazba.
168.a člen
(izjeme glede sklenitve delovnega razmerja za uradno osebo agencije)
(1) Če se delovno razmerje za delovno mesto uradne osebe agencije sklene z osebo, ki ob sklenitvi delovnega razmerja ni strokovno usposobljena za letalskega nadzornika oziroma nadzornika, mora taka oseba izpolniti predpisane pogoje najkasneje v 18 mesecih od dneva zaposlitve.
(2) Uradna oseba agencije, ki ni strokovno usposobljena za nadzornika, lahko v času od zaposlitve do usposobitve za nadzornika opravlja posamezna strokovna dejanja (kot na primer priprava analiz, informacij ipd.) na področju nadzora.
168.b člen
(usposobljenost uradnih oseb)
(1) Usposobljenost se glede na pooblastila uradne osebe agencije zahteva za naslednja področja:
1. upravni postopek in upravni spor (uradna oseba agencije, pristojna za odločanje v upravnih zadevah, in uradna oseba agencije, pristojna za stalni nadzor),
2. postopek vodenja in odločanja o prekrških (uradna oseba agencije, pristojna za stalni nadzor, in uradna oseba agencije, pristojna za prekrškovne postopke) ter
3. odločanje v upravnih zadevah, postopki stalnega nadzora in nadzor nad izvajanjem posameznih letalskih predpisov (uradna oseba agencije, pristojna za upravne zadeve, uradna oseba agencije, pristojna za stalni nadzor, in uradna oseba agencije, pristojna za prekrškovne postopke; v nadaljnjem besedilu: strokovno področje).
(2) Izpiti s področij iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se opravljajo v skladu s predpisi o upravnih postopkih in inšpekcijskem nadzoru, ki jih je določil minister, pristojen za upravo.
(3) Podrobnejši program strokovnega usposabljanja za posamezno strokovno področje iz 3. točke prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: strokovno usposabljanje), postopek preverjanja strokovne usposobljenosti in priznavanja opravljenih usposabljanj, opravljenih pri drugih organih in organizacijah, vzdrževanje strokovne usposobljenosti, veljavnost dokazil o usposabljanjih in druga vprašanja, povezana s strokovnim usposabljanjem, na predlog agencije določi minister, pristojen za promet.
168.c člen
(preverjanje strokovne usposobljenosti za strokovno področje)
(1) Preverjanje strokovne usposobljenosti za uradne osebe agencije izvaja agencija. Preverjanje se opravlja pred strokovno komisijo, ki jo imenuje direktor agencije. Najmanj en član komisije mora imeti priznano strokovno usposobljenost za področje, za katero se preverja strokovna usposobljenost.
(2) Kandidat lahko preverjanje usposobljenosti za strokovno področje na stroške organa opravlja največ dvakrat.
168.č člen
(vodenje evidenc o strokovnem usposabljanju in strokovni usposobljenosti)
(1) Agencija vodi evidenco o strokovnem usposabljanju in strokovni usposobljenosti uradnih oseb agencije za strokovno področje, evidenco o članih komisije na posameznem preverjanju in evidenco o opravljenih preverjanjih za strokovno področje.
(2) V evidenci iz prejšnjega odstavka agencija za potrebe izvajanja preverjanj strokovne usposobljenosti po tem zakonu kot upravljavec osebnih podatkov upravlja in obdeluje naslednje osebne podatke:
– osebno ime,
– naslov stalnega in začasnega prebivališča,
– EMŠO,
– strokovni naziv,
– strokovno področje in
– naziv organa, kjer je oseba na dan opravljanja preverjanja usposobljenosti zaposlena.
(3) Podatki iz evidence iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo za izdajanje javnih listin o opravljenih strokovnih usposobljanjih, za javne uslužbence pa se lahko povezujejo tudi s centralno kadrovsko evidenco.
168.d člen
(posledice, če kandidat ni izpolnil pogojev glede usposobljenosti uradne osebe)
Kandidatu, ki v predpisanem roku iz prvega odstavka 168.a člena tega zakona iz razlogov, ki so na njegovi strani, ne izpolni pogojev glede usposobljenosti uradne osebe iz 168.b člena tega zakona, preneha delovno razmerje. Med razloge, ki so na strani letalskega nadzornika oziroma nadzornika, ne šteje opravičena odsotnost z dela zaradi bolezni oziroma druga odsotnost, daljša od enega meseca, v času, v katerem kandidat prejema nadomestilo plače v skladu z zakonom.
169. člen
(uporaba predpisov o upravi, inšpekcijskem nadzoru in prekrških)
(1) Ne glede na druge določbe tega zakona uradna oseba agencije, ki pri opravljanju nalog stalnega nadzora ugotovi neskladnost s predpisanimi zahtevami ali da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, ni dolžna izvesti postopkov v skladu s predpisi o prekrških, če je sama odredila predpisane ukrepe in opravila dejanja, za katera je pooblaščena z zakonom ali drugim predpisom, da se zagotovi skladnost s predpisanimi zahtevami ali preneha kršenje zakona ali drugega predpisa oziroma drugega akta, katerega izvajanje nadzoruje. V primeru ugotovitve naklepne kršitve predpisov ali hude malomarnosti odredi predpisane ukrepe in opravi dejanja, za katera je pooblaščena z zakonom ali drugim predpisom, da se zagotovi skladnost s predpisanimi zahtevami ali preneha kršenje zakona ali drugega predpisa oziroma drugega akta, ter izvede postopke v skladu z zakonom o prekrških ali pristojnemu organu predlaga sprejem ukrepov.
(2) Če uradna oseba agencije, pristojna za nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov, ugotovi, da nadzorovana oseba nima predpisanega dovoljenja ali druge listine pristojnega organa, s katero dokazuje, da je za to ustrezno usposobljena oziroma da sme opravljati tako dejavnost ali aktivnost, oziroma če drugače krši zakon ali drugi predpis oziroma drugi pravni akt, ukrepa v skladu s tem zakonom in izvede postopke v skladu s predpisi o prekrških.
(3) Posamezna uradna oseba agencije lahko v odvisnosti od izpolnjevanja predpisanih pogojev izvršuje naloge vodenja in odločanja v upravnih zadevah, stalnega nadzora ter vodenja prekrškovnih postopkov.
(4) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za ministrstvo, pristojno za promet, in uradne osebe ministrstva, pristojnega za promet, ki so pooblaščene za izvajanje nalog stalnega nadzora, nadzora nad izvajanjem letalskih predpisov in prekrškovne postopke.
169.a člen
(postopkovne določbe)
(1) Odločba organa ali uradne osebe organa, ki se izda v postopku ugotovitve kršitve letalskih predpisov s strani letalskega prevoznika, ki ni registriran v Republiki Sloveniji, se šteje za vročeno, če in ko se fizično izroči vodji zrakoplova letalskega prevoznika, ki je v prekrškovnem postopku. Če to ni mogoče, se izroči kateremukoli drugemu članu posadke ali ob ustnem opozorilu o vročitvi pusti na vidnem mestu na krovu zrakoplova.
(2) Če zavezanec ne izpolni obveznosti ali pogojev iz 170. člena tega zakona, se listina začasno prekliče do vzpostavitve predpisanega nadzora oziroma do izteka njene veljavnosti. Listino prekliče organ, ki jo je izdal. Imetnik listine, katere veljavnost je začasno preklicana, mora listino v naloženem roku vrniti organu, ki je listino izdal.
170. člen
(obveznosti zavezancev)
(1) Državni organ in organ lokalne skupnosti, pravna in fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) mora uradni osebi omogočiti nemoteno opravljanje nadzora.
(2) Uradna oseba ima pravico brez predhodnega obvestila, ne glede na delovni in dnevni čas, ter brez dovoljenja osebe zavezanca, katerega delo, poslovne prostore, opremo in objekte nadzoruje, vstopiti v poslovne prostore, k napravam ali v druge delovne prostore, v katerih se opravlja dejavnost.
(3) Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
(4) Pri pregledu stanovanjskih prostorov lahko uradna oseba pregleda samo tisti del, ki je namenjen za poslovanje.
(5) Zavezanec mora uradni osebi, ki izvaja nadzor, v roku, ki ga uradna oseba določi, posredovati zahtevane podatke, pisno pojasnilo ali izjavo, v zvezi s predmetom nadzora.
(6) Pri opravljanju nadzora lahko uradna oseba za čas, ki je potreben za opravljanje nadzora, vendar največ za osem dni, odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum kršitev zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(7) O odvzemu dokumentacije iz prejšnjega odstavka uradna oseba izda potrdilo.
171. člen
(ukrepi uradnih oseb)
(1) Pri letalskem nadzoru imata uradna oseba ministrstva, pristojnega za promet, in uradna oseba agencije, pristojni za izvajanje stalnega nadzora, nadzora nad izvajanjem letalskih predpisov in s temi predpisi povezanih prekrškovnih postopkov, poleg pooblastil inšpektorja, določenih s predpisi o inšpekcijskem nadzoru, tudi pravice in dolžnosti, da v primeru ugotovljenih neskladnosti s predpisanimi zahtevami ali kršitvami zakona ali drugih predpisov in pravnih aktov, ki jih nadzorujeta, uporabiti, poleg ukrepov po letalskih predpisih in pravnih aktih, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, splošnih predpisih o upravi in inšpekcijskem nadzoru, naslednja pooblastila za ukrepanje:
1. kršitelju z odločbo odrediti, da z dejanjem ali opustitvijo dejanja odpravi pomanjkljivosti ali nepravilnosti;
2. zahtevati odvzem licence, pooblastila, potrdila oziroma dovoljenja za delo ali druge listine od organa, ki jo je izdal;
3. izreči prepoved izvršitve leta zrakoplova, če bi bila izvršitev leta nevarna za zračni promet ali če se ugotovi, da obvezna zavarovanja v prometu niso sklenjena ali krita v predpisani višini, ali če upravičeno domneva, da zrakoplov ni ploven ali nima ustrezne posadke ali če drugače niso izpolnjene zahteve in pogoji, ki urejajo letenje;
4. začasno ukiniti ali omejiti izdani certifikat, če bi bilo nadaljnje opravljanje dela ali dejavnosti očitno nevarno za zračni promet;
5. zahtevati izredno preveritev strokovne ali zdravstvene sposobnosti letalskega osebja in drugega strokovnega osebja;
6. odrediti preizkus s sredstvi ali napravami za merjenje alkohola in mamil oziroma napotiti na strokovni pregled;
7. izreči prepoved nadaljevanja opravljanja dejavnosti oziroma aktivnosti, če se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji, določeni s predpisi in pravnimi akti, ki se uporabljajo oziroma veljajo v Republiki Sloveniji, ali z odobrenimi priročniki oziroma izdanimi listinami;
8. izdati odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog v skladu s predpisi o prekrških, če so izpolnjeni pogoji po predpisih o prekrških;
9. izreči drugi ukrep v skladu z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(2) Če uradna oseba ugotovi, da si je zavezanec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, pristojnemu sodišču predlaga njen odvzem.
(3) Če uradna oseba pri opravljanju nalog nadzora ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sama ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik in ga posreduje pristojni inšpekciji.
172. člen
(zapečatenje)
(1) Če uradna oseba agencije ugotovi nepravilnosti, ki bi lahko ogrožale varnost zračnega prometa, ima pravico zapečatiti zrakoplov ali napravo.
(2) Uradna oseba agencije označi zapečatenje z žigom agencije.
173. člen
(prepoved dejavnosti)
Uradna oseba agencije lahko z odločbo začasno prepove opravljanje dela delovnega procesa oziroma dejavnosti, če ugotovi, da se opravlja brez dovoljenja pristojnega upravnega organa o izpolnjevanju posebnih pogojev za opravljanje dejavnosti.
174. člen
(odločba, pritožba, odložitev izvršitve)
(1) Uradna oseba agencije, pristojna za stalni nadzor, in uradna oseba agencije, pristojna za nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov, lahko odločbo, kadar gre za nujne ukrepe, izreče tudi ustno.
(2) Uradna oseba agencije, pristojna za stalni nadzor, in uradna oseba agencije, pristojna za nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov, mora izdati odločbo v primeru iz prejšnjega odstavka najkasneje v petih dneh od dneva, ko je bil opravljen nadzor.
(3) Zoper odločbo uradne osebe agencije, pristojne za stalni nadzor, in uradne osebe agencije, pristojne za nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov, je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve.
(4) Pritožba zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
(5) Na obrazloženo zahtevo pritožnika lahko uradna oseba agencije, pristojna za stalni nadzor, in uradna oseba agencije, pristojna za nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov, odloži izvršitev odločbe, če se z odložitvijo ne ogroža varnosti zračnega prometa oziroma varnosti v letalstvu.
175. člen
(nadzor zrakoplovov, prevoznikov in zračnega prometa)
Nadzor zrakoplovov, prevoznikov in zračnega prometa obsega zlasti nadzor nad uporabo predpisov o: uporabi zrakoplovov, še posebej glede pogojev za varno uporabo in pravilno vzdrževanje zrakoplova ter sposobnostjo za varen zračni promet in prevoz; izdelavi zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova; vzdrževanju, popravilu, obnovi in opremi zrakoplova; obremenitvi zrakoplova in razporeditvi tovora v njem; listinah, knjigah in priročnikih, ki morajo biti v zrakoplovu; zračnem prevozu glede izpolnjevanja predpisanih pogojev za opravljanje prevoza; vzdrževanju linij in spoštovanju reda letenja, glede opravljanja prevoza v skladu z določbami mednarodne pogodbe oziroma v skladu z dovoljenjem, izdanim tujemu prevozniku; izpolnjevanju pogojev za varno uporabo zrakoplova za lastne potrebe in izpolnjevanju pogojev za opravljanje drugih dejavnosti v zvezi z zračnim prometom. Določbe o nadzoru zrakoplovov se smiselno uporabljajo tudi za nadzor ultralahkih in drugih letalnih naprav.
176. člen
(nadzor letališč in vzletišč)
Nadzor letališč in vzletišč obsega zlasti nadzor nad uporabo predpisov o: varni uporabi letališč in vzletišč; projektiranju, gradnji in rekonstrukciji letališč in objektov v letališki coni; vzdrževanju letaliških objektov in opreme, namenjenih za zračni promet in zračni prevoz; postavljanju, brezhibnosti in vzdrževanju letaliških objektov in opreme, namenjenih za zračni promet in zračni prevoz; postavljanju, brezhibnosti in vzdrževanju orientacijskih znamenj na objektih; stanju vzletno- pristajalnih in drugih stez ter letaliških ploščadi in drugih površin za gibanje zrakoplovov na letališču; brezhibnosti svetlobnih sistemov, namenjenih za pristajanje, vzletanje in parkiranje zrakoplovov ter zagotovitvi in brezhibnosti osnovnega in nadomestnega napajanja teh sistemov z električno energijo; tehničnih in drugih pogojih za varen sprejem in odpremo zrakoplovov, potnikov in stvari na javnem letališču; kakovosti goriva in maziva ter brezhibnostjo naprav in opreme, namenjenih za oskrbovanje zrakoplova z gorivom in mazivom; prostorih, tehnični opremi in načinu pregledovanja zrakoplovov, potniške prtljage in blaga, varovanju na letališču in o vzletiščih ter predpisanih letaliških služb.
177. člen
(nadzor letalskega in drugega strokovnega osebja)
Nadzor letalskega in drugega strokovnega osebja obsega zlasti nadzor nad uporabo predpisov o: delu in načinu opravljanja strokovnega dela letalskega in drugega strokovnega osebja; njihovem strokovnem usposabljanju in licencah, njihovi strokovni in zdravstveni sposobnosti; trajanju delovne obveznosti, času letenja, minimalnih počitkih, številu vzletov in pristankov med delovnim časom, trajanju dnevnega počitka članov posadke zrakoplova ter trajanju nepretrganega dela, trajanju izmen in dnevnega počitka kontrolorjev letenja.
178. člen
(prenehal veljati)
179. člen
(drugi organi nadzora)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, in agencija zagotovita potrebne pogoje za izvajanje nadzora, ki ga v skladu s predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, opravljajo pristojni organi Evropske unije.
(2) Minister, pristojen za promet, lahko dovoli tudi posebne oblike nadzora, ki ga v skladu z uveljavljeno mednarodno prakso izvajajo ICAO, ECAC in EUROCONTROL ter o tem sklene potrebne pisne dogovore.
(3) Osebe, pri katerih se izvaja posebna oblika nadzora iz prvega in drugega odstavka tega člena, morajo omogočiti nemoteno izvajanje nadzora v skladu z dogovorom iz prejšnjega odstavka.
11.1. Pritožba in odločanje o pritožbi
179.a člen
(pritožba zoper akte agencije)
(1) Zoper odločbe, ki jih na prvi stopnji na podlagi letalskih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, izda agencija, je dovoljena pritožba, če z letalskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji, ni določeno drugače. O pritožbah zoper odločbe agencije odloča ministrstvo, pristojno za promet.
(2) Postopke o pritožbah iz prejšnjega odstavka vodi stalna komisija za pritožbe. Komisija pri vodenju postopka uporablja pravila postopka iz zakona o splošnem upravnem postopku, kolikor letalski predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, ne določajo drugače. Komisija pripravi poročilo in predlog odločitve.
(3) Komisijo sestavljajo predsednik komisije, najmanj en namestnik predsednika komisije in v odvisnosti od letalskih strokovnih področij potrebno število članov komisije. Minister, pristojen za promet, v komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje zaposlene na ministrstvu, pristojnem za promet, in zunanje strokovnjake, ki izpolnjujejo pogoje za letalske nadzornike oziroma nadzornike iz prvega oziroma drugega odstavka 168. člena tega zakona. Pri tem mora biti zagotovljeno, da je zagotovljena strokovnost komisije za postopkovna in strokovna letalska področja.
(4) Sestavo komisije za vodenje postopka v zvezi s posamezno pritožbo določi predsednik komisije, v odvisnosti od strokovnega področja, na katerem je potrebno odločanje. V primeru izločitve predsednika komisije ali njegove zadržanosti sestavo komisije za vodenje postopka v zvezi s posamezno pritožbo (v nadaljnjem besedilo: komisija za pritožbo) določi namestnik predsednika komisije. Komisija za pritožbo lahko odloča, ko je prisotna najmanj polovica članov. Komisija za pritožbo z večino glasov prisotnih članov potrdi poročilo in sprejme predlog odločitve.
(5) Članom komisije iz tretjega odstavka tega člena za opravljeno delo pripada plačilo, ki ga določi vlada. Sredstva za plačilo za delo se zagotavljajo pri ministrstvu, pristojnem za promet.
(6) Minister, pristojen za promet, podrobneje predpiše način dela in odločanja komisije za pritožbo.
179.b člen
(izvršljivost)
Pritožba zoper odločbo, ki se nanaša na plovnost in vplive zrakoplovov na okolje, osebje iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, varovanje ter na letalske operacije, dela v zraku, obratovanje letališč in izvajanje navigacijske službe zračnega prometa, ne zadrži izvršitve odločbe.
179.c člen
(črtan)
179.č člen
(črtan)
11.2 Agencija
11.2.1 Ustanovitev agencije
179.d člen
(agencija)
(1) Agencija je pravna oseba javnega prava. Agencija je letalski upravni in nadzorni organ s področja letalskih predpisov in pravnih aktov s področja varnosti in varovanja v civilnem letalstvu, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(2) Agencija se ustanovi in opravlja naloge v skladu s tem zakonom in predpisi o javnih agencijah, če z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, ni določeno drugače.
(3) Ime agencije se glasi: Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije. Skrajšano ime agencije, ki se lahko uporablja pri poslovanju agencije in izdajanju listin ter pri mednarodnem sodelovanju, se v slovenskem in angleškem jeziku glasi: Agencija za civilno letalstvo oziroma Civil Aviation Agency.
(4) Ustanovitelj agencije je Republika Slovenija.
11.2.2 Organi agencije
179.e člen
(organi agencije)
Organa agencije sta svet agencije in direktorica oziroma direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor agencije).
179.f člen
(svet agencije)
(1) Člane sveta agencije na predlog ministra, pristojnega za promet, imenuje in razrešuje vlada. Imenujejo se za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani.
(2) Svet agencije ima pet članov. Način oblikovanja in podrobnejše naloge sveta agencije se določijo z ustanovitvenim aktom.
(3) Za člana sveta agencije je lahko imenovan vsakdo, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih določajo predpisi o javnih agencijah, ter druge pogoje, določene z ustanovitvenim aktom. Član sveta agencije ne more biti predstavnik uporabnika storitve agencije.
(4) Če s tem zakonom ni določeno drugače, ima svet agencije pristojnosti, ki so določene s predpisi o javnih agencijah.
(5) Ne glede na določbe predpisov o javnih agencijah in tega zakona svet agencije ne sme dajati usmeritev in navodil za delo direktorju agencije ali zaposlenim v agenciji glede:
– postopkov in organizacijske strukture za izvajanje letalskih predpisov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji;
– odločanja v upravnih zadevah, stalnega nadzora, nadzora nad izvajanjem letalskih predpisov in prekrškovnih postopkov ter
– izdaje letalskih normativnih aktov in varnostnih zahtev.
179.g člen
(direktor agencije)
(1) Agencijo vodi, predstavlja in zastopa direktor agencije, ki ga na predlog ministra, pristojnega za promet, na podlagi izvedenega javnega natečaja imenuje vlada za dobo pet let, in je lahko imenovan ponovno. Javni natečaj izvede svet agencije. Za direktorja agencije je lahko imenovana oseba, ki:
– imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem programu prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskem programu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, ustreza prvi stopnji študijskih programov,
– ima najmanj deset let delovnih izkušenj,
– je strokovnjak na področju dela agencije,
– ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.
(2) Direktor agencije v okviru pristojnosti agencije samostojno izdaja splošne akte agencije iz petega odstavka 179.i člena zakona in druge splošne akte, za izdajo katerih je pooblaščen z ustanovitvenim aktom agencije in letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(3) Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z direktorjem agencije se uredi v ustanovitvenem aktu.
11.2.3 Delovanje agencije in pristojnosti
179.h člen
(delovanje agencije)
(1) Delovanje agencije mora biti neodvisno od fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost v letalstvu ali se na njih kako drugače nanašajo letalski predpisi, ter mora biti do njih nepristransko.
(2) Agencija izvaja naloge v skladu z letalskimi predpisi in drugimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, ustanovitvenim aktom ter odobrenim letnim programom dela in finančnim načrtom.
(3) K letnemu programu dela in finančnemu načrtu agencije daje soglasje vlada. Letni program dela mora vsebovati:
– naloge v zvezi z nadzorom in upravljanjem varnosti,
– opredelitev lastnih dejavnosti agencije,
– mednarodne aktivnosti ter
– program priprave strokovnih podlag za sprejem in spremembe letalskih predpisov.
K letnemu programu dela mora biti priložena petletna strategija razvoja agencije, ki mora vsebovati:
– prispevek agencije k upravljanju varnosti v civilnem letalstvu,
– kadrovski načrt,
– ukrepe za učinkovito porabo sredstev in
– druga vprašanja, določena v ustanovitvenem aktu.
(4) Program agencije iz prejšnjega odstavka mora biti skladen s programi ministrstva, pristojnega za promet, in vlade, ki se nanašajo na varnost, rednost in nemotenost zračnega prometa ter javne finance.
179.i člen
(pristojnosti in naloge agencije)
(1) Agencija izvaja strokovne naloge, odloča v upravnih zadevah, izvaja regulativne in nadzorne naloge, povezane z varnostjo zračnega prometa in varovanjem civilnega letalstva, ter nadzoruje izvajanje letalskih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji in so v njeni pristojnosti, in s temi predpisi povezane prekrškovne postopke, razen s tem povezanih nalog, za katere so pristojni organi Evropske unije. Agencija lahko opravlja tudi druge dejavnosti na letalskem področju, če je to v skladu z zahtevami za izvajanje osnovnih dejavnosti agencije, določenih s predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in je tako določeno v ustanovitvenem aktu agencije.
(2) Agencija mora pri izvrševanju svojih nalog sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni za dosego ciljev, določenih v zvezi z izvajanjem nalog iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena, pri tem pa mora v okviru svojih pristojnosti prispevati k uresničevanju ciljev in usmeritev, ki so namenjene spodbujanju varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa.
(3) Strokovne naloge agencije so:
– spremljanje stanja razvoja in varnosti civilnega letalstva v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okviru;
– pripravljanje strokovnih gradiv za sprejem predpisov. Kadar gradiva za sprejem predpisov vključujejo tehnične predpise in zlasti predpise, ki zadevajo konstrukcijo, načrtovanje ter operativne vidike, ministrstvo, pristojno za promet, ne sme spreminjati vsebine teh predlogov brez predhodne uskladitve z agencijo;
– izdelava analiz, študij in drugih strokovnih gradiv s področja civilnega letalstva za lastne potrebe in potrebe ministrstva, pristojnega za promet, v skladu z letnim programom dela;
– statistično poročanje in statistične raziskave;
– predlaganje in izvajanje ukrepov, določenih z državnim programom varnosti;
– sodelovanje z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu v okviru delovnega področja;
– sodelovanje v mednarodnih zadevah na strokovnem področju;
– druge strokovne naloge, ki jih mora kot pristojni nadzorni organ izvajati v skladu z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in s tem povezane strokovne naloge, določene z aktom o ustanovitvi.
(4) Odločanje v upravnih zadevah obsega:
– odločanje v upravnih zadevah na področjih iz svoje pristojnosti;
– izvajanje drugih nalog odločanja v upravnih zadevah, določenih z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(5) Regulativne naloge agencije so:
– izdaja plovnostno-tehničnih zahtev;
– izdaja operativno-tehničnih zahtev;
– izdaja direktiv o varnosti;
– izdaja priročnikov za delo nadzornega osebja agencije;
– izdaja certifikacijskih specifikacij;
– izdaja sprejemljivih načinov skladnosti in navodil;
– druge regulativne naloge, določene z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(6) Nadzorne in prekrškovne naloge agencije so:
– izvajanje stalnega nadzora na področjih iz svoje pristojnosti;
– izvajanje prekrškovnih nalog na področjih iz svoje pristojnosti;
– izvajanje nadzora nad izvajanjem letalskih predpisov na področjih iz svoje pristojnosti;
– nadzor varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih v Republiki Sloveniji;
– druge nadzorne in prekrškovne naloge, določene z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(7) Pristojnosti in naloge agencije iz tretjega do šestega odstavka tega člena se ne nanašajo na pristojnosti in naloge, ki jih v skladu s tem zakonom izvaja ministrstvo, pristojno za promet, ali jih v skladu s prepisi Evropske unije neposredno izvajata Komisija Evropske unije in Evropska agencija za varnost v letalstvu.
(8) Akt iz petega odstavka tega člena, ki ni akt v posamezni upravni zadevi ali postopku stalnega nadzora, se objavi na način, ki je običajen v zračnem prometu. Akti iz petega odstavka tega člena, razen direktiv o varnosti in priročnikov za delo nadzornega osebja agencije, se objavijo tudi v Uradnem listu Republike Slovenije.
179.j člen
(javnost dela agencije)
(1) Delovanje agencije je javno.
(2) Agencija je dolžna uporabnike svojih storitev na primeren način obveščati o svojem delu, nalogah in pristojnostih, o pravicah in obveznostih uporabnikov ter postopkih za njihovo uresničevanje kot tudi o drugih pomembnih okoliščinah, ki vplivajo na odnose do uporabnikov, v skladu s predpisi o javnih agencijah.
(3) Za javnost dela iz prejšnjih odstavkov je odgovoren direktor agencije.
179.k člen
(nadzor nad delom agencije)
(1) Agencija mora voditi ločene računovodske evidence po področjih svojega dela v skladu s predpisi o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti. Računovodske izkaze in poslovno poročilo agencije mora pregledati pooblaščeni revizor.
(2) Agencija mora vsako leto pripraviti poročilo o delu in poslovno poročilo. K poročilu o delu in poslovnemu poročilu mora pridobiti soglasje vlade.
(3) Agencija povzetek poročila o delu objavi na svojih spletnih straneh.
(4) Za nadzor, ki ga nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela agencije opravlja ministrstvo, pristojno za promet, se razen glede zahtev, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki izvajajo nadzor, smiselno uporabljajo določbe predpisov Evropske unije o načinu dela Evropske agencije za varnost v letalstvu pri opravljanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja oziroma o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju varovanja letalstva.
179.l člen
(sodelovanje agencije z drugimi nadzornimi organi in Evropsko komisijo)
(1) Agencija sodeluje z drugimi nadzornimi organi in Evropsko agencijo za varnost v letalstvu v skladu z določbami predpisov Evropske unije, ki se nanašajo na delo nadzornih organov na letalskem področju.
(2) Agencija sodeluje z nadzornimi organi iz 179. člena tega zakona v skladu z usmeritvami ministrstva, pristojnega za promet.
179.m člen
(financiranje agencije)
(1) Agencija se financira s:
1. prihodki iz proračuna Republike Slovenije,
2. prihodki iz pristojbin in povračila stroškov, ki jih v skladu s tarifo vplačajo prosilci in imetniki certifikatov in drugih listin, ki jih izdaja agencija,
3. s prihodki iz povračil za izvedene certifikacijske postopke, druge izdane posamične pravne akte in izvedene naloge stalnega nadzora, ki jih agencija pogodbeno opravi za potrebe Evropske agencije za varnost v letalstvu ali druge pristojne letalske organe,
4. prihodki od drugih dejavnosti.
(2) Iz proračuna se financirajo splošne varnostne naloge in programi agencije, izvajanje strokovnih in razvojnih nalog, mednarodno sodelovanje, nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in prekrškovni postopki ter druge naloge, ki jih agencija izvaja za potrebe drugih državnih organov. Iz proračuna se financirajo tudi certifikacijske in podobne naloge, če je to potrebno zaradi vzdrževanja potrebnega osebja in usposobljenosti agencije, kadar zaradi premajhnega obsega prihodkov iz pristojbin in povračila stroškov ni mogoče zagotovi stalne usposobljenosti agencije za izvajanje predpisanih nalog.
(3) S prihodki od pristojbin in povračil stroškov se financirajo naloge odločanja v upravnih zadevah oziroma certificiranja, naloge stalnega nadzora ter druge naloge, povezane z izdajanjem listin in stalnim nadzorom iz pristojnosti agencije.
(4) Pristojbine in plačila stroškov se zaračunavajo na podlagi tarife, ki jo po predhodnem soglasju vlade izda agencija. Tarife se oblikujejo na način, kot se oblikujejo takse in dajatve, ki jih obračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu.
(5) Presežek prihodkov, pridobljenih na podlagi določb 2. do 4. točke prvega odstavka tega člena, nad odhodki javna agencija uporabi za:
– opravljanje in razvijanje dejavnosti,
– za plačilo delovne uspešnosti zaposlenih v javni agenciji, kot je določeno v ustanovitvenem aktu agencije,
– za spodbujanje inovacij in izobraževanja s področja letalstva in uveljavljanje sistema upravljanja varnosti.
Morebitna preostala sredstva iz tega naslova se v celoti prenesejo v rezerve agencije, vendar se mora za določen del teh sredstev znižati stroškovna osnova za določanje tarife za določeno obdobje. Delež presežka, za katerega se zniža stroškovna osnova za določanje tarife, in obdobje, za katero se znižuje, se določita v programu dela agencije.
(6) Agencija se sme zadolžiti samo, če je to določeno v finančnem načrtu in če so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja javne finance.
179.n člen
(posebnosti glede zaposlovanja v agenciji)
Delavcu agencije iz 168.a člena tega zakona, ki ob zaposlitvi ne izpolnjuje predpisanih pogojev za uradno osebo agencije, pripada, od dneva zaposlitve do dneva izpolnitve predpisanih pogojev za uradno osebo agencije plača brez dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, če mu ta dodatek v skladu s predpisi pripada.
12.0. KAZENSKE DOLOČBE
180. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 8,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je lastnik ali uporabnik zrakoplova, ali druga pravna oseba, če:
1. krši slovenski zračni prostor (prvi in drugi odstavek 10. člena),
2. ne upošteva določb tega zakona o omejitvi oziroma prepovedi uporabe zračnega prostora (11. člen),
3. izvaja letenje z zrakoplovom z nadzvočno hitrostjo (12. člen),
4. ne najavi leta zrakoplova (prvi odstavek 13. člena),
5. dopusti, da se v tujem zrakoplovu nosi oborožitev ali izvidniško opremo na način, ki omogoča njeno uporabo v nasprotju s predpisi (14. člen),
6. v slovenskem zračnem prostoru uporablja neregistriran zrakoplov (18. člen),
7. uporablja zrakoplov v Republiki Sloveniji, ki ni ploven ali ne izpolnjuje okoljevarstvenih zahtev (prvi odstavek 31. člena),
8. ne zagotovi, da so v zrakoplovu, v odvisnosti od kategorije in namena, vgrajene naprave in oprema za varno letenje (drugi odstavek 40. člena),
9. opravlja strokovno usposabljanje letalskega in drugega strokovnega osebja brez predpisanega dovoljenja za delo (prvi in drugi odstavek 56. člena),
10. opravlja zračni prevoz brez operativne licence in spričevala letalskega prevoznika (prvi odstavek 68. člena, 69. člen in 76. člen),
11. v zračnem prometu prevaža vojaško oborožitev ali minsko eksplozivna sredstva brez posebnega dovoljenja (prvi odstavek 148. člena),
12. ravna v nasprotju s predpisi, ki urejajo prevažanje blaga, ki se lahko označi za nevarno, po zraku, vendar ni prepovedano za letalski prevoz (149. člen),
13. ravna v nasprotju s prepovedjo prevoza nevarnih snovi v zračnem prometu (150. člen),
14. ne upošteva prepovedi vzleta zrakoplova v primeru upravičene domneve, da je zrakoplov neploven ali da nima ustrezne posadke ali da drugače ne izpolnjuje zahtev in pogojev, ki urejajo letenje po tem zakonu (151. člen),
15. ne upošteva ukrepa preprečitve odhoda zrakoplova do plačila stroškov ali pologa varščine za te stroške ali ne postopa v skladu s predpisom vlade glede postopka za izvedbo preprečitve odhoda (152. člen).
(2) Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki je lastnik ali uporabnik zrakoplova, ali drug samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
181. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 600.000 tolarjev do 6,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je lastnik ali uporabnik zrakoplova, če:
1. izvaja letenje z zrakoplovom, registriranim v Republiki Sloveniji, ki nima oznake državne pripadnosti »S5« in predpisane registrske oznake (prvi odstavek 21. člena),
2. uporablja zrakoplov, ki ni ploven (drugi odstavek 31. člena),
3. vgradi ali uporabi radijsko napravo ali drugo opremo za komunikacijo z zrakoplovom brez predpisanega dovoljenja za vgraditev in uporabo le-teh v zrakoplovu (41. člen),
4. ne zagotovi, da je na zrakoplovu usposobljena posadka, ki ima veljavne licence, ratinge, pooblastila, potrdila oziroma spričevala ustrezne zrakoplovu, in nalogam, ki jih izvaja ter da izpolnjuje druge predpisane pogoje (prvi odstavek 44. člena),
5. ne določi za vsak let vodje zrakoplova (četrti odstavek 59. člena),
6. krši pogoje v zvezi z uporabo letališč in vzletišč (90. člen),
7. ne sodeluje pri iskanju in reševanju (tretji odstavek 135. člena),
8. krši pogoje v zvezi z namestitvijo in uporabo radijske opreme na krovu zrakoplova in drugih naprav za komunikacijo za namene civilnega letalstva (154. člen),
9. ne uporablja slovenskega oziroma angleškega jezika v skladu s predpisi (155. člen),
10. ne ravna po odločbi letalskega nadzornika, s katero odredi zapečatenje zrakoplova ali naprave (prvi odstavek 172. člena).
(2) Z globo od 80.000 tolarjev do 300.000 tolarjev, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 600.000 tolarjev do 4,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki je lastnik ali uporabnik zrakoplova, ali drug samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 60.000 tolarjev do 140.000 tolarjev se kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
182. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 8,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec dejavnosti v letalstvu, ki je pravna oseba, če:
1. ne izvaja sistema upravljanja varnosti na predpisan način (tretji odstavek 5. člena),
2. ne organizira sistema zagotavljanja kvalitete na predpisan način (9. člen),
3. načrtuje ali izdeluje zrakoplov, motor, propeler, del in opremo zrakoplova, opravlja vzdrževanje, spremembe ali popravila na takih izdelkih, oziroma izdeluje tehnično dokumentacijo za takšna dela, če ne izpolnjuje splošnih pogojev za opravljanje dejavnosti in če nima veljavne licence z ustreznimi pooblastili, oziroma, če nima ustreznega potrdila ali spričevala, ki ga je izdala agencija za opravljanje takega dela (prvi odstavek 38. člena).
(2) Z globo od 100.00 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnosti v letalstvu, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
183. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 8,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. kot obratovalec javnega letališča ne dovoli zrakoplovu rabe letališke infrastrukture in predpisanih služb, glede na referenčno kodo, kategorijo, namen in zmogljivost letališča ter glede na obseg zračnega prometa, v skladu z veljavnimi predpisi in obratovalnim dovoljenjem (92. člen),
2. kot obratovalec letališča krši začasno omejitev ali prepoved obratovanja letališča (tretji odstavek 94. člena),
3. kot investitor ali lastnik ne pridobi predpisanega predhodnega soglasja (prvi odstavek 97. člena in prvi odstavek 98. člena),
4. uporablja letališče brez veljavnega obratovalnega dovoljenja (102. člen, drugi odstavek 103. člena),
5. kot lastnik ali uporabnik objekta ne zaznamuje ovir z orientacijskimi znamenji ali jih ne vzdržuje v brezhibnem stanju (prvi odstavek 113. člena),
6. brez dovoljenja agencije postavi ali aktivira napravo oziroma sistem, ki deluje v coni letališča in bi utegnil povzročati motenje oziroma oviranje zračnega prometa (prvi odstavek 114. člena),
7. kot oseba zasebnega prava pridobiva zemljišča za širitev javnega letališča ter graditev novih objektov brez izdelanega programa razvoja letališča (drugi odstavek 156. člena),
8. kot obratovalec javnega letališča ne upravlja javnega letališča v skladu s pridobljenim obratovalnim dovoljenjem (drugi odstavek 158. člena),
9. kot obratovalec javnega letališča ne izvaja svoje dejavnosti na ustrezen, nepristranski, pregleden in nediskriminacijski način ter tako, da so zagotovljeni varnost, rednost in nemotenost zračnega prometa (tretji odstavek 158. člena),
10. kot obratovalec javnega letališča ne omogoči letalskemu prevozniku ter drugim ponudnikom storitev zemeljske oskrbe, da opravljajo storitve zemeljske oskrbe (drugi odstavek 159. člena),
11. kot samooskrbni uporabnik letališča oziroma registrirani izvajalec storitev zemeljske oskrbe opravlja dejavnost zemeljske oskrbe, pa ne izpolnjuje pogojev, ki jih z odločbo določi agencija oziroma opravlja storitve brez takšne odločbe (tretji odstavek 159. člena),
12. kot obratovalec javnega letališča ne opravlja dejavnosti zemeljske oskrbe v skladu z obratovalnim dovoljenjem (četrti odstavek 159. člena),
13. kot samooskrbni uporabnik letališča oziroma registrirani izvajalec storitev zemeljske oskrbe ne izpolni obveznosti v zvezi z zaposlitvijo novih delavcev za izvajanje služb zemeljske oskrbe (peti odstavek 159. člen),
14. kot upravljalec javnega letališča opravi izbiro izvajalcev zemeljske oskrbe brez posvetovanja z odborom uporabnikov ali na način, ki ni skladen s pravili javnega naročanja (osmi odstavek 159. člena),
15. kot upravljalec javnega letališča ne vodi in upravlja centraliziranih infrastruktur na pregleden, nepristranski in nediskriminacijski način ali ovira dostop izvajalcev storitev zemeljske oskrbe ali samooskrbovalnih uporabnikov letališča do teh infrastruktur (prvi odstavek 160. člena),
16. kot upravljalec javnega letališča ne omogoči prostega dostopa do letaliških objektov in naprav na primeren, nepristranski, pregleden in nediskriminacijski način (drugi odstavek 160. člena),
17. kot upravljalec javnega letališča ne zagotovi obratovanja javnega letališča v času, ki ga določi minister, pristojen za promet (drugi odstavek 162. člen),
18. kot obratovalec letališča oziroma izvajalec storitev zemeljske oskrbe za tretje krši predpisani način in postopek oblikovanja in določanja tarif in cen posameznih storitev (prvi in drugi odstavek 164. člena),
19. kot obratovalec javnega letališča, izvajalec storitev zemeljske oskrbe za tretje oziroma uporabnik letališča, ki opravlja storitve zemeljske oskrbe v pogojih samooskrbe, za storitve zemeljske oskrbe oziroma dejavnosti, ki so povezane z obratovanjem javnega letališča v smislu določb 20. točke 17. člena, ne vodi računovodstva na predpisan način (četrti odstavek 164. člena).
(2) Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
184. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 600.000 tolarjev do 6,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. kot upravljalec javnega letališča ne posreduje agenciji potrebnih podatkov za objavo splošnih pogojev za uporabo javnega letališča, tarif in cen (prvi odstavek 95. člena),
2. postavi novo ali poveča oziroma poviša obstoječo oviro brez predhodnega soglasja pristojnega organa (prvi in drugi odstavek 112. člena),
3. ovire, zgrajene ali povečane brez soglasja ali brez upoštevanja pogojev iz soglasja ne odstrani na lastne stroške (četrti odstavek 112. člena),
4. kot lastnik, upravljalec javnega letališča, izvajalec letališke službe na javnem letališču, letalski prevoznik ali izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa ne sodeluje pri pripravi in izvajanju ukrepov ter postopkov varovanja ali ne ravna v skladu s predpisi, programi in drugimi akti s področja varovanja, ki veljajo v Republiki Sloveniji (drugi in tretji odstavek 125. člena),
5. kot obratovalec javnega letališča ne zagotovi tehnično-tehnoloških pogojev varovanja (drugi odstavek 127. člena),
6. kot obratovalec na letališču ali izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa primerno ne objavi varnostnih navodil in prepovedi (tretji odstavek 131. člena),
7. kot lastnik infrastrukturnega objekta, ki ni lastnik tudi zemljišča, na katerem se objekt nahaja, ne zagotovi, da ta objekt trajno služi samo za namene letališča (četrti odstavek 156. člena),
8. kot obratovalec drugih infrastruktur na javnem letališču, ki se nahajajo na posameznem delu letališča, ne skrbi za vzdrževanje teh infrastruktur (peti odstavek 158. člena),
9. kot upravljalec javnega letališča določi obratovalni čas javnega letališča brez predpisane uskladitve (prvi odstavek 162. člena),
10. kot obratovalec javnega letališča lokalnega pomena ne zagotovi obratovanja letališča v skladu odločitvijo agencije (drugi odstavek 162. člena).
(2) Z globo od 80.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 600.000 tolarjev do 4.000.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz 2., 3., 4. in 10. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 60.000 tolarjev do 140.000 tolarjev se kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena.
185. člen
(letalski prekrški)
Z globo od 100.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa, če:
1. ne zagotovi, da se pred določitvijo lokacije, pričetka gradnje ali rekonstrukcije, oziroma pred postavitvijo infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov navigacijskih služb zračnega prometa pridobi predhodno soglasje (prvi odstavek 119. člena),
2. dopusti, da izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa ne izvaja teh služb v skladu s pogoji, ki so določeni s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (drugi odstavek 117. člena),
3. dopusti, da se uporablja infrastrukturne objekte, naprave in sisteme navigacijskih služb zračnega prometa, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev ali to ni bilo ugotovljeno s predpisanimi meritvami, in umerjanji če dopusti, da osebje, ki jih vzdržuje in uporablja za to ni strokovno usposobljeno ali če dopusti, da se uporablja navedene objekte brez obratovalnega dovoljenja (prvi odstavek 121. člena).
186. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 500.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje:
1. obratovalec vzletišča, če krši začasno omejitev ali prepoved obratovanja vzletišča (tretji odstavek 94. člena),
2. obratovalec vzletišča, če krši določbe v zvezi z obratovalnimi pogoji in obratovalnim dovoljenjem vzletišča (105. člen v zvezi s 102. členom),
3. upravljalec javnega letališča, če ne upravlja in ne vodi letaliških infrastruktur, ki so namenjene za javni zračni promet, ne vodi potrebnih postopkov, ki so glede tega potrebni ter ne usklajuje in ne nadzira izvajalcev različnih storitev, ki so prisotni na posameznem letališču (prvi odstavek 161. člena).
(2) Z globo od 70.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 70.000 do 130.000 tolarjev se kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena.
187. člen
(letalski prekrški)
Z globo od 100.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek vodja zrakoplova ali druga oseba, ki upravlja zrakoplov, če:
1. krši pravila letenja (prvi odstavek 8. člena),
2. v primeru kršitve zračnega prostora z zrakoplovom ne pristane na ukaz pristojnega organa v skladu z navodili (tretji odstavek 10. člena),
3. ni seznanjen z vsebino tovora, ki ga prevaža (sedmi odstavek 59. člena),
4. opravlja naloge pilota v komercialnem zračnem prevozu, če je presegel predpisano starost (osmi odstavek 59. člena),
5. ne ukrepa v skladu s pooblastili (prvi odstavek 60. člena),
6. pred vzletom ne preveri ali sta posadka in zrakoplov pripravljena in sposobna za varen let in ali so vsi predpisani dokumenti na krovu (tretji odstavek 60. člena),
7. policiji ne nudi strokovne pomoči in ji ne da obvestil, kadar ta to zahteva v skladu z zakonskimi pooblastili (osmi odstavek 60. člena),
8. ne ukrepa v skladu s pooblastili (prvi in drugi odstavek 61. člena),
9. ne poskrbi, da so predmeti, ki so pomembni za postopek o prekršku ali za preiskavo kaznivega dejanja, predani ustreznemu organu (četrti odstavek 61. člena),
10. ne obvesti ministrstva, pristojnega za promet, o letalski nesreči s smrtnim izidom ali hujšimi telesnimi poškodbami ali s precejšnjo škodo ali o resnem incidentu ter ji ne preda pisnega poročila (63. člen),
11. ne poroča o okoliščinah, dogodkih in motnjah v delovanju, ki lahko vplivajo na plovnost zrakoplova (64. člen),
12. z zrakoplovom takoj ne pristane na najbližjem primernem letališču v skladu z navodili pristojne službe zračnega prometa (prvi odstavek 147. člena),
13. ne poskrbi, da zrakoplov nemudoma zapusti območje, kjer je letenje prepovedano (drugi odstavek 147. člena),
14. ne upošteva prepovedi vzleta zrakoplova, v primeru upravičene domneve, da zrakoplov ni ploven ali da nima ustrezne posadke ali da drugače ne izpolnjuje zahtev in pogojev po tem zakonu (151. člen).
188. člen
(letalski prekrški)
Z globo 80.000 tolarjev do 130.000 tolarjev se kaznuje za prekršek osebi, ki opravlja naloge letalskega osebja ali drugo strokovno osebje, če:
1. opravlja naloge pilota oziroma člana letalske posadke ali opravlja naloge glede vzdrževanja in plovnosti zrakoplova ali vodenja in kontroliranja zračnega prometa ali načrtovanja letalskih operacij ali izdajanja letalskih meteoroloških opazovanj ali dajanj napovedi, če nima veljavne licence, ratinga, pooblastila, potrdila oziroma spričevala (prvi odstavek 43. člena),
2. uveljavlja privilegije, ki izhajajo iz licence, ratinga, pooblastila, potrdila oziroma spričevala, ki ga je izdala druga država članica ICAO ali JAA, če ne vzdržuje predpisane ravni znanja in usposobljenosti (tretji odstavek 43. člena),
3. opravlja dolžnosti na krovu zrakoplova ali opravlja naloge vzdrževanja in plovnosti zrakoplova ali vodi in kontrolira zračni prostor ali načrtuje letalske operacije, če je pod vplivom alkohola, narkotikov, ali drugih psihoaktivnih sredstev ali če je zaužil zdravilo, ki lahko vpliva na njegove psihofizične sposobnosti (prvi odstavek 47. člena),
4. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 47. člena,
5. kot član posadke ne izpolnjuje ukazov vodje zrakoplova (četrti odstavek 60. člena),
6. kot pilot ne vodi zapisov o času letenja (66. člen),
7. pri opravljanju nalog v navigacijskih službah zračnega prometa, ne ravna tako, da sta zagotovljena varnost in red ali da ni ogrožena varnost ljudi in premoženja (prvi odstavek 116. člena).
189. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 600.000 tolarjev do 6,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. kot letalski prevoznik ne zagotovi, da posadke ne prekoračijo dovoljenih časovnih omejitev v zvezi z letenjem, počitki ter številom vzletov in pristankov ali ne zagotovi predpisanega časa počitka (prvi odstavek 65. člena),
2. kot letalski prevoznik ne vodi zapisov o času letenja, delovni obveznosti in počitkih letalskega in drugega strokovnega osebja (tretji odstavek 65. člena),
3. kot letalski prevoznik izvaja strokovno usposabljanje letalskega in drugega strokovnega osebja brez izpolnitve predpisanih pogojev (prvi odstavek 77. člena),
4. kot izvajalec opravlja letalsko dejavnost posebne vrste brez ustreznega posebnega dovoljenja (drugi odstavek 77. člena),
5. kot uporabnik zrakoplova ne pridobi predhodne odobritve agencije za zakup zrakoplova (tretji odstavek 77. člena),
6. kot organizator letalske prireditve ali organizator letalskega tekmovanja ne pridobi posebnega dovoljenja za letalsko prireditev ali letalsko tekmovanje (peti odstavek 77. člena),
7. kot tuj letalski prevoznik opravlja redni zračni prevoz v nasprotju z mednarodnim sporazumom ali posebnim dovoljenjem (prvi odstavek 81. člena),
8. kot letalski prevoznik opravlja posebni zračni prevoz brez dovoljenja (drugi odstavek 81. člena),
9. kot letalski prevoznik rednega zračnega prevoza ne opravlja v skladu z redom letenja (prvi odstavek 84. člena),
10. kot letalski prevoznik oziroma operator zrakoplova ne zagotovi osnovnih varnostnih pregledov zrakoplovov ali opreme, potrebne za njihovo izvajanje (tretji odstavek 127. člena),
11. kot letalski prevoznik za lastne potrebe zagotavlja zemeljsko oskrbo v pogojih samooskrbe, pa ne izpolnjuje predpisanih organizacijskih, tehničnih in tehnoloških pogojev za izvajanje posamezne kategorije storitev oziroma ne pridobi predpisane odločbe (tretji odstavek 159. člena).
(2) Z globo od 80.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 600.000 tolarjev do 4,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 60.000 do 140.000 tolarjev se kaznuje tudi posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
189.a člen
(letalski prekrški)
Z globo od 850.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev se kaznuje prevoznik v letalstvu, ki ni sporočil podatkov ali je sporočil nepravilne podatke o potnikih (84.a in 84.b člen).
190. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, če:
1. na javnem letališču, v zrakoplovu ali v objektu navigacijskih služb zračnega prometa ne ravna v skladu s predpisi, programi in drugimi akti s področja varovanja, ki veljajo v Republiki Sloveniji (tretji odstavek 125. člena),
2. nosi orožje ali nevarne predmete na javnem letališču ali prevaža orožje ali nevarne predmete v nasprotju s predpisi (126. člen),
3. se giblje ali zadržuje na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja in, če so določena, na drugih varnostno pomembnih območjih javnega letališča ter v objektih navigacijskih služb zračnega prometa, ki so opredeljeni v ustreznih letalskih varnostnih programih, ne da bi opravljal službeno opravilo ali imel ustrezno dovoljenje (prvi odstavek 128. člena),
4. se giblje na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja in, če so določena, na drugih varnostno pomembnih območjih javnega letališča ter v objektih navigacijskih služb zračnega prometa, ki so opredeljeni v ustreznih letalskih varnostnih programih brez spremljevalca (peti odstavek 128. člena),
5. se kot član letalske posadke giblje na površinah in območjih iz prvega odstavka 128. člena brez ustrezne identifikacijske priponke (šesti odstavek 128. člena),
6. ne sodeluje oziroma ne nudi pomoči pri preiskavi letalske nesreče ali incidenta v skladu s pooblastili in zahtevami komisije ali preiskovalca letalske nesreče (prvi odstavek 141. člena),
7. v primeru letalske nesreče ali incidenta, odstrani ali premesti brez dovoljenja glavnega preiskovalca zrakoplov in stvari ali karkoli, kar spada k temu zrakoplovu ali k stvarem, za katere obstaja sum, da bi lahko bile vzrok letalske nesreče (prvi odstavek 142. člena),
8. ob letalski nesreči najde stvari pa o tem ne obvesti policije, preiskovalnega organa, komisije ali preiskovalca (drugi odstavek 142. člena).
(2) Z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje potnik, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 59. člena.
191. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je lastnik ali uporabnik zrakoplova, oziroma druga pravna oseba, če:
1. agencije tekoče ne obvešča o vsaki spremembi podatkov, vpisanih v register zrakoplovov (prvi odstavek 27. člena),
2. odkloni predložitev vseh podatkov v zvezi s plovnostjo, vzdrževanjem, spremembami ali popravili zrakoplova ter vseh podatkov in statistik o njegovem delovanju in uporabi (šesti odstavek 32. člena),
3. ne zagotovi agenciji in njenim pooblaščenim osebam prostega dostopa do vseh prostorov ter opreme lastnika oziroma uporabnika, kot tudi v zrakoplov na zemlji in med letom, oziroma ne nudi pomoči agenciji za izvršitev njenih nalog (sedmi odstavek 32. člena),
4. agencije ne obvesti o okoliščinah, dogodkih in napakah in nepravilnostih, ki bi lahko vplivale na plovnost zrakoplova (tretji odstavek 33. člena),
5. nima ustreznih predpisanih dokumentov na krovu (prvi odstavek 42. člena)
6. ne dopusti agenciji in vsakomur, ki mora pregledati letalske dokumente zaradi zaščite svojih pravic, pregleda teh dokumentov (drugi odstavek 42. člena).
(2) Z globo 160.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnosti v letalstvu, ali drug samostojni podjetnik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka.
(4) Z globo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
192. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki izvaja dejavnosti v letalstvu, oziroma druga pravna oseba, če:
1. odkloni pooblaščeni osebi prost dostop do vseh prostorov, opreme, podatkov in dokumentacije, v zvezi s pregledom vseh licenc, potrdil in spričeval, v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem, spremembami in popravili zrakoplovov, motorja, dela in opreme zrakoplova (tretji odstavek 38. člena).
(2) Z globo 160.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnosti v letalstvu, ali drug samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
193. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je letalski prevoznik, oziroma druga pravna oseba, če:
1. kot imetnik spričevala letalskega prevoznika takoj pisno ne obvesti agencije o vseh spremembah, ki vplivajo na dejstva in okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo spričevala ali operativnih določb ali uveljavlja upravičenja iz spričevala, če agencija ni pisno odobrila sprememb (šesti odstavek 76. člena),
2. ne objavi reda letenja pred začetkom njegove veljavnosti za določeno prometno obdobje (drugi odstavek 84. člena),
3. ne pošilja predpisanih evidenc o opravljenem prometu in njegovi rednosti agenciji v skladu z navodili (četrti odstavek 84. člena),
4. tujca, ki ga je pripeljal in ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vstop v državo, ne odpelje iz države v času, ki mu ga določi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (peti odstavek 84. člena).
(2) Z globo 160.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, ki je letalski prevoznik, ali drug samostojni podjetnik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
194. člen
(letalski prekrški)
(1) Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. uradni osebi agencije ne omogoči nemotenega nadzora (prvi odstavek 170. člena),
2. uradni osebi agencije v roku, ki ga določi, ne posreduje zahtevanih podatkov, pisnih pojasnil ali izjave v zvezi s predmetom nadzora (peti odstavek 170. člena),
3. ne ravna po izdani prepovedi ali ukrepu uradne osebe agencije (171. člen),
4. nadaljuje z opravljanjem delovnega procesa oziroma dejavnosti, kljub izdani odločbi o prepovedi (173. člen).
(2) Z globo 160.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa, če stori prekršek iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo 70.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
195. člen
(globe)
Globe, predpisane s tem zakonom, se izrečejo v okviru razpona, določenega s tem zakonom.
196. člen
(stranska sankcija)
Skupaj s kaznijo za prekršek iz druge točke prvega odstavka 190. člena se storilcu izreče stranska sankcija odvzem predmetov.
13.0. AKTI VLADE IN AKTI MINISTROV
197. člen
(uporaba letalskih standardov in priporočil)
(1) V skladu s pooblastili v tem zakonu izda vlada ali pristojni minister podzakonske predpise, ki določajo neposredno uporabo standardov in priporočil, ki jih občasno sprejemajo Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), skupnih letalskih predpisov, ki jih izdajajo Združeni letalski organi (JAA), standardov Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (EUROCONTROL) ter priporočil Evropske konference civilnega letalstva (ECAC).
(2) Minister, pristojen za promet, tekoče spremlja spremembe standardov in priporočil, Skupnih letalskih predpisov ter priporočil iz prejšnjega odstavka in skrbi za pravočasne spremembe podzakonskih predpisov. Če pri tem ugotovi neskladnost z zakonom, o tem obvesti vlado.
(3) Agencija skrbi za tekoče ažuriranje prilog k Čikaški konvenciji in Skupnih letalskih predpisov.
(4) Agencija določi tehnična pravila zlasti v zvezi z zrakoplovi, letalskim osebjem in opravljanjem dejavnosti v letalstvu.
(5) Pri izdaji predpisov iz tega člena pristojni izdajatelj predpisa upošteva tudi ustrezno prilogo k Čikaški konvenciji, predpise Skupnosti, druge akte mednarodnih letalskih organizacij, ki urejajo vprašanja s področja letalstva in ki zavezujejo Republiko Slovenijo ter Skupne letalske predpise.
(6) Če vlada ugotovi, da je zaradi zagotovitve varnosti zračnega prometa nujno potrebno takojšnje ukrepanje, odredi potrebno ravnanje in o varnostni problematiki in svojem ukrepanju obvesti Državni zbor Republike Slovenije.
(7) Agencija izdaja Zbornik letalskih predpisov, v katerem praviloma poleg letalskih predpisov objavlja standarde in priporočila, ki jih občasno sprejema ICAO, Skupne letalske predpise (JAR), ki jih izdajajo Združeni letalski organi (JAA), standarde Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (EUROCONTROL), priporočila Evropske konference civilnega letalstva (ECAC), kot letalske standarde in priporočila, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
198. člen
(rok za izdajo določenih predpisov vlade)
Vlada v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise o:
– varovanju (četrti odstavek 125. člena);
– načinu izdaje enotnega dovoljenja za gibanje in muditev na območjih iz prvega odstavka 128. člena ter razlogih za zavrnitev izdaje ali odvzem dovoljenja (tretji odstavek 128. člena);
– pogojih in načinu iskanja in reševanja zrakoplova ter izda navodila, ki jih je treba sprejeti v primeru, ko je zrakoplov pogrešan ali je v nevarnosti ali je prišlo do nesreče ali ko letalskemu prometu grozi nevarnost (prvi odstavek 135. člena);
– preiskovanju letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov, načinu obveščanja in delu preiskovalnega organa, obveščanju pristojnih organov o navedenih dogodkih ter o obveznostih letalskega in drugega strokovnega osebja v tej zvezi (tretji odstavek 141. člen).
199. člen
(rok za izdajo določenih predpisov ministrov)
(1) Minister, pristojen za promet, v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise o:
– pogojih in postopkih za pridobitev licence letalskega tehničnega osebja ter za pridobitev spričevala ali potrdila organizacije za načrtovanje, izdelavo, vzdrževanje, za izvajanje sprememb in popravil zrakoplovov, motorjev, propelerjev, delov in opreme zrakoplovov ter o amaterski izdelavi zrakoplovov (drugi odstavek 38. člena);
– zapisih in dokumentih, ki jih mora voditi izvajalec aktivnosti v letalstvu in določi, kateri morajo biti stalno na krovu zrakoplova (prvi odstavek 42. člena);
– osebju, ki opravlja naloge iz prvega odstavka 43. člena ter pogojih in postopkih za pridobitev licence, ratinga, pooblastila, potrdila oziroma spričevala (peti odstavek 43. člena);
– pogojih in postopkih za priznanje tujih licenc (šesti odstavek 43. člena);
– natančnejših zahtevah, načinu in postopku pridobitve spričevala letalskega prevoznika (deveti odstavek 76. člena);
– načinu in postopkih dodeljevanja slotov ter letališča, na katerih je določanje slotov obvezno (drugi odstavek 93. člena).
(2) Minister, pristojen za promet, v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona, izda predpise:
1. v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor:
– o drugih okoljevarstvenih zahtevah, ki jih mora izpolnjevati zrakoplov, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, postopkih ugotavljanja mejnih vrednosti emisij in o drugih okoljevarstvenih zahtevah ter listinah, s katerimi se dokazujejo (deseti odstavek 31. člena);
– o dovoljenem skupnem hrupu in emisiji motorjev zrakoplovov na letališču in v letališki coni ter določi višino pristojbine za odpravo škodljivih posledic na okolje, če hrup in emisije presegajo dovoljene meje (prvi odstavek 115. člena);
2. v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo:
– natančnejše predpise, s katerimi določi posebnosti glede zdravstvenih pregledov letalskega osebja in drugega strokovnega osebja (šesti odstavek 51. člena).
200. člen
(skupna določba glede izdaje predpisov)
Pri izdaji predpisov in drugih aktov iz tega zakona se upoštevajo ustrezne priloge k Čikaški konvenciji in drugi dokumenti mednarodnih letalskih organizacij, predpisi skupnosti ter ustrezni Skupni letalski predpisi.
Zakon o letalstvu – ZLet (Uradni list RS, št. 18/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
14.0. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
201. člen
(smiselna uporaba določb posameznih predpisov)
(1) Do uveljavitve predpisov po določbah tega zakona, se v Republiki Sloveniji kolikor niso z njimi v nasprotju uporabljajo naslednji predpisi in drugi akti:
1. pravilnik o delu in instrumentalni opremi meteoroloških postaj in drugih služb za meteorološko pomoč v letalstvu na letališčih, ki so odprta za javni zračni promet (Uradni list SFRJ, št. 45/67),
2. odločba o otvoritvi letališča »Ljubljana« za mednarodni javni zračni promet (Uradni list SFRJ, št. 51/63),
3. uredba o varnosti na javnem letališču (Uradni list SFRJ, št. 73/87),
4. uredba o pridobivanju soglasja ter pogojih in načinu za izstreljevanje raket za obrambo proti toči (Uradni list SFRJ, št. 32/87),
5. odlok o načinu izvajanja 208. in 209. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 17/87),
6. pravilnik o projektiranju, graditvi in rekonstrukciji civilnih letališč in njihovi klasifikaciji (Uradni list SFRJ, št. 2/66 in popravek v Uradnem listu SFRJ, št. 4/66),
7. pravilnik o obrazcu stalne in začasne prepustnice za gibanje na javnem letališču (Uradni list SFRJ, št. 32/75),
8. pravilnik o službi za prvo pomoč na letališču (Uradni list SFRJ, št. 57/78),
9. pravilnik o načinu vpisovanja letališč v vpisnik civilnih letališč in vzletišč v vpisnik vzletišč (Uradni list SFRJ, št. 11/79),
10. pravilnik o zaznamovanju stez za vzletanje in pristajanje in drugih stez ter letališke ploščadi na letališču (Uradni list SFRJ, št. 47/79),
11. pravilnik o načinu zaznamovanja stez za vzletanje in pristajanje in drugih stez na civilnih letališčih ter o nameščanju orientacijskih znamenj na objekte v coni civilnih letališč (Uradni list SFRJ, št. 24/66 v zvezi s 197. členom pravilnika o zaznamovanju stez za vzletanje in pristajanje in drugih stez ter letališke ploščadi na letališču, Uradni list SFRJ, št. 47/79 – v skladu z navedenimi določbami se uporabljajo samo 52. do 74. člen),
12. pravilnik o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču (Uradni list SFRJ, št. 9/84),
13. pravilnik o službi za sprejem in odpremo letal, potnikov in stvari na javnem letališču (Uradni list SFRJ, št. 66/87 in 57/90),
14. odredba o minimumu opreme za kontrolo zrakoplovov, potnikov, prtljage in blaga (Uradni list SFRJ, št. 12/75),
15. pravilnik o prostorih, tehnični opremi in načinu pregledovanja letal, potnikov in stvari na javnem letališču (Uradni list SFRJ, št. 8/89, 24/89 in 61/90),
16. pravilnik o letenju letal (Uradni list SFRJ, št. 10/79 in 4/83),
17. pravilnik o postopku in načinu ugotavljanja sposobnosti letal za plovbo (Uradni list SFRJ, št. 35/80),
18. pravilnik o načinu oddaje in vrnitve orožja in streliva v javnem prevozu v zračnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 40/80 in 14/82),
19. pravilnik o načinu metanja kemičnih sredstev iz letala (Uradni list SFRJ, št. 62/80 in 52/83),
20. pravilnik o amaterski izdelavi letal (Uradni list SFRJ, št. 19/82),
21. pravilnik o napravah in opremi, ki morajo biti vdelani v letalo odvisno od njegove kategorije in namena (Uradni list SFRJ, št. 59/84),
22. pravilnik o prevozu otrok v javnem prevozu v zračnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 2/87),
23. pravilnik o civilnem jadralnem letalstvu (Uradni list FLRJ, št. 52/55),
24. pravilnik o padalstvu (Uradni list SFRJ, št. 73/89 in 57/90),
25. pravilnik o načinu preiskovanja letalskih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 66/87),
26. pravilnik o preiskovanju ogrožanja varnosti letal (Uradni list SFRJ, št. 79/87),
27. pravilnik o pogojih za prevoz živali v javnem prevozu v zračnem prometu (Uradni list SFRJ št. 42/88, popravek v št. 45/88, 57/90),
28. pravilnik o homologaciji letala, motorja, propelerja, padala, balona, zmaja in opreme letala (Uradni list SFRJ, št. 54/88),
29. pravilnik o posebnih pogojih za izdelavo in spremembe na letalu, motorju, propelerju, padalu in opremi letala, načinu izdelave tehnično-tehnološke dokumentacije in tehnični kontroli izdelave (Uradni list SFRJ, št. 75/88),
30. pravilnik o strokovni izobrazbi, izpitih in dovoljenjih za delo letalskega tehničnega osebja kontrole letenja (Uradni list SFRJ, št. 13/79).
31. pravilnik o strokovni izobrazbi, izpitih in dovoljenjih za delo kontrolorjev letenja (Uradni list SFRJ, št. 62/79),
32. pravilnik o strokovni izobrazbi, izpitih in dovoljenjih za delo članov posadke letal (Uradni list SFRJ, št. 2/80, 31/80, 53/80, 43/81 in 10/85),
33. pravilnik o strokovni izobrazbi, izpitih in dovoljenjih za delo strokovnega osebja, ki opravlja dela, pomembna za varnost zračne plovbe (Uradni list SFRJ, št. 64/80, 63/81 in 77/82),
34. pravilnik o obrazcu dovoljenja za delo strokovnega osebja, ki opravlja dela, pomembna za varnost zračne plovbe (Uradni list SRS, št. 39/83),
35. pravilnik o strokovni izobrazbi, strokovnem usposabljanju, izpitih, dovoljenjih in pooblastilih letalsko tehničnega osebja in letalskega osebja tehnične priprave (Uradni list SFRJ, št. 35/87, popravek v št. 12/88 in 8/89),
36. pravilnik o strokovni izobrazbi, strokovnem izpitu, dovoljenju za delo in delu, ki ga sme opravljati osebje službe za zvezo (Uradni list SFRJ, št. 62/74),
37. pravilnik o strokovni izobrazbi, strokovnem usposabljanju, izpitih, dovoljenjih in pooblastilih osebja službe za zveze pri kontroli letenja (Uradni list SFRJ, št. 12/88),
38. pravilnik o strokovni izobrazbi strokovnem usposabljanju, izpitih, dovoljenjih in pooblastilih letalsko prometnega osebja (Uradni list SFRJ, št. 37/88),
39. pravilnik o trajanju izmen, trajanju nepretrganega dela in trajanju dnevnega počitka kontrolorjev letenja in pomočnikov kontrolorjev letenja (Uradni list SFRJ, št. 6/89 in 40/89),
40. pravilnik o strokovni izobrazbi, strokovnem usposabljanju, izpitih, dovoljenjih in pooblastilih, osebja, ki dela pri meteorološki varnosti zračne plovbe (Uradni list SFRJ, št. 36/89 in 50/90),
41. pravilnik o zdravstvenih pogojih za opravljanje del letalskega in drugega strokovnega osebja in o posebnih pogojih za opravljanje zdravniških pregledov letalskega in drugega strokovnega osebja, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene organizacije združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 81/89).
(2) Do uveljavitve predpisov po določbah tega zakona, se v Republiki Sloveniji kolikor niso z njimi v nasprotju uporabljajo naslednji predpisi:
1. pravilnik o vsebini glavne knjige registra zrakoplovov (Uradni list RS, št. 2/92),
2. pravilnik o vzletiščih (Uradni list RS, št. 58/92),
3. pravilnik o načinu izdajanja dovoljenj za lete zrakoplovov (Uradni list RS, št. 58/92 in 12/01),
4. navodilo o načinu pregleda potnikov, ki uživajo diplomatsko in konzularno imuniteto, v javnem zračnem prometu (Uradni list RS, št. 70/94),
5. pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati šole ali šolski centri za usposabljanje zrakoplovnega osebja (Uradni list RS, št. 23/95),
6. odredba o pristojbinah na zračnih poteh (Uradni list RS, št. 77/95).
7. pravilnik o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 2/96),
8. pravilnik o uporabi in registraciji zrakoplovov Ministrstva za obrambo (Uradni list RS, št. 23/96),
9. pravilnik o registraciji vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 51/96),
10. odredba o obratovalnem času javnih letališč (Uradni list RS, št. 26/95, 72/95, 35/97, 49/98, 77/98 in 109/00),
11. pravilnik o registraciji in označevanju vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo (Uradni list RS, št. 67/95 in 34/96),
12. odredba o pristojbini za pregled zrakoplova (Uradni list RS, št. 54/97),
13. odredba o pristojbini za preverjanje strokovne usposobljenosti zrakoplovnega osebja (Uradni list RS, št. 54/97 in 39/00),
14. sklep o ustanovitvi letališke kontrole letenja Cerklje, Cerklje ob Krki (Uradni list RS, št. 49/97),
15. pravilnik za varno vzletanje in pristajanje letal v pogojih zmanjšane vidljivosti (Uradni list RS, št. 68/97),
16. pravilnik o načinu in pogojih izrabe rekreacijskega dopusta kontrolorjev letenja in pomočnikov kontrolorjev letenja Uprave RS za zračno plovbo (Uradni list RS, št. 79/97),
17. pravilnik o identifikacijskem znaku – priponki za osebe, zaposlene v Upravi RS za zračno plovbo in za druge osebe (Uradni list RS, št. 43/98),
18. pravilnik o izkaznici pooblaščenega delavca Ministrstva za promet in zveze (Uradni list RS, št. 72/98),
19. uredba o jadralnem zmajarstvu in jadralnem padalstvu (Uradni list RS, št. 13/99),
20. pravilnik o številu in sestavi članov posadke zrakoplova (Uradni list RS, št. 24/99),
21. pravilnik o delovnem času posadk zrakoplovov (Uradni list RS, št. 31/99),
22. pravilnik o licenciranju letalskega osebja – pilotov letal (Uradni list RS, št. 3/00),
23. pravilnik o definiciji in uporabi združljivih tehničnih specifikacij za nabavo opreme in sistemov za vodenje zračnega prometa (Uradni list RS, št. 3/00),
24. pravilnik o reševalni in gasilski službi na javnem letališču (Uradni list RS, št. 42/00),
25. pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 46/00),
26. pravilnik o hrupu zrakoplovov (Uradni list RS, št. 55/00).
202. člen
(predpisi, ki prenehajo veljati oziroma se prenehajo uporabljati)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:
1. zakon o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89 in 29/90), razen določb 28. ter 37. do 40. člena, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov iz 4. poglavja tega zakona,
2. zakon o izkoriščanju javnih letališč (Uradni list SFRJ, št. 12/64 – prečiščeno besedilo).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
1. zakon o dopolnitvah zakona o zračni plovbi (Uradni list RS, št. 58/93),
2. uredba o oznaki državne pripadnosti zrakoplovov (Uradni list RS, št. 9/93).
203. člen
(predpisi o plovnosti)
Do uveljavitve predpisov iz 31. člena tega zakona velja za plovnost zrakoplovov naslednje:
1. Pregled za ugotavljanje plovnosti zrakoplova je lahko osnoven, reden ali izreden in se opravlja na zemlji in med letom. Osnovni in redni pregledi se opravijo na zahtevo lastnika zrakoplova, izredni pregled pa lahko odredi letalski nadzornik, če utemeljeno sumi, da zrakoplov ni varen za letenje.
2. Preizkus zrakoplova v letu se za osnovni pregled opravi v letu brez potnikov ter obsega preizkus letalno-tehničnih karakteristik in obnašanja zrakoplova v letu, redni pregled pa se opravi v letu s potniki in obsega kontrolo delovanja naprav in sistemov zrakoplova na način, ki ne ogroža varnosti leta.
3. Osnovni pregled se opravi na novem zrakoplovu in v tujini nabavljenem zrakoplovu, na drugih zrakoplovih pa po obnovi oziroma večjih popravilih nosilne strukture ali po spremembi, ki utegne vplivati na bistvene lastnosti zrakoplova (trdnost, življenjska doba in tehnične karakteristike) ter na zrakoplovih, ki več kot 6 mesecev nimajo veljavnega spričevala o plovnosti. Redni pregled zrakoplova se opravi pred izdajo oziroma podaljšanjem veljavnosti spričevala o plovnosti. Izredni pregled zrakoplova se opravi, če je poškodovan večji del njegove strukture, kar utegne vplivati na njegovo plovnost, ali na podlagi utemeljenega suma, da zrakoplov ne izpolnjuje predpisanih zahtev za plovnost.
4. Za pregled zrakoplova plača lastnik pristojbino. V primeru, da se z izrednim pregledom, ki ga je zahteval inšpektor ugotovi, da je zrakoplov ploven, se pristojbine za pregled ne plača.
204. člen
(predpisi o izdelavi zrakoplovov in skupni letalski predpisi)
(1) Do uveljavitve predpisov iz 38. in 39. člena tega zakona velja za izdelavo zrakoplovov, motorjev, propelerjev, delov in opreme naslednje:
1. Zrakoplov, motor, propeler, del in oprema zrakoplova se mora izdelovati po tehničnih predpisih za izdelavo in kakovost vgrajenega materiala. Za izdelavo se uporabljajo standardi proizvajalca, ki jih potrdi Uprava. Pred začetkom ali med gradnjo ali izvršitvijo spremembe na zrakoplovu, motorju, propelerju, delu ali opremi zrakoplova, je treba Upravi predložiti ustrezno tehnično dokumentacijo.
2. Izdelavo in spremembe na zrakoplovu, motorju, propelerju, delu in opremi zrakoplova, ter izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije za izdelavo in spremembe sme opravljati organizacija, ki poleg splošnih pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti izpolnjuje posebne pogoje, zlasti glede delovnih prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja za izdelavo zrakoplovov, ter operativno tehničnih postopkov.
3. Proizvajalec zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova mora naročniku oziroma kupcu skupaj s proizvodom dobaviti dokumentacijo o uporabi, vzdrževanju, obnovi in popravilu proizvoda ter zagotoviti, da bo pravočasno in stalno obveščen o tehničnih spremembah oziroma o spremembi načina uporabe, vzdrževanja in popravilih na zadevnem tipu proizvoda.
4. Preizkušanje za izdajo certifikata tipa ali ustreznega potrdila opravi pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje in jo za to pooblasti Uprava. Med certifikacijskim postopkom je treba Upravi predložiti letalni priročnik in priročnik za vzdrževanje novega tipa zrakoplova, motorja, propelerja, dela ali opreme zrakoplova. Preizkušanje za certifikacijo tipa iz tega člena se ne opravi, če je bilo na podlagi rezultatov preizkusov opravljenih v tujini, ugotovljeno, da predloženi tip izpolnjuje predpisane tehnične pogoje za plovnost.
205. člen
(predpisi o vzdrževanju, spremembah in popravilih na zrakoplovih)
Do uveljavitve predpisov iz 38. in 39. člena tega zakona velja za opravljanje vzdrževanja, sprememb in popravil na zrakoplovih, motorjih, propelerjih, delih in opremi zrakoplovov naslednje:
1. Pregledi in preizkusi, popravila, zamenjave in obnove na zrakoplovu, motorju, propelerju, delu in opremi zrakoplova (v nadaljnjem besedilu: vzdrževanje zrakoplova), preventivno vzdrževanje zrakoplova in izvajanje sprememb in popravil na zrakoplovu, motorju, propelerju, delu in opremi zrakoplova, ter tehnična kontrola in kontrola kvalitete del se morajo opravljati v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona ter tehničnimi predpisi proizvajalca za določen tip zrakoplova.
2. Za vzdrževanje in tehnično kontrolo vzdrževanja zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova in za izdelovanje tehnično-tehnološke dokumentacije mora izvajalec, ki ga pooblasti Uprava, izpolnjevati, poleg splošnih tudi, posebne pogoje glede delovnih prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja za to delo ter operativno-tehničnih postopkov. Enomotorne zrakoplove splošne kategorije, balone in jadralna letala sme vzdrževati tudi pooblaščena fizična oseba, če ima licenco za ta tip zrakoplova, kar pa ne velja za obnovo.
3. Vzdrževanje in tehnična kontrola zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova se opravljata po tehničnem sistemu za vzdrževanje, ki se določi za vsak tip zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova. Tehnični sistem sestoji iz programa in predpisanih postopkov za vzdrževanje zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova ter zajema roke in način njihovega izvajanja, določi pa se v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, zahtevami za vzdrževanje, ki jih odobrijo pristojni letalski organi in organizacije države proizvajalca zrakoplova in tehničnimi navodili za vzdrževanje zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova, ki jih izdela proizvajalec, ter načinom njihove uporabe in rezultati preizkusa njihove zanesljivosti med uporabo. Tehnični sistem za vzdrževanje zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova izdela lastnik zrakoplova, če vzdržuje zrakoplov, motor, propeler, del ali opremo zrakoplova in ga predloži Upravi v potrditev.
4. Če lastnik zrakoplova zaupa vzdrževanje zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova drugi osebi, mora predložiti Upravi listino, s katero izkaže, da je tako osebo pooblastil pristojni letalski organ oziroma pristojna organizacija za opravljanje takega dela.
5. Če se zrakoplov, vpisan v register zrakoplovov, da v zakup drugi osebi, mora lastnik zrakoplova s pogodbo zagotoviti vzdrževanje zrakoplova, motorja, propelerja, dela in opreme zrakoplova po odobrenem tehničnem sistemu za vzdrževanje in sicer pri osebi, ki je za taka dela pooblaščena v skladu z 38. členom tega zakona.
6. Lastnik oziroma uporabnik zrakoplova mora v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, zagotoviti pregled zrakoplova pred vsakim vzletom, da se ugotovi, ali je zrakoplov ploven. Oseba, pooblaščena za pregled zrakoplova, mora s svojim podpisom v knjigi zrakoplova potrditi, da je bil zrakoplov pregledan in da je sposoben za varno letenje.
7. Program popravila zrakoplova zaradi večje poškodbe, zaradi katere je zrakoplov izgubil plovnost, odobri Uprava.
206. člen
(predpisi o razvrstitvi zrakoplovov)
Do uveljavitve predpisov iz 40. člena tega zakona se zrakoplovi razvrščajo glede na:
1. vrsto: na zrakoplove težje od zraka (letalo, giroplan, helikopter, mahokrilec, jadralno letalo, ultralahke letalne naprave in druge letalne naprave) in zrakoplove lažje od zraka (prosti balon, vezani balon in zračna ladja);
2. kategorijo: na prometno kategorijo, splošno kategorijo (neakrobatska, polakrobatska in akrobatska) in posebno kategorijo (amatersko izdelan zrakoplov, eksperimentalen zrakoplov, ultralahka letalna naprava in podobno);
3. namen uporabe: kot zrakoplovi za prevoz oseb in stvari, zrakoplovi za prevoz tovora, zrakoplovi za dela v kmetijstvu in gozdarstvu, zrakoplovi za športno dejavnost, zrakoplovi za usposabljanje letalskega osebja, zrakoplovi za prvo pomoč in druge;
4. največjo dovoljeno maso pri vzletanju: na zrakoplove z maso: od 50 do 2750 kg, od 2751 do 5700 kg, od 5701 do 27000 kg, od 27001 do 72000 kg in nad 72001 kg.
207. člen
(predpisi o listinah in knjigah zrakoplova)
Do uveljavitve predpisov iz 42. člena tega zakona veljajo za listine in knjige zrakoplova naslednje določbe:
1. Zrakoplov, ki se uporablja za letenje, mora imeti listine in knjige, predpisane s tem zakonom. Vsebino listin in knjig ter način njihovega vodenja, urejajo predpisi, izdani na podlagi tega zakona.
2. Med letenjem morajo biti v zrakoplovu, razen v balonu in drugih letalnih napravah, naslednje listine in knjige:
– potrdilo o vpisu v register zrakoplovov,
– spričevalo o plovnosti zrakoplova,
– dovoljenje za delo radijske postaje (če jo ima),
– licenca oziroma potrdilo člana posadke,
– operativni dnevnik zrakoplova,
– nalog za let.
3. V zrakoplovu, ki se uporablja za prevoz oseb in stvari, morajo biti poleg listin in knjig iz prejšnje točke tega člena tudi naslednje listine in knjige:
– listina obremenitve in lege težišča,
– dokumenti za pripravo leta,
– listina s podatki o vkrcanih stvareh, če se prevažajo stvari,
– letalni priročnik zrakoplova,
– letalno-operativni priročnik,
– potni priročnik zrakoplova,
– seznam opreme v primeru nevarnosti, s katero je zrakoplov opremljen,
– potna knjiga zrakoplova,
– potrdilo o izpolnjevanju okoljevarstvenih zahtev (hrup, emisija plinov).
4. Če se zrakoplov izbriše iz registra zrakoplovov, se izročijo ministrstvu, pristojnemu za promet, naslednje njegove listine: potrdilo o vpisu v register zrakoplovov, spričevalo o plovnosti zrakoplova in dovoljenje za delo radijske postaje (če ga ima).
5. Vsebina dokumentov na zrakoplovu je naslednja:
– v spričevalo o registraciji se vpišejo podatki o državni pripadnosti zrakoplova, namenu uporabe in lastniku zrakoplova;
– v spričevalo o plovnosti zrakoplova se vpišejo podatki o njegovih oznakah, tipu, kategoriji, vrsti in namenu uporabe, ter drugi predpisani podatki;
– z dovoljenjem za delo radijske postaje se daje pravica, da se določena radijska postaja uporablja na način, urejen s predpisi o radijskih zvezah;
– v potno knjigo zrakoplova se vpišejo podatki o izrednih in drugih dogodkih na zrakoplovu med letom, razen podatkov, ki se vpišejo v operativni dnevnik;
– v operativni dnevnik zrakoplova se vpišejo podatki o posadki zrakoplova, gibanju zrakoplova, delovanju motorja in drugih sistemov in naprav na zrakoplovu, urah letenja, nesrečah, ki so se pripetile zrakoplovu, o opravljenih popravilih in pregledih ter o pripravljenosti zrakoplova za letenje;
– v listo obremenitve in lege težišča se vpišejo podatki o številu potnikov, teži vkrcanih stvari, razporeditvi tovora in količini goriva, ki ga nosi zrakoplov;
– v dokumente za pripravo leta se vpišejo meteorološki podatki, načrti leta in seznam podatkov za vzletanje in pristajanje zrakoplova;
– letalni priročnik vsebuje navodilo za uporabo zrakoplova, njegovih naprav in sistemov;
– potni priročnik vsebuje potne karte in postopke za vzletanje zrakoplova z letališča in pristajanje na njem;
– letalno-operativni priročnik vsebuje opis sistemov zrakoplova ter opis normalnih in izrednih postopkov in postopkov v primeru nevarnosti.
6. Izpolnjeni operativni dnevnik zrakoplova, ki se uporablja za prevoz oseb in stvari, mora biti v zrakoplovu, dokler ni izpolnjen naslednji operativni dnevnik. Operativni dnevnik zrakoplova, ki se ne uporablja za prevoz oseb in stvari, hrani lastnik oziroma uporabnik zrakoplova tri leta od dneva, ko je bil izpolnjen. Po poteku tega roka se podatki iz operativnega dnevnika zrakoplova, ki se uporablja za prevoz oseb in stvari, vpišejo v zbirko tehničnih dokumentov o bistvenih lastnostih in vzdrževanju zrakoplova (v nadaljnjem besedilu: matična knjiga), ki jo vodi lastnik oziroma uporabnik, in ki jo mora hraniti 10 let potem, ko je bil zrakoplov izbrisan iz registra. Če se zrakoplov proda tujemu kupcu, se matična knjiga izroči temu kupcu.
7. Izpolnjeno potno knjigo zrakoplova mora lastnik oziroma uporabnik zrakoplova hraniti leto dni od dneva, ko je bila izpolnjena. Po poteku tega roka in če je zrakoplov izbrisan iz registra, se potna knjiga zrakoplova izroči ministrstvu, pristojnemu za promet, ki jo mora hraniti 10 let od dneva, ko jo je prejela.
8. Lista obremenitve in lege težišča ter listine s podatki o vkrcanih stvareh morata lastnik oziroma uporabnik zrakoplova in ustrezna služba na letališču za vzletanje in pristajanje, hraniti najmanj 90 dni od dneva, ko se je let začel.
9. Dokumente za pripravo leta mora lastnik oziroma uporabnik zrakoplova hraniti najmanj 90 dni po letu.
10. Listine in knjige tujih zrakoplovov, izdane po predpisih države registracije zrakoplova, veljajo v Republiki Sloveniji, če je to določeno z mednarodno pogodbo ali pod pogojem vzajemnosti. Ne glede na to zahtevo veljajo listine in knjige tujega zrakoplova v Republiki Sloveniji tudi, če vzajemnost ni izkazana, če je to tujemu zrakoplovu priznano v dovoljenju za letenje v slovenskem zračnem prostoru.
11. Šteje se, da zrakoplov, ki je registriran v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje okoljevarstvene zahteve, če ima spričevalo o hrupu, izdano ali priznano za zrakoplov po predpisih, ki se uporabljajo na dan uveljavitve tega zakona.
208. člen
(predpisi o licencah)
(1) Do uveljavitve predpisov iz 43. do 67. člena tega zakona se štejejo dovoljenja za delo in pooblastila, izdana letalskemu osebju v skladu z določbami zakona o zračni plovbi za licenco, rating, pooblastilo, spričevalo in potrdilo po tem zakonu in ostanejo v veljavi do izteka veljavnosti posameznega dovoljenja oziroma najdalj do izteka prehodnih obdobij, določenih v navedenih predpisih.
(2) Do izdaje predpisov iz 38., 43. in 48. člena tega zakona se letalskemu osebju izda in podaljša veljavnost dovoljenja za delo in pooblastilo z veljavnostjo:
1. 24 mesecev – športnemu pilotu;
2. 12 mesecev – poklicnemu pilotu letala ali helikopterja;
3. 12 mesecev – prometnemu pilotu letala ali helikopterja;
4. 12 mesecev navigatorju – letalcu;
5. 12 mesecev inženirju letalcu;
6. 12 mesecev kabinskemu osebju, če vložnik izkaže, da izpolnjuje vse predpisane strokovne, zdravstvene, starostne in druge pogoje v skladu s predpisi iz 201. člena tega zakona.
(3) Usposobljenost osebe, ki ima licenco iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena, pa več kot 60 dni ne uresničuje upravičenj iz licence in pooblastila, preveri inštruktor oziroma pooblaščeni učitelj letenja, v skladu z določbami pravilnika iz 32. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona. Smiselno enako velja za osebo, ki ima licenco ali pooblastilo iz 1. točke drugega odstavka tega člena, če upravičenj iz licence in pooblastila ne uresničuje več kot 90 dni.
209. člen
(predpisi o licencah kontrolorjev letenja)
(1) Do uveljavitve predpisov iz 43. oziroma 48. člena tega zakona se kontrolorju letenja, ki je star manj kot 40 let, izda ali podaljša veljavnost dovoljenja za delo in pooblastilo oziroma se izda licenca in pooblastilo z veljavnostjo 24 mesecev, tistemu, ki je star več kot 40 let, pa za 12 mesecev.
(2) Do uveljavitve predpisov iz 43. oziroma 48. člena tega zakona se pomočniku kontrolorja letenja izda ali podaljša veljavnost dovoljenja za delo in pooblastilo oziroma se izda potrdilo z ustreznim pooblastilom z veljavnostjo 24 mesecev.
210. člen
(predpisi o licencah drugega osebja)
Do uveljavitve predpisov iz 38., 43., 48. oziroma 67. člena tega zakona se osebi, ki spada med:
– osebje, ki skrbi za meteorološko varnost zračne plovbe,
– letalsko tehnično osebje,
– letalsko prometno osebje,
– letalsko osebje za tehnične priprave,
– tehnično osebje kontrole letenja,
– osebje tehnološke priprave kontrole letenja,
– osebje za zveze kontrole letenja ter
– padalsko osebje,
izda ali podaljša veljavnost dovoljenja za delo in pooblastila za 24 mesecev.
211. člen
(predpisi o omejitvah delovne obveznosti)
(1) Do izdaje predpisov iz 43. do 67. člena tega zakona sme za člana posadke zrakoplova v zračnem prevozu trajati:
1. delovni čas – tedensko do 40 ur, s tem, da v 30 zaporednih dneh ne preseže 160 ur, in
2. čas letenja – tedensko do 28 ur, s tem, da v 30 zaporednih dneh ne preseže 85 ur.
(2) Delovni čas kontrolorja letenja ne sme preseči 160 ur mesečno oziroma 462 ur v treh zaporednih mesecih.
212. člen
(rekreacijski dopust)
(1) Delavcem navigacijskih služb zračnega prometa, ki morajo imeti za svoje delo, v skladu z določbami letalskih standardov in priporočil ICAO, veljavno licenco ali pooblastilo, pripada za ohranitev telesne in duševne kondicije do 15 dni posebnega dopusta na leto (rekreacijski dopust).
(2) Kontrolorjem letenja pripada 15 dni posebnega dopusta iz prejšnjega odstavka, od tega posebnega dopusta pa sedem dni plačanega medicinsko programiranega rekreacijskega dopusta na leto.
(3) Minister, pristojen za promet, izda predpise o načinu in pogojih izrabe ter plačilu dopusta iz tega člena.
213. člen
(predpisi o operativni licenci in spričevalu letalskega prevoznika)
(1) Podzakonske akte iz 4. poglavja tega zakona izda minister, pristojen za promet, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona in se začnejo uporabljati po poteku šestih mesecev od njihove izdaje, če posamezen podzakonski akt ne določa drugače.
(2) Listine, izdane na podlagi 28. in 37. do 40. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89, 29/90 in Uradni list RS, št. 58/93), se štejejo za operativno licenco in spričevalo letalskega prevoznika iz 69. do 76. člena oziroma za drugo ustrezno spričevalo ali dovoljenje, ki se izda v skladu z določbami 4. poglavja tega zakona, in se lahko uporabljajo do začetka uporabe predpisov iz prejšnjega odstavka. Vlogo za izdajo listine po tem zakonu vloži predlagatelj pri ministrstvu, pristojnemu za promet, najkasneje v roku 60 dni pred začetkom uporabe predpisov iz prejšnjega odstavka.
(3) Šteje se, da letalski prevoznik izpolnjuje pogoje glede operativne licence iz prvega odstavka 68. člena in 69. člena tega zakona ter pogoje glede spričevala letalskega prevoznika iz 76. člena tega zakona, če ima na dan uveljavitve tega zakona veljavno listino, izdano na podlagi 28. člena zakona iz prejšnjega odstavka. Določba tega odstavka se uporablja do začetka uporabe podzakonskih aktov iz prvega odstavka tega člena.
214. člen
(varstvo pri opravljanju dela pilotov in delavcev na terenu)
(1) V državni upravi zaposleni poklicni in prometni piloti z ratingom oziroma pooblastilom inštruktorja ali učitelja letenja, če je to zahtevano s sistemizacijo, delavci v preiskovalnem organu za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, delavci tehničnih služb ministrstva, pristojnega za promet, ki opravljajo delo na terenu, delavci Sektorja za varnost in letalske standarde v ministrstvu, pristojnem za promet, ki opravljajo delo na terenu ter letalski nadzorniki imajo pravico do posebnega varstva pri opravljanju dela.
(2) Poškodba ali bolezen, ki nastane pri opravljanju delovne dolžnosti, se šteje kot poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Delavec iz prejšnjega odstavka, ki se pri opravljanju dela poškoduje ali zboli, ima pravice po posebnih predpisih.
(3) Za poškodbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi poškodba, ki jo je delavec utrpel na poti z dela ali na delo po običajni poti.
(4) Družinski člani delavca iz prvega odstavka, ki je izgubil življenje pri opravljanju delovnih dolžnosti, imajo po njem pravico do povračila stroškov prevoza, pogrebnih storitev in odškodnine.
(5) Stroške za invalidsko in nezgodno zavarovanje ter pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena krije država. Višino zavarovalne vsote predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
215. člen
(uporaba nekaterih določb)
Določbe drugega do šestega odstavka 39. člena, devetega odstavka 69. člena, v delu, ki se nanaša na upoštevanje morebitnih odločitev, priporočil, oziroma pojasnil Evropske komisije in odločitve Evropskega sodišča, drugega odstavka 71. člena, v delu, ki se nanaša na državljane držav članic Skupnosti, sedmega odstavka 72. člena, prvega in tretjega odstavka 74. člena in sedmega odstavka 81. člena tega zakona se uporabljajo od dneva članstva Republike Slovenije v Skupnosti, oziroma od dneva uveljavitve mednarodne pogodbe, ki se sklene na podlagi 4. točke 55. člena Evropskega sporazuma oziroma druge mednarodne pogodbe.
216. člen
(letališča in navigacijske službe zračnega prometa)
(1) Vlada določi sistem letališč iz 86. člena tega zakona v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Šteje se, da imajo letališča in objekti na letališčih ter objekti, naprave in omrežja navigacijskih služb zračnega prometa obratovalno dovoljenje po tem zakonu, če so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi in se jim namembnost po 25. juniju 1991 ni spremenila.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora obratovalec letališča predložiti ministrstvu, pristojnemu za promet:
1. analizo topografskih pogojev,
2. navigacijsko študijo za letališče z ustreznimi meteorološkimi podatki,
3. navodilo za delo predpisanih služb ter uporabo in vzdrževanje objektov, opreme in naprav, pomembnih za varnost zračnega prometa,
4. prostorski izvedbeni akt za območje letališča,
5. izris iz katastrskega načrta (mapna kopija),
6. izpiske iz zemljiške knjige za parcele letališča, vse v obsegu, ki še ni bil predložen ministrstvu, pristojnemu za promet.
217. člen
(varovanje)
Osnovne varnostne preglede in druge naloge varovanja iz tretjega odstavka 127. člena tega zakona, prevzamejo izvajalci letaliških služb iz 158. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi predpisov in programov iz 125. in 129. člena tega zakona.
218. člen
(razvoj letališč v prehodnem obdobju)
Naloge v zvezi z načrtovanim razvojem letališč se do sprejema nacionalnega programa izvajajo na osnovi programiranega razvoja posameznega letališča, za katerega pridobi upravljalec letališča soglasje vlade. Vlada izda soglasje ob smiselnem upoštevanju določb 6. člena.
219. člen
(obratovanje javnih letališč v prehodnem obdobju)
(1) Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo dejavnosti, ki so s tem zakonom določene kot naloge obratovalca letališča, nadaljujejo z opravljanjem svoje dejavnosti in so si dolžne pridobiti obratovalno dovoljenje po določbah tega zakona v roku enega leta od uveljavitve predpisov iz 165. člena, pri čemer so dolžne podati popolno vlogo najkasneje 6 mesecev pred iztekom navedenega roka. Obratovalci javnih letališč oziroma izvajalci storitev zemeljske oskrbe so dolžni izdelati tarife in določiti cene iz 164. člena tega zakona in opraviti prvo posvetovanje v roku 60 dni po uveljavitvi predpisov iz 165. člena, ki se nanašajo na odbor uporabnikov letališča. Novi ponudniki storitev morajo opraviti prvo usklajevanje pred začetkom izvajanja storitev.
(2) Vlada izda predpise iz 165. člena v 10 mesecih od uveljavitve tega zakona.
220. člen
(začetek delovanja Uprave za civilno letalstvo)
Z dnem uveljavitve tega zakona Uprava nadaljuje z delom kot Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo in do izločitve navigacijskih služb zračnega prometa iz njene sestave, opravlja vse naloge, ki se nanašajo na naloge Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo in naloge navigacijskih služb civilnega letalstva, razen nalog iz 5. točke prvega odstavka 117. člena tega zakona.
221. člen
(prehodna določba za pooblaščene izvajalce zdravstvenih pregledov)
Pooblaščeni izvajalci zdravstvenih pregledov, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo zdravstvene preglede letalskega in drugega strokovnega osebja, nadaljujejo z opravljanjem dosedanjih nalog do izteka veljavnosti pooblastil, ki so bila izdana po dosedanjih predpisih oziroma do pridobitve pooblastila v skladu z določbami tega zakona in predpisov iz šestega odstavka 51. člena tega zakona, vendar najdalj do 31. 12. 2002.
222. člen
(nedokončani postopki o prekrških)
Postopki o prekrških, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo ob uporabi določb zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89 in 29/90 in Uradni list RS, št. 58/93).
223. člen
(stroški)
(1) Za licenco, rating, pooblastilo, spričevalo za usposabljanje, priznanje tuje listine, preverjanje usposobljenosti, opravljanje izpitov, registracijo zrakoplova, potrdilo o vpisu zrakoplova, spričevalo, certifikat, dovoljenje, odobritve listin, preglede v zvezi z registracijo zrakoplovov ter za druga dejanja na zahtevo stranke, ki jih v okviru svojih pristojnosti izvaja ministrstvo, pristojno za promet, oziroma pooblaščena oseba, vse v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, se plača stroške.
(2) Minister, pristojen za promet, v zvezi s prvim odstavkom tega člena:
1. lahko predpiše obrazce, ki jih izdaja ministrstvo, pristojno za promet, in v soglasju z ministrom, pristojnim za finance:
2. določi ceno obrazcev iz prejšnje točke in višino stroškov iz prejšnjega odstavka tega člena, ki jih stranke plačujejo pristojnemu organu.
(3) Potrdilo o plačilu stroškov priloži predlagatelj vlogi za izdajo zahtevane listine ali predlaganega dejanja ministrstva, pristojnega za promet, oziroma pooblaščene osebe.
(4) Postopek za izdajo listine, ki je bil uveden pred uveljavitvijo tega zakona, se konča po določbah tega zakona.
(5) Obrazci, ki jih izdaja ministrstvo, pristojno za promet, se smejo uporabljati še dve leti od izdaje predpisov iz tega zakona, če se z navedenimi predpisi ne določi drugačen rok. Po preteku tega roka se izdana listina, na vlogo imetnika za podaljšanje veljavnosti listine, zamenja z novo ob izteku veljavnosti listine.
224. člen
(državna zastava)
Zrakoplov, ki je registriran v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, lahko nosi slovensko državno zastavo ne glede na določbo 21. člena tega zakona.
225. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-A (Uradni list RS, št. 79/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59. člen
(1) Pristojnosti in naloge, ki jih imata po Zakonu o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (Uradni list RS, št. 30/06 – uradno prečiščeno besedilo) Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo in Prometni inšpektorat Republike Slovenije, preidejo z dnem uveljavitve tega zakona na ministrstvo, pristojno za promet.
(2) Šteje se, da je v vseh predpisih, izdanih na podlagi Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01, 110/02 – ZGO-1 in 49/06 – ZMetD) in tistih, ki se uporabljajo na njegovi podlagi, v primerih, ko je navedena pristojnost Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo oziroma njenega predstojnika ali Prometnega inšpektorata Republike Slovenije oziroma njegovega predstojnika, pristojni organ ministrstvo, pristojno za promet.
(3) Postopek za izdajo listin, ki se izdajo na podlagi letalskih predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji in glede katerih je bil postopek za njihovo izdajo uveden pred uveljavitvijo tega zakona, se konča po določbah tega zakona.
(4) Obrazci, ki jih je izdala Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo, se smejo uporabljati do izdaje novih predpisov, vendar največ eno leto od dneva uveljavitve tega zakona.
60. člen
Ne glede na 217. člen Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01, 110/02 – ZGO-1 in 49/06 – ZMetD) morajo obratovalec javnega letališča, ki zagotavlja in obratuje manevrske površine in ploščadi, potniški ali tovorni terminal letališča in letalski prevozniki ali operatorji iz 26. člena tega zakona zagotoviti izpolnjevanje pogojev in zahtev iz navedenega člena v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
61. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe 18. in 51. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. septembra 2006.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-B (Uradni list RS, št. 33/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu – ZLet-C (Uradni list RS, št. 62/10) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
(prevzem pristojnosti)
(1) Agencija začne izvajati pristojnosti iz 179.i člena zakona (v nadaljnjem besedilu: prevzem pristojnosti) najpozneje v petih mesecih od uveljavitve tega zakona. Pri tem mora biti zagotovljena stalnost nadzora letalske varnosti v skladu z letalskimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(2) Agencija, ob upoštevanju obveznosti v zvezi z upravnimi nalogami ministrstva, pristojnega za promet, z dnem prevzema pristojnosti prevzame javne uslužbence ministrstva, pristojnega za promet, ki so bili na dan uveljavitve tega zakona razporejeni na delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge, ki s prevzemom pristojnosti preidejo v pristojnost agencije. Javni uslužbenci sklenejo z agencijo pogodbo o zaposlitvi za delovna mesta, določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest agencije, za katera izpolnjujejo predpisane pogoje.
(3) Z dnem začetka delovanja agencije se izvede prenos oziroma prevzem potrebnih sredstev za njeno delovanje in za prevzem pristojnosti. Pri tem se upoštevajo okoliščine in potrebe agencije od začetka delovanja do prevzema pristojnosti in po prevzemu pristojnosti.
(4) Z dnem, ko agencija prevzame pristojnosti, se vsi nekončani upravni postopki iz pristojnosti agencije, in postopki stalnega nadzora, z ministrstva, pristojnega za promet, prenesejo v vodenje na agencijo, ki nadaljuje postopke v skladu s tem zakonom. Postopki za izdajo listin, ki se izdajajo na podlagi letalskih predpisov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, uvedeni pred dnevom prevzema pristojnosti, se končajo po določbah tega zakona.
(5) Pritožbeni postopki, začeti pred dnevom prevzema pristojnosti, se končajo po določbah zakona, ki ureja letalstvo, ki so veljale do uveljavitve tega zakona.
(6) Nedokončani inšpekcijski postopki in postopki o prekrških, ki so se začeli pred dnevom prevzema pristojnosti, se dokončajo po določbah tega zakona.
(7) Z dnem prevzema pristojnosti agencija prevzame vse pogodbene obveznosti in pravice iz pogodb, ki jih je kot pogodbena stranka sklenilo ministrstvo, pristojno za promet, in se nanašajo na izvajanje nalog agencije, in sicer do rokov, določenih v prevzetih pogodbah.
(8) Šteje se, da je v predpisih, izdanih na podlagi zakona, ki ureja letalstvo, in predpisih, ki se uporabljajo na njegovi podlagi, ter v predpisih za izvajanje predpisov Evropske unije, če je navedena pristojnost ministrstva, pristojnega za promet, ki po tem zakonu preide na agencijo, pristojni organ agencija, kolikor za posamezno vsebinsko področje ni drugače določeno.
(9) Obrazci, ki jih je izdalo ministrstvo, pristojno za promet, se smejo uporabljati do izdaje novih, vendar največ še šest mesecev po dnevu prevzema pristojnosti.
49. člen
(zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja agencije)
(1) Vlada sprejme ustanovitveni akt agencije najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Ustanovitelj zagotovi agenciji finančne pogoje in osnovna materialna sredstva za začetek dela in poslovanja z zagotovitvijo prostorov in opreme iz ministrstva, pristojnega za promet.
(3) Vlada in minister, pristojen za promet, izdata predpise iz tretjega odstavka 5. člena, četrtega odstavka 68. člena, prvega odstavka 155. člena, četrtega odstavka 166.a člena, petega odstavka 168. člena, tretjega odstavka 168.b člena in šestega odstavka 179.a člena zakona najkasneje v petih mesecih po njegovi uveljavitvi, predpis iz petega odstavka 164. člena zakona pa najkasneje v roku enega leta po njegovi uveljavitvi. Do uveljavitve teh predpisov se uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona. Če do izdaje predpisov po tem odstavku agencija ne bi mogla začeti z izvajanjem določenih nalog, jih do uveljavitve novih predpisov izvaja ministrstvo, pristojno za promet.
(4) Ne glede na določbe tega zakona se določbe 207. in 216. člena zakona uporabljajo do izdaje novih predpisov.
50. člen
(izpolnjevanje pogojev za letalske nadzornike)
Oseba, ki ima na dan uveljavitve tega zakona višješolsko izobrazbo, pridobljeno pred uvedbo visokošolskega strokovnega izobraževanja leta 1996 oziroma univerzitetnega študija po letu 1998, in:
– licenco prometnega pilota letala (ATPL(A)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco prometnega pilota helikopterja (ATPL(H)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, oziroma najmanj licenco poklicnega pilota letala (CPL(A)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco poklicnega pilota helikopterja (CPL(H)) z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali
– licenco kontrolorja zračnega prometa z ratingom nadzorne priletne kontrole ali ratingom nadzorne območne kontrole z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, oziroma licenco za vzdrževanje zrakoplova kategorije B z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, ali licenco za vzdrževanje zrakoplova kategorije C z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju, ki ga nadzira, izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta v agenciji in nadaljuje z opravljanjem dela oziroma za zaposlitev v agenciji na delovnem mestu, za katerega se zahteva visokošolska izobrazba.
51. člen
(organi agencije v prehodnem obdobju)
Vlada Republike Slovenije najkasneje tri mesece po uveljavitvi tega zakona, na predlog ministra, pristojnega za promet, imenuje vršilca dolžnosti direktorja agencije, vendar ne za dlje kot za eno leto.
52. člen
(varstvo pri opravljanju dela)
Določbe 214. člena zakona se glede varstva pri opravljanju dela pilotov in delavcev na terenu uporabljajo tudi za letalske nadzornike in nadzornike, zaposlene v agenciji.
53. člen
(dokumentarno gradivo)
Tekočo zbirko dokumentarnega gradiva, ki se nanaša na dejavnost agencije po tem zakonu, agencija prevzame od ministrstva, pristojnega za promet, z dnem prevzema pristojnosti za izvajanje pooblastil in nalog po tem zakonu.
54. člen
(prenehanje veljavnosti določb Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati tretji in četrti stavek prvega odstavka ter drugi in četrti odstavek 21. člena Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (Uradni list RS, št. 101/03, 110/05 in 109/09).
55. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.