Uradni list

Številka 123
Uradni list RS, št. 123/2006 z dne 30. 11. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 123/2006 z dne 30. 11. 2006

Kazalo

5268. Zakon o financiranju občin (ZFO-1), stran 13077.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o financiranju
občin (ZFO-1)
Razglašam Zakon o financiranju občin (ZFO-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. novembra 2006.
Št. 001-22-177/06
Ljubljana, dne 27. novembra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O FINANCIRANJU OBČIN (ZFO-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
S tem zakonom se ureja financiranje nalog iz občinske pristojnosti.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »prebivalec« je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji in občini in tujec z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki ima prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in občini. Za podatke o številu prebivalcev ali izračun deležev prebivalcev po tem zakonu se upoštevajo podatki Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
2. »povprečnina« je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin;
3. »primerna poraba občine« je za posamezno občino za posamezno proračunsko leto ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog;
4. »skupna primerna poraba občin« je skupen primeren obseg sredstev za financiranje nalog občin za posamezno proračunsko leto, ugotovljen kot vsota primernih porab vseh občin za posamezno proračunsko leto;
5. »glavarina« je na prebivalca v državi ugotovljen delež dohodnine oziroma drugih davkov, odstopljen občinam za financiranje skupne primerne porabe občin;
6. »prihodek občine iz glavarine« je prihodek občine iz davkov in drugih prihodkov, ki so v skladu z zakonom prihodek državnega proračuna v višini glavarine, pomnožene s številom prebivalcev občine in popravljene z indeksom raznolikosti občine;
7. »finančna izravnava« so sredstva, ki se v posameznem proračunskem letu iz državnega proračuna dodelijo občini, ki s prihodki, določenimi z zakonom, ne more financirati svoje primerne porabe;
8. »investicije« so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja občine v obliki zemljišč, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja, vključno naložbe v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij, izboljšanje kakovosti življenja in druge naložbe, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti;
9. »lokalna javna infrastruktura« je infrastruktura javnih služb, ki jo v skladu z zakonom zagotavljajo občine;
10. »upravičeni stroški« so tisti del stroškov investicije, ki so osnova za določitev dodatnih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
3. člen
(načela financiranja občin)
Financiranje občin temelji na načelih lokalne samouprave, predvsem načelu sorazmernosti virov financiranja z nalogami občin in načelu samostojnosti občin pri financiranju občinskih nalog.
4. člen
(načelo proračunskega financiranja)
(1) Vsi prejemki in izdatki občine morajo biti zajeti v občinskem proračunu.
(2) Sestavo, pripravo in izvrševanje občinskega proračuna ureja zakon, ki ureja javne finance.
5. člen
(financiranje opravljanja nalog iz državne pristojnosti)
(1) Z zakonom, s katerim je na občino preneseno opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, se določi način zagotavljanja sredstev, ki jih mora zagotoviti država.
(2) Država mora občini zagotoviti financiranje v sorazmerju z vrsto in obsegom prenesenih nalog.
II. VIRI FINANCIRANJA OBČINE
6. člen
(lastni davčni viri)
(1) Viri financiranja občine so prihodki občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu: prihodki) od:
– davka na nepremičnine;
– davka na vodna plovila;
– davka na promet nepremičnin;
– davka na dediščine in darila;
– davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in
– drugega davka, če je tako določeno z zakonom, ki davek ureja.
(2) Občini pripadajo prihodki od davkov iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja posamezen davek.
7. člen
(drugi lastni viri)
(1) Vir financiranja občine so tudi prihodki od samoprispevka, takse, globe, koncesijske dajatve, plačila za storitve lokalnih javnih služb in drugi, če je tako določeno z zakonom, ki ureja posamezno dajatev, ali s predpisom, izdanim na podlagi zakona.
(2) Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
(3) Prihodki občine so tudi prihodki od stvarnega in finančnega premoženja občine, prejete donacije in transferni prihodki iz državnega proračuna in sredstev skladov Evropske unije.
8. člen
(odstopljeni viri)
(1) Vir financiranja občin so tudi prihodki iz dohodnine in drugih davkov, ki so v skladu z zakonom prihodek državnega proračuna, in sicer za posamezno proračunsko leto v višini skupne primerne porabe občin.
(2) Z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, se določijo davki in obseg prihodkov iz davkov, ki se odstopijo občinam v višini iz prejšnjega odstavka.
(3) Prihodki občin iz prvega in drugega odstavka tega člena se štejejo za lastne vire financiranja občin.
9. člen
(občinske takse)
(1) Občina lahko predpiše občinsko takso za:
– uporabo javnih površin za prirejanje razstav in zabavnih prireditev;
– oglaševanje na javnih mestih;
– parkiranje na javnih površinah;
– uporabo javnega prostora za kampiranje in
– druge zadeve, če tako določa zakon.
(2) Občinsko takso predpiše občina z odlokom, s katerim predpiše vrsto in višino takse ter zavezance za plačilo takse. Višina takse se ne določi po vrednosti predmeta, dejanskem prometu ali dejanskem dohodku.
(3) Občina ne sme zahtevati plačila občinske takse za dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, če je to za posamezne primere z zakonom prepovedano, ali je predpisan ali s pogodbo dogovorjen drug način plačila.
10. člen
(zadolževanje)
(1) Občina se lahko zadolžuje v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se občina v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, v obsegu, ki skupaj z obstoječim stanjem dolgov ne presega 20% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije in če odplačilo glavnic in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 5% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije.
(3) Ne glede na omejitev iz prejšnjega odstavka se lahko občina zadolžuje za financiranje investicij na področju osnovnega šolstva, stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo in javne infrastrukture za ravnanje z odpadno vodo ter investicij, ki so sofinancirane iz sredstev skladov Evropske unije, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu ne preseže dodatnih 3% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov sprejetega proračuna, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in če doba odplačevanja ni daljša od ekonomske življenjske dobe investicije.
(4) Za leta odplačevanja posojila, za katera občina še nima sprejetega proračuna, se za določitev možnega obsega zadolževanja občine in odplačil glavnic in obresti upoštevajo realizirani prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije, za določitev obsega odplačil glavnice in obresti pa realizirani prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov iz proračuna preteklega leta brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije.
(5) V dovoljeni obseg zadolževanja iz drugega in tretjega odstavka se štejejo lizingi, blagovni krediti in vsakršna druga oblika pogodbenega razmerja, ki pomeni dejansko zadolžitev in katere posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna.
III. UGOTAVLJANJE IN FINANCIRANJE PRIMERNE PORABE OBČIN
11. člen
(ugotovitev primernega obsega sredstev za financiranje
nalog občin)
(1) Za ugotovitev primernega obsega sredstev za financiranje nalog občin se upoštevajo stroški financiranja nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi svojih pristojnosti, določenih z zakoni za posamezna področja, zlasti pa stroški:
1. javnih služb in za izvajanje javnih programov na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, primarnega zdravstvenega varstva, socialnega varstva, športa in kulture ter plačil za zdravstveno zavarovanje in drugih plačil v obsegu, ki se v skladu z zakonom financirajo iz občinskega proračuna;
2. lokalnih gospodarskih javnih služb, urejanja občinske prometne infrastrukture, zagotavljanja varnosti prometa na občinskih cestah, požarnega varstva in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obsegu, ki se v skladu z zakonom financirajo iz občinskega proračuna;
3. urejanja prostora in varstva okolja, za katero je pristojna v skladu z zakonom;
4. plačil stanarin in stanovanjskih stroškov v obsegu, ki se v skladu z zakonom financirajo iz občinskega proračuna;
5. delovanja občinskih organov in opravljanja upravnih, strokovnih, pospeševalnih in razvojnih nalog ter nalog v zvezi z zagotavljanjem javnih služb.
(2) Vlada z uredbo podrobneje določi naloge iz prejšnjega odstavka, katerih stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primernega obsega sredstev za financiranje nalog občin, ter metodologijo za izračun povprečnine.
12. člen
(povprečnina)
(1) Povprečnino za naslednje proračunsko leto ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, po metodologiji iz drugega odstavka prejšnjega člena za pretekla štiri leta, pri čemer upošteva vsakokratno inflacijo na letni ravni, inflacijo v letu, v katerem se povprečnina ugotavlja, ter predvideno inflacijo v letu, za katero se povprečnina ugotavlja.
(2) Pred predložitvijo državnega proračuna v državni zbor vlada sklene dogovor z reprezentativnimi združenji občin s katerim se predvidijo vrsta in obseg dodatnih nalog občin, katerih stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primernega obsega sredstev za financiranje občinskih nalog, in višina povprečnine v naslednjem proračunskem letu.
(3) Povprečnino določi državni zbor z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.
13. člen
(primerna poraba občine)
Primerno porabo občine za posamezno proračunsko leto ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, po enačbi:
       PPi = (0,61 + 0,13*Ci + 0,06*Pi + 0,16*Mi + 0,04*Si)*P*Oi
 
Pri tem je:
PPi –   primerna poraba občine;
Ci –    razmerje med dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca v
        posamezni občini in dolžino lokalnih cest in javnih poti na
        prebivalca v celotni državi;
Pi –    razmerje med površino posamezne občine na prebivalca in površino
        celotne države na prebivalca;
Mi –    razmerje med deležem prebivalcev občine, mlajših od 15 let, v
        celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na
        dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
Si –    razmerje med deležem prebivalcev, starejših od 65 let, v celotnem
        prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1.
        januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
P –     povprečnina;
Oi –    število prebivalcev v občini.
14. člen
(glavarina)
(1) Glavarino ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, za posamezno proračunsko leto po enačbi:
       Gl = SPP/O
 
Pri tem je:
Gl       – glavarina na prebivalca v državi za posamezno proračunsko leto;
SPP      – skupna primerna poraba občin za posamezno proračunsko leto;
O        – število prebivalcev v državi.
(2) Prihodek občine iz glavarine izračuna ministrstvo, pristojno za finance, za posamezno proračunsko leto po enačbi:
       Gli = Oi*Gl*(0,3 + 0,7* Iro)
 
Pri tem je:
Gli     – prihodek občine iz naslova glavarine za proračunsko leto, za katero
        je ugotovljena primerna poraba občine;
Oi      – število prebivalcev v občini;
Gl      – glavarina na prebivalca v državi za proračunsko leto, za katero je
        ugotovljena primerna poraba občine;
Iro     – indeks raznolikosti občine, izračunan po enačbi: Iro = PPi/
        (Oi*Gl).
(3) Če je znesek iz prejšnjega odstavka tega člena za več kot 15 odstotkov višji od izračunane primerne porabe občine, se presežek nad 15 odstotkov zmanjša za 50 odstotkov.
(4) Podatke o pripadajočih prihodkih iz glavarine v naslednjem proračunskem letu in letu, ki temu sledi, sporoči občinam ministrstvo, pristojno za finance, po sprejetju državnega proračuna.
15. člen
(finančna izravnava)
(1) Občini, ki v posameznem proračunskem letu iz prihodkov iz glavarine ne more financirati primerne porabe, se iz državnega proračuna dodeli finančna izravnava v višini razlike med primerno porabo občine in prihodki iz glavarine, ki ji pripadajo v skladu s prejšnjim členom.
(2) Zneske finančne izravnave iz prejšnjega odstavka ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, po sprejetju državnega proračuna, in jih sporoči občinam, ki jim je finančna izravnava dodeljena, ter objavi na svoji spletni strani.
16. člen
(predhodni podatki za pripravo občinskih proračunov)
Zaradi priprave občinskih proračunov ministrstvo, pristojno za finance, občinam najpozneje do 15. oktobra tekočega leta za naslednje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, sporoči predhodne podatke o prihodkih iz glavarine in zneskih finančne izravnave.
17. člen
(nakazovanje prihodkov iz glavarine in finančne izravnave)
(1) Prihodki iz glavarine se nakazujejo občini tedensko po enakih deležih, začenši s prvim tednom proračunskega leta, za katero so izračunani.
(2) Finančna izravnava se občini nakazuje po dvanajstinah do 20. dne v mesecu za tekoči mesec, razen nakazil finančne izravnave v znesku do 5.000 eurov, ki se opravijo v dveh obrokih, in sicer do 20. junija in do 20. decembra tekočega leta.
(3) S sredstvi iz prvega in drugega odstavka tega člena občina prosto razpolaga v skladu z zakonom.
(4) Sredstva iz drugega odstavka tega člena se ne smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu o denacionalizaciji.
IV. SOFINANCIRANJE NALOG, PROGRAMOV
IN INVESTICIJ OBČIN
18. člen
(predmet sofinanciranja)
(1) Občinam se zagotavljajo dodatna sredstva državnega proračuna za sofinanciranje:
– izvajanja posamezne naloge ali programa;
– investicij;
– skupno opravljanje nalog občinske uprave.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati le za namene, za katere so dodeljena.
19. člen
(sofinanciranje posameznih nalog in programov občin)
(1) Z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, se lahko določijo posamezne naloge ali programi iz pristojnosti občin, za katerih izvajanje se občinam zaradi zagotavljanja širšega javnega interesa zagotavljajo dodatna sredstva iz državnega proračuna. Višino in namen porabe dodatnih sredstev določi zakon ali predpis, izdan na podlagi zakona.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v okviru finančnega načrta neposrednega uporabnika državnega proračuna, pristojnega za področje nalog, za katerih izvajanje so namenjena.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se občini iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in programov v višini odobrenih sredstev strukturne in kohezijske politike Evropske unije.
20. člen
(sofinanciranje uresničevanja pravic narodnih skupnosti
in romske skupnosti)
(1) Občinam, na območju katerih so naselja z narodnostno mešanim prebivalstvom ali s stalno naseljeno romsko etnično skupnostjo, se iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za financiranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ali uresničevanje z zakonom določenih pravic romske etnične skupnosti.
(2) Podrobnejše namene porabe in višino sredstev iz prejšnjega odstavka določi vlada z uredbo.
21. člen
(sredstva za sofinanciranje investicij)
(1) V državnem proračunu se zagotavljajo dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov.
(2) Del sredstev iz prejšnjega odstavka se občinam za vsako proračunsko leto zagotovi v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin.
(3) Del sredstev iz prvega odstavka tega člena se za vsako proračunsko leto zagotovi posameznim občinam za sofinanciranje investicij, ki jih predlagajo ministrstva, vsako na svojem področju dela.
(4) Sredstva za sofinanciranje investicij se za vsako proračunsko leto zagotovijo v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov državnega proračuna, pristojnih za posamezna področja, na posebnih proračunskih postavkah.
(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se občini iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje investicij v višini odobrenih sredstev strukturne in kohezijske politike Evropske unije.
22. člen
(predlogi za sofinanciranje investicij)
(1) Neposredni uporabniki državnega proračuna vsak na svojem področju dela sprejmejo praviloma za štiri leta programe sofinanciranja investicij v lokalno javno infrastrukturo, s katerim se zagotavljajo enaki pogoji za zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev v skladu z razvojnimi cilji države.
(2) Na podlagi programov iz prejšnjega odstavka oblikujejo neposredni uporabniki državnega proračuna predloge investicij v skladu s predpisi, ki urejajo sofinanciranje investicij iz državnega proračuna in postopek priprave predloga načrta razvojnih programov državnega proračuna.
(3) Načrtovane investicije se na predlog pristojnega neposrednega uporabnika državnega proračuna uvrstijo v načrt razvojnih programov državnega proračuna.
23. člen
(dodelitev sredstev za sofinanciranje investicij)
(1) Sredstva iz drugega odstavka 21. člena tega zakona se razdelijo med občine v skladu z merili, ki jih določi ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za lokalno samoupravo. S pravilnikom, s katerim minister določi kriterije, se podrobneje določijo nameni porabe sredstev, upravičeni stroški in pogoji za dodelitev sredstev.
(2) Sredstva iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona se občinam dodelijo v skladu s programi sofinanciranja investicij in merili, ki jih določijo ministri, pristojni za posamezna področja. S pravilnikom, s katerim minister določi kriterije, se podrobneje določijo nameni porabe sredstev, upravičeni stroški in pogoji za dodelitev sredstev.
24. člen
(določanje obsega sofinanciranja)
(1) Za posamezno investicijo se lahko določi sofinanciranje do 100 odstotkov upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost.
(2) Pristojno ministrstvo določi obseg sofinanciranja posamezne investicije v skladu s stopnjo razvitosti občine tako, da glede na skupna razpoložljiva sredstva prednostno oceni zahtevke občin z višjim indeksom razvojne ogroženosti.
(3) Stopnjo razvitosti občine določi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, za štiri leta na podlagi indeksa razvojne ogroženosti občine, ki se izračuna na podlagi:
– kazalnikov razvitosti občine, ki so: bruto dodana vrednost na zaposlenega, dohodnina na prebivalca in število delovnih mest na število aktivnega prebivalstva občine;
– kazalnikov ogroženosti občine, in sicer: indeksa staranja prebivalstva občine ter stopnje registrirane brezposelnosti in stopnje zaposlenosti na območju občine, ter
– kazalnikov razvojnih možnosti, ki so: opremljenost občine s komunalno infrastrukturo, kulturno infrastrukturo, vključno s kulturnimi spomeniki, dostopnimi za javnost, delež območij Natura 2000 v občini in kazalnik poseljenosti občine.
(4) Kazalniki razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti imajo enake uteži. Indeks razvojne ogroženosti se izračuna kot navadna aritmetična sredina iz standardiziranih vrednosti teh kazalnikov na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov.
25. člen
(nakazovanje sredstev za sofinanciranje investicij)
(1) Neposredni uporabnik državnega proračuna, pristojen za investicijo, izda občini sklep, s katerim določi obseg sofinanciranja investicije iz državnega proračuna.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se občini nakazujejo na podlagi pogodbe, ki jo skleneta neposredni uporabnik državnega proračuna, pristojen za investicijo, in občina. S pogodbo se določijo tudi nadzor namenske porabe sredstev ter pogoji in postopek povrnitve nenamensko porabljenih sredstev v državni proračun.
(3) Če občina ne sklene pogodbe iz prejšnjega odstavka, se šteje, da se je sredstvom odpovedala.
(4) Sredstva, namenjena sofinanciranju investicij, se ne smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu, ki ureja denacionalizacijo.
26. člen
(skupno opravljanje nalog občinske uprave)
(1) Občini se v tekočem letu zagotavljajo dodatna sredstva iz državnega proračuna v višini 50 odstotkov v preteklem letu realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje, v skladu z zakonom organiziranega skupnega opravljanja posameznih nalog občinske uprave.
(2) Za posamezne naloge iz prejšnjega odstavka se štejejo:
– naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva;
– naloge notranjega finančnega nadzora in proračunskega računovodstva;
– upravne ter strokovne naloge na področju urejanja prostora ter
– naloge na področju zagotavljanja in izvajanja javnih služb.
(3) Minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, predpiše vrsto odhodkov, način poročanja o realiziranih odhodkih in nakazovanja sredstev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Občina je do sredstev iz prvega odstavka tega člena upravičena za financiranje tistih nalog iz drugega odstavka tega člena, ki se opravljajo za dve ali več občin in jih opravljajo zaposleni, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje strokovne izobrazbe.
27. člen
(združevanje občin)
(1) Če se združita dve ali več sosednjih občin v novo občino, je nova občina upravičena do dodatnih sredstev iz državnega proračuna, ki se ji zagotavljajo za tri proračunska leta z začetkom prvega proračunskega leta po združitvi.
(2) Osnova za izračun dodatnih sredstev iz prejšnjega odstavka za posamezno proračunsko leto je za prvo proračunsko leto po združitvi seštevek primerne porabe občin, ki so se združile v novo občino, za naslednji dve proračunski leti pa primerna poraba nove občine.
(3) Če sta se združili dve sosednji občini, je nova občina upravičena do dodatnega enega in pol odstotka, če se je združilo več sosednjih občin, pa do dodatnih treh odstotkov sredstev primerne porabe iz prejšnjega odstavka.
V. NADZOR
28. člen
(nadzor nad zakonitostjo)
Za nadzor nad zakonitostjo odloka, s katerim je sprejet občinski proračun, in splošnih in posamičnih aktov občine, izdanih za izvajanje tega zakona, je pristojno ministrstvo za finance.
29. člen
(nadzor nad namensko porabo)
Nadzor nad namensko porabo sredstev iz državnega proračuna, namenjenih za sofinanciranje posameznih nalog ali programov občin in sofinanciranje investicij, opravljajo neposredni uporabniki državnega proračuna, ki so podpisniki pogodb o sofinanciranju, in proračunska inšpekcija ministrstva, pristojnega za finance.
VI. FINANCIRANJE NOVIH OBČIN
30. člen
(začasno financiranje novih občin)
(1) Do sprejetja proračunov novoustanovljene občine (v nadaljnjem besedilu: nova občina) in občine, na območju katere je bila nova občina ustanovljena (v nadaljnjem besedilu: prejšnje občine), se financiranje teh občin začasno nadaljuje na podlagi proračuna prejšnje občine za enake naloge oziroma namene kot v letu pred ustanovitvijo nove občine na ločenem podračunu proračuna prejšnje občine (v nadaljnjem besedilu: ločeni podračun).
(2) S sredstvi na ločenem podračunu razpolagata v skladu z zakonom županja oziroma župan (v nadaljnjem besedilu: župan) nove občine in župan prejšnje občine v razmerju in na način, ki ga določita s skupnim sklepom. Za razpolaganje s sredstvi na ločenem podračunu lahko vsak župan pooblasti druge osebe in o tem obvesti drugega župana ter organ, pristojen za javna plačila.
(3) Do sprejetja proračunov nove občine in prejšnje občine se vsi prihodki in drugi prejemki obeh občin razporejajo na ločeni podračun, če ni s sklepom pristojnih organov nove občine in prejšnje občine drugače določeno.
31. člen
(veljavnost predpisov prejšnje občine)
(1) Predpisi prejšnje občine, ki določajo prihodke občinskega proračuna, veljajo za novo občino, dokler jih ne nadomesti s svojimi predpisi.
(2) Če organi nove občine in prejšnje občine ne določijo nove vrednosti točke za ugotovitev zneska nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bi veljala za prvo proračunsko leto po ustanovitvi nove občine, se vrednost točke iz prejšnjega proračunskega leta s 1. januarjem novega leta valorizira z indeksom rasti cen, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije, za prvih devet mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.
32. člen
(proračuni novih občin)
(1) Nova občina in prejšnja občina sprejmeta proračun po sprejetju zaključnega računa proračuna prejšnje občine.
(2) V proračun občine za tekoče leto se vključi tudi pripadajoči del prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov, ki se je v obdobju začasnega financiranja nove občine izvrševal z ločenim podračunom proračuna.
33. člen
(prehod na samostojno financiranje)
(1) Za prehod na samostojno financiranje morata nova občina in prejšnja občina ministrstvu, pristojnemu za finance, predložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da sta:
– sprejeli zaključni račun proračuna prejšnje občine za preteklo leto;
– sprejeli proračun za tekoče leto;
– določili delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja, ugotovljenega po zaključnem računu proračuna prejšnje občine;
– določili delitveno razmerje prihodkov in drugih prejemkov ter nakazil tekoče finančne izravnave na ločen podračun v obdobju začasnega financiranja nove občine;
– določili delitveno razmerje za pokrivanje obveznosti do gospodarskih javnih služb in zavodov, katerih ustanovitelj je bila prejšnja občina.
(2) Po predložitvi dokumentacije ministrstvo, pristojno za finance, dovoli, da od prvega dne v naslednjem mesecu nova občina in prejšnja občina začneta poslovati s svojim podračunom proračuna in sredstva iz obdobja začasnega financiranja iz ločenega podračuna preneseta na svoje podračune proračuna.
34. člen
(posebnosti zadolževanja nove občine)
(1) Nova občina se ne sme zadolževati, dokler niso urejena premoženjskopravna razmerja s prejšnjo občino v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo.
(2) Če za novo občino ni mogoče ugotoviti realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, se štejejo kot osnova za ugotovitev možnosti zadolževanja v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega zakona planirani prihodki iz izkaza prihodkov in odhodkov sprejetega proračuna tekočega leta.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
35. člen
(prekršek)
(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba občine, če porabi, dovoli porabo ali ne prepreči porabe namenskih dodatnih sredstev državnega proračuna v nasprotju z namenom, določenim s tem zakonom, ter s tem krši drugi odstavek 18. člena tega zakona.
(2) Postopek o prekrških iz prejšnjega odstavka vodi in o njih odloča proračunska inšpekcija ministrstva, pristojnega za finance.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
(viri financiranja v prehodnem obdobju)
Do uvedbe davka na nepremičnine se kot vir financiranja občine po prvi alineji prvega odstavka 6. člena tega zakona štejejo prihodki od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: NUSZ) in od davkov od nepremičnega premoženja po zakonu, ki ureja davke občanov.
37. člen
(ugotovitev višine povprečnine v prehodnem obdobju)
(1) Ne glede na 12. člen tega zakona znaša za proračunsko leto 2007 povprečnina 469,45 eura, za proračunsko leto 2008 pa 482,13 eura.
(2) Za ugotovitev zneska povprečnine v skladu z 12. členom tega zakona se upoštevajo:
– za proračunsko leto 2009 podatki o izdatkih občinskih proračunov za leto 2007;
– za proračunsko leto 2010 podatki o izdatkih občinskih proračunov za leti 2007 in 2008 ter
– za proračunsko leto 2011 podatki o izdatkih občinskih proračunov za leta 2007, 2008 in 2009.
38. člen
(izračun glavarine v prehodnem obdobju)
(1) V prehodnem obdobju se glavarina izračuna v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega zakona tako, da se od skupne primerne porabe občin odštejejo v predpreteklem letu na območju cele države pobrano:
– NUSZ ali davek na nepremičnine v višini upoštevanega NUSZ in
– davki na dediščine in darila, davki na dobitke od klasičnih iger na srečo, davki na promet nepremičnin in upravne takse občinskih uprav (v nadaljnjem besedilu: davčni prihodki občin),
povečani za inflacijo v letu, v katerem se glavarina izračunava, in predvideno inflacijo v letu, za katero se glavarina izračunava, in sicer se za leto:
– 2007 odšteje za 60% NUSZ ter za 100% davčnih prihodkov občin;
– 2008 odšteje za 48% NUSZ ter za 80% davčnih prihodkov občin;
– 2009 odšteje za 36% NUSZ ter za 60% davčnih prihodkov občin;
– 2010 odšteje za 24% NUSZ ter za 40% davčnih prihodkov občin;
– 2011 odšteje za 12% NUSZ ter za 20% davčnih prihodkov občin.
(2) Za posamezno leto prehodnega obdobja iz prejšnjega odstavka se prihodek posamezne občine iz glavarine izračuna v skladu z drugim odstavkom 14. člena tega zakona tako, da se upošteva znesek glavarine, izračunan v skladu s prejšnjim odstavkom. Če so skupni prihodki občine iz glavarine, NUSZ in davčnih prihodkov občine za več kot 15 odstotkov višji od izračunane primerne porabe občine, se presežek nad 15 odstotkov zmanjša za 50 odstotkov in za enak znesek zmanjša prihodek občine iz glavarine.
39. člen
(zagotavljanje sredstev za sofinanciranje investicij
v prehodnem obdobju)
Ne glede na drugi odstavek 21. člena tega zakona se sredstva za sofinanciranje investicij zagotavljajo:
– v letih 2007 in 2008 v višini 3% skupne primerne porabe občin;
– v letih 2009 in 2010 v višini 4% skupne primerne porabe občin;
– v letu 2011 v višini 5% skupne primerne porabe občin.
40. člen
(predhodni podatki za pripravo občinskih proračunov
za leto 2007)
Podatke iz 16. člena tega zakona za proračunsko leto 2007 in za naslednje proračunsko leto sporoči ministrstvo, pristojno za finance, občinam najpozneje do 15. januarja 2007.
41. člen
(dokončna višina pripadajočih sredstev finančne izravnave
za leto 2006)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi sprejetega izračuna primerne porabe in zneskov finančne izravnave občin za leto 2006 ter dejansko realiziranih prihodkov občin za leto 2006, najpozneje do konca februarja 2007 ugotovi dokončno višino pripadajočih sredstev finančne izravnave za posamezno občino za leto 2006.
(2) Pri izračunu iz prejšnjega odstavka se v oceno lastnih prihodkov posamezne občine dajatve iz 21. in 22. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZFO), za katere so stopnje določene z zakonom, upoštevajo v realizirani višini, vse ostale dajatve iz 22. člena ZFO, za katere stopnje niso določene z zakonom, pa se upoštevajo v ocenjeni višini, ki je bila upoštevana pri zadnjem izračunu pripadajočih sredstev finančne izravnave za leto 2006.
42. člen
(poračun presežkov ali primanjkljajev finančne izravnave
iz preteklih let)
(1) Ugotovljeni presežki ali primanjkljaji finančne izravnave za leto 2006 se poračunajo s finančno izravnavo, izračunano za leto 2007 in prihodnja proračunska leta.
(2) Občinam, ki v letu 2007 niso upravičene do finančne izravnave, se primanjkljaj finančne izravnave za leto 2006 nakaže najpozneje do 20. aprila 2007, presežek finančne izravnave za leto 2006 pa morajo vrniti do 1. junija 2007.
(3) Nove občine, ki začnejo delovati s 1. januarjem 2007, in prejšnje občine morajo za prehod na samostojno financiranje poleg dokumentacije iz prvega odstavka 33. člena tega zakona, predložiti tudi dokument, iz katerega je razvidno, da so določile delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja sredstev finančne izravnave za leto 2006.
43. člen
(prenehanje financiranja javne službe občinskih
zavodov v kulturi)
Ministrstvo, pristojno za kulturo, preneha v polnem ali pretežnem delu financirati izvajanje javne službe javnih zavodov, ki jih je ustanovila ena občina ali soustanovilo več občin, na področju kulture, najpozneje 1. januarja 2009 oziroma s prvim dnem proračunskega leta, v katerem bodo začele z delom pokrajine, razen če ni na podlagi 67. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) določeno drugače.
44. člen
(prehodno financiranje pravic družinskega pomočnika)
(1) Za financiranje pravic družinskega pomočnika se občinam, katerih stroški za ta namen v tekočem letu presegajo 0,35% njihove primerne porabe, po preteku proračunskega leta 2007 in 2008 oziroma leta pred prvim proračunskim letom, v katerem bodo začele z delom pokrajine, zagotovijo iz državnega proračuna dodatna sredstva v višini razlike nad tem obsegom.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve.
45. člen
(izdaja podzakonskih predpisov)
Vlada in pristojni ministri izdajo predpise, določene s tem zakonom, najpozneje v 90 dneh po njegovi uveljavitvi.
46. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odločba US, 56/98, 1/99, 59/99 – odločba US, 61/99 – odločba US, 79/99 in 89/99 – odločba US, 90/05 in 32/06 – uradno prečiščeno besedilo), razen določb 15., 16., 18., 19. in 27. člena;
– Zakon o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68, 7/70, 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91);
– 128., 129., 130. in 131. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
– Navodilo o načinu in postopkih za izdajo soglasij za investicije v občinah, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 55/99 in 69/99 – popravek);
– Pravilnik o izdajanju soglasij k finančnemu pokritju investicijskih projektov občin (Uradni list RS, št. 13/06).
(3) Predpisa iz prejšnjega odstavka se uporabljata še za dokončanje pred uveljavitvijo tega zakona začetih postopkov za izdajo soglasij za investicije v občinah in izdajo soglasij k finančnemu pokritju investicijskih projektov občin.
47. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2007.
Št. 411-01/94-39/112
Ljubljana, dne 17. novembra 2006
EPA 1088-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.