Uradni list

Številka 110
Uradni list RS, št. 110/2000 z dne 30. 11. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 110/2000 z dne 30. 11. 2000

Kazalo

4571. Statut Občine Litija, stran 11392.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) je Občinski svet občine Litija na 18. redni seji dne 15. 11. 2000 sprejel
S T A T U T
Občine Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Litija (v nadaljevanju besedila: občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 56/98, 75/98) na območju naselij, ki so določena z navedenim zakonom.
Sedež občine je v Litiji, Jerebova ulica 14.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom določijo z občinskim odlokom.
2. člen
Občina je razdeljena na naslednje krajevne in mestne skupnosti:
– Krajevno skupnost Dole,
– Krajevno skupnost Gabrovka,
– Krajevno skupnost Hotič,
– Krajevno skupnost Jablaniška dolina,
– Krajevno skupnost Javorje,
– Krajevno skupnost Jevnica,
– Krajevno skupnost Konjšica,
– Krajevno skupnost Kostrevnica,
– Krajevno skupnost Kresnice,
– Krajevno skupnost Polšnik,
– Krajevno skupnost Primskovo,
– Krajevno skupnost Ribče,
– Krajevno skupnost Sava,
– Krajevno skupnost Spodnji Log,
– Krajevno skupnost Šmartno pri Litiji,
– Krajevno skupnost Štangarske Poljane,
– Krajevno skupnost Vače,
– Krajevno skupnost Velika Štanga,
– Krajevno skupnost Vintarjevec,
– Mestno skupnost Litija.
Območje krajevnih in mestne skupnosti se določi z odlokom, ki ga občinski svet sprejme z dvetretjinsko večino.
3. člen
Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.
Občina in Republika Slovenija zagotavljata pogoje za ustanovitev pokrajine na njenem območju. V litijsko pokrajino se lahko združujejo tudi njene sosednje občine.
4. člen
Občina varuje koristi svojih občanov.
Občani odločajo o lokalnih zadevah javnega pomena preko organov občine in sodelujejo pri opravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Občani se lahko obračajo s peticijo in svojimi predlogi, mnenji, pobudami in vprašanji na katerikoli organ občine. Ta jim mora pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh od prejema pisne vloge.
5. člen
Občina določa svoje občinske simbole (grb in zastavo) z odlokom.
Grb in zastava morata biti usklajena s heraldičnimi in veksiološkimi srednjeevropskimi standardi.
Občina določi svoj praznik z odlokom.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim, občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
6. člen
Organi občine uporabljajo štampiljko okrogle oblike s premerom 35 ali 20 milimetrov. Na sredi štampiljke je občinski grb, v zgornjem polkrogu je napis “ OBČINA LITIJA”, v spodnjem polkrogu pa napis “OBČINSKI SVET”, “ŽUPAN” ali “NADZORNI ODBOR” ali “OBČINSKA UPRAVA” ali “OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA”. Pod napisom v spodnjem polkrogu je zaporedna številka, če ima organ več štampiljk.
Občina ima lahko občinski pečat okrogle oblike s premerom 42 milimetrov. Na sredi pečata je občinski grb, v krogu je napis “OBČINA LITIJA”.
Uporabo in hrambo štampiljk in pečata se določi s pravilnikom.
II. NALOGE OBČINE
7. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, predvsem pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sestavlja in sprejema premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– gospodari s stavbnimi zemljišči,
– ugotavlja javni interes v primeru razlastitve za potrebe občine.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– spodbuja gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega sklada socialnih stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– gradi stanovanja v skladu s stanovanjskim programom,
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe in z akti o ustanovitvi določa njihove naloge,
– zagotavlja in nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja vzdrževanje in upravljanje komunalno infrastrukturnih objektov in naprav,
– organizira dimnikarsko službo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno, zdravstveno in lekarniško dejavnost, tako da:
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne, zdravstvene zavode ter lekarne in zagotavlja pogoje in sredstva za njihovo delovanje,
– podeljuje koncesije v skladu z zakoni,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju in pristojnim organom predlaga določene ukrepe,
– sodeluje z javnimi zavodi in humanitarnimi organizacijami,
– organizira mrliško ogledno službo.
8. Pospešuje kulturno, društveno dejavnost, razvoj športa in organizirane rekreacije tako, da:
– omogoča občanom dostopnost kulturnih in športnih programov,
– skrbi za ohranjanje in vodi evidenco kulturne dediščine na svojem območju, v sodelovanju s pristojnimi institucijami, krajevnimi skupnostmi in lastniki,
– zagotavlja knjižnično dejavnost,
– društva vključuje v razvojne programe občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe za zagotavljanje varstva okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– ekološko in gospodarno ravnana z odpadki,
– vzpostavi in vodi evidenco podzemnega katastra.
10. Upravlja, gradi, modernizira in vzdržuje:
– lokalne ceste in javne poti,
– vodovodna omrežja,
– površine za pešce, kolesarje in invalide,
– igrišča in druge površine za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,
– osnovno komunalno infrastrukturo v vseh naseljih občine in povezavo središč krajevnih skupnosti z občinskim središčem,
– skrbi za promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da:
– organizira reševalno pomoč,
– organizira obveščanje in alarmiranje,
– zagotavlja sredstva za organiziranje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami ter odpravo posledic,
– opravlja druge naloge za boljšo požarno varnost in varstvo pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Organizira občinsko komunalno redarstvo.
13. Organizira inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
14. Zagotavlja pogoje za nemoteno in kakovostno delo občinskega sveta, župana, odborov in komisij.
15. Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva podatke od pooblaščenih organov.
Za potrebe iz prvega odstavka te točke pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ali premičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
8. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan,
– nadzorni odbor,
– občinska volilna komisija.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
9. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja:
– z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
– z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine,
– z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov,
– z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov,
– preko oglasnih desk občine.
Občina ima svoje glasilo, v katerem z namenom obveščanja objavlja sprejete splošne in posamične akte ter druge odločitve svojih organov.
Način izhajanja in organizacija dela glasila se določi s posebnim odlokom, ki ga sprejme občinski svet.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
10. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet šteje 26 članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do konstituiranja novo izvoljenega občinskega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, če je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 15 dneh po izvolitvi.
Članom odborov in komisij traja mandat do imenovanja novih. Članom organov javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta, poteče mandat z iztekom mandata v posameznem svetu oziroma imenovanjem novih članov.
11. člen
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli po veljavnem volilnem sistemu.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
12. člen
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– ustanavlja javne zavode in gospodarske javne službe,
– odloča o dajanju koncesij,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora,
– ustanavlja komisije in odbore občinskega sveta, ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni s tem statutom drugače določeno,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– odloča o zadolževanju javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo, vzgojo in varnost v cestnem prometu,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– odloča o interesnem povezovanju med sosednjimi občinami,
– odloča o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo naravnih dobrin,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– določa ceno vode,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– imenuje pooblaščence za sklepanje zakonskih zvez,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
13. člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
14. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje posamezne seje občinskega sveta pooblasti podžupana. V primeru odsotnosti podžupana pa lahko pooblasti tudi drugega člana občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj sedem članov občinskega sveta. Seja mora biti v petnajstih dneh po prejemu pisne zahteve za sklic. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
15. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja sekretariat občinskega sveta.
16. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za pobude in vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta ter za odgovore.
Vsak član občinskega sveta, odbori in komisije lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen statuta občine, poslovnika o delu občinskega sveta, proračuna in zaključnega računa proračuna.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga dodatno točko dnevnega reda.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, tajniku občine, predsednikom političnih strank in ostalim, ki jih določi župan. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. V primeru, da sejo skličejo člani občinskega sveta kot je določeno v tretjem odstavku 14. člena tega statuta pa se vabilo pošlje tudi županu.
Predsednik nadzornega odbora občine, predstavnik delovnega telesa, tajnik občine in svetovalci župana so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
17. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon oziroma statut določata drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali tem statutom ali če tako sklene občinski svet, na predlog najmanj sedmih članov sveta.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in tajnik občine morata o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročati občinskemu svetu na vsaki seji.
18. člen
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi,
– če Državni zbor razpusti občinski svet.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena, na podlagi sklepa občinske volilne komisije in predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Odbori in komisije občinskega sveta
19. člen
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge in roke za njihovo izvedbo.
20. člen
Stalni odbori občinskega sveta so:
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za predšolsko in osnovnošolsko dejavnost,
– odbor za finance in gospodarstvo,
– odbor za gospodarsko infrastrukturo,
– odbor za urejanje prostora in varstva okolja,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– odbor za gospodarjenje z nepremičninami,
– odbor za reševanje in zaščito,
Delovnega telesa občinskega sveta imajo predsednika in šest članov.
21. člen
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov, predsednike pa samo izmed članov občinskega sveta. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine in z delom v občinski upravi.
22. člen
Naloge odborov:
1. Odbor za družbene dejavnosti:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov s področja zdravstva, lekarništva, socialnega varstva, kulture in športa, ki jih sprejema občinski svet ali javni zavodi,
– daje mnenje k predlogu programa finančnega načrta investicij v objekte s področja zdravstva, lekarništva, socialnega varstva, kulture in športa,
– daje mnenje in predloge k vsem ostalim zadevam s področja zdravstva, lekarništva, socialnega varstva, kulture in športa, ki jih sprejema občinski svet.
2. Odbor za predšolsko in osnovnošolsko dejavnost:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov s področja predšolske in osnovnošolske dejavnosti, ki jih sprejema občinski svet ali javni zavodi,
– daje mnenje k predlogu programa finančnega načrta investicij v objekte s področja predšolske in osnovnošolske dejavnosti,
– daje mnenja in predloge k vsem ostalim zadevam s področja predšolske in osnovnošolske dejavnosti.
3. Odbor za finance in gospodarstvo:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov in drugih odločitev s finančnega področja ter področja gospodarstva (malega gospodarstva, obrti, gostinstva in turizma), ki so predlagani občinskemu svetu v sprejem,
– o obravnavanih zadevah oblikuje svoje mnenje ter poda občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve,
– spremlja stanje prihodkov, odhodkov in račun financiranja proračuna,
– obravnava in daje mnenje na osnutek in predlog proračuna in zaključnega računa občine,
– na predlog župana predlaga uporabo sredstev tekoče proračunske rezerve.
4. Odbor za gospodarsko infrastrukturo:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov in drugih odločitev s področja gospodarske infrastrukture (cest, vodovodov, kanalizacije, javne razsvetljave, pokopališke in pogrebne dejavnosti ipd.) in gospodarskih javnih služb, ki jih sprejema občinski svet,
– o obravnavanih zadevah oblikuje svoje mnenje ter poda občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve,
– spremlja in daje mnenja o delovanju občinskih javnih služb s področja gospodarske infrastrukture.
Odbor za urejanje prostora in varstva okolja:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov in drugih odločitev s področja planiranja in urejanja prostora ter varstva okolja, ki so občinskemu svetu predlagana v sprejem,
– o obravnavanih zadevah oblikuje svoje mnenje ter poda občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve,
– sodeluje pri pripravi in sprejemanju letnega programa dela za prostorsko urejanje,
– sodeluje pri pripravi razpisov za pridobitev najugodnejšega ponudnika za izdelavo prostorske in urbanistične dokumentacije,
– sodeluje pri javnih razgrnitvah in obravnavah strokovnih podlag za pripravo planskih in urbanističnih dokumentov.
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov in drugih odločitev s področja kmetijstva in gozdarstva, ki so občinskemu svetu predlagana v sprejem,
– o obravnavanih zadevah oblikuje svoje mnenje ter poda občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve,
– spremlja in daje spodbude za delovanje kmetijsko-gozdarskih zadrug, zavodov in drugih organizacij s področja kmetijstva, gozdarstva in veterine, ki delujejo na področju občine,
– spremlja in spodbuja razvoj kmetijstva, ribištva, gozdarstva, lovstva in veterine,
– skupaj z odborom za finance in gospodarstvo pripravlja programe in ukrepe celostnega razvoja podeželja,
– skupaj z odborom za okolje in prostor obravnava vse spremembe planov in vse posege v prostor, ki je namenjen kmetijski rabi.
7. Odbor za gospodarjenje z nepremičninami:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov in drugih odločitev s področja gospodarjenja z nepremičnim premoženjem občine, ki so občinskemu svetu predlagana v sprejem,
– o obravnavanih zadevah oblikuje svoje mnenje ter poda občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve,
– daje razvojne usmeritve, ki so podlaga za delo neprofitne stanovanjske organizacije,
– spremlja in daje mnenja v zvezi z vzpostavitvijo evidence vsega nepremičnega premoženja v občini,
– pripravlja dolgoročni in letni program investicijskih del, ki se financirajo iz nadomestil za stavbna zemljišča in drugih izvirnih prihodkov občine,
– obravnava investicijske programe,
– obravnava predloge za nakup in prodajo nepremičnin.
9. Odbor za reševanje in zaščito:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov in drugih odločitev s področja reševanja in zaščite, ki so občinskemu svetu predlagana v sprejem,
– spremlja razvoj in učinkovitost delovanja vseh subjektov na področju zaščite in reševanja (gasilska društva, civilna zaščita, Rdeči križ, Karitas, organizacija skavtov in tabornikov ter drugi),
– o obravnavanih zadevah oblikuje svoje mnenje ter poda občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve,
– pripravlja letne programe in finančne načrte za financiranje nalog na področju požarnega varstva in civilne zaščite ter daje mnenje k letnim programom in finančnim zahtevkom drugih subjektov iz sistema zaščite in reševanja, ki se financirajo iz sredstev občinskega proračuna.
Odbori občinskega sveta obravnavajo, spremljajo in analizirajo zadeve iz svojega delovnega področja in dajejo občinskemu svetu in županu mnenja, pripombe in predloge.
23. člen
Občinski svet ima naslednje komisije:
– komisija za statut in pravna vprašanja,
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisija za vloge in pritožbe.
24. člen
Komisija za statut in pravna vprašanja ima predsednika in štiri člane. Komisijo sestavljajo člani občinskega sveta in drugi občani z visoko pravno oziroma upravno izobrazbo.
Komisija za statut in pravna vprašanja pripravi predlog za prvo in drugo branje statuta občine in poslovnika o delu občinskega sveta. Komisija mora glede usklajenosti z ustavo, zakoni in statutom predhodno obravnavati vse akte, ki jih sprejema občinski svet ter mu o tem dostaviti svoje mnenje – poročilo. Na zahtevo občinskega sveta komisija pripravi tudi splošne akte, ki jih sprejme svet ter na zastavljena vprašanja daje pravna mnenja.
25. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima sedem članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, tajnika občine in nadomestili članov delovnih teles občinskega sveta,
– opravlja naloge določene z zakonom o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
– opravlja ostale naloge in obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.
26. člen
Komisija za vloge in pritožbe:
– obravnava vloge in pritožbe občanov naslovljene na občinski svet.
27. člen
Delovna telesa lahko opravljajo tudi druge naloge, ki jih jim naloži občinski svet v okviru svojih pristojnosti.
28. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na pisno obrazložen predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3. Župan
29. člen
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana sprejme ugotovitveni sklep o potrditvi mandata.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji po odločitvi.
30. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pisno pooblašča podžupana za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– občinskemu svetu predlaga v sprejem odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, v enem mesecu po uveljavitvi statuta,
– določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– odloča o sklenitvi delovnega razmerja oziroma imenovanju zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblasti tajnika občine za te naloge,
– imenuje in razrešuje tajnika občine ter predstojnike organov občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave.
31. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, župan splošni akt objavi, lahko pa vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
32. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja.
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
33. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega oziroma največ dva podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.
34. člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
35. člen
Županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če odstopi.
Županu preneha mandat tudi, če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne ali druge odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona in tega statuta.
4. Nadzorni odbor
36. člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti in mestne skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb, ki razpolagajo z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe javnih sredstev.
37. člen
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Člane in predsednika nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih in mestne skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem imenovanja novega nadzornega odbora. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
38. člen
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij, proračun občine in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij ter nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore ter opravlja posebne nadzore. S programom seznani občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet, lahko pa tudi zadeve, ki jih s sklepom predlaga župan.
39. člen
S poslovnikom o delu nadzornega odbora se določijo postopki in način dela, organizacijo dela, predstavljanje nadzornega odbora in obveščanje javnosti.
V postopku nadzora so odgovorne osebe pravnih oseb dolžne nadzornemu odboru, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora in dajati pojasnila.
V primeru, da odgovorna oseba pravne osebe zahtevane dokumentacije ne izroči, nadzorni odbor o tem obvesti občinski svet in predlaga sprejem potrebnih ukrepov.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti mora o teh kršitvah v petnajstih dneh obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
40. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
5. Občinska uprava
41. člen
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine:
– izvaja naloge iz občinske pristojnosti,
– odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji,
– opravlja inšpekcijske naloge,
– opravlja naloge občinskega komunalnega redarstva oziroma drugih služb nadzora,
– opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe,
– skrbi za občinsko premoženje,
– zagotavlja pravno pomoč vsem organom občine.
Občinsko upravo sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave.
42. člen
Občinska uprava ima naslednje notranje organizacijske enote (oddelke):
– oddelek za finance,
– oddelek za družbene dejavnosti,
– oddelek za pravne zadeve,
– oddelek za gospodarsko infrastrukturo,
– oddelek za splošne gospodarske zadeve.
Notranje organizacijske enote v okviru občinske uprave so tudi:
– tajništvo,
– urad župana,
– sekretariat občinskega sveta.
43. člen
Naloge oddelkov:
1. Oddelek za finance opravlja naloge na naslednjih področjih:
– ugotavljanje in zbiranje podatkov o potrebah uporabnikov sredstev proračuna,
– sestavljanje osnutka in predloga proračuna ter osnutka in predloga zaključnega računa,
– spremljanje izvajanja proračuna,
– zbiranje podatkov o potrebnih sredstvih za delo občinskih organov,
– finančno poslovanje,
– blagajniško poslovanje,
– računovodstvo in knjigovodstvo.
Oddelek za finance opravlja tudi druge naloge s področja financ, ki sodijo v pristojnost občinske uprave.
2. Oddelek za družbene dejavnosti opravlja naloge z naslednjih poročil:
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– področje kulture in raziskovanja,
– lekarništvo in zdravstvo,
– otroško varstvo, socialno varstvo in skrbstvo,
– vzgoja in izobraževanje,
– šport in rekreacija.
Oddelek za družbene dejavnosti opravlja tudi druge naloge s področja družbenih dejavnosti, ki sodijo v pristojnost občinske uprave.
3. Oddelek za pravne zadeve ima naslednje naloge:
– pripravlja splošne akte, ki jih sprejema ali predlagata tajnik občinske uprave oziroma župan,
– pripravlja posamične akte iz svoje pristojnosti oziroma pristojnosti tajnika in župana,
– pravno svetovanje za potrebe uprave in organov občine,
– pravni nadzor,
– premoženjsko-pravne zadeve.
Oddelek za pravne zadeve opravlja tudi druge naloge s področja pravnih zadev, ki sodijo v pristojnost občinske uprave.
4. Oddelek za gospodarsko infrastrukturo opravlja naloge z naslednjih področij:
– planiranje prostorskega in socialnega razvoja občine,
– področje ekologije in varstva okolja,
– komunalno urejanje naselij, mest, ulic in javnih površin,
– planiranje in razvoj individualnih komunalnih naprav,
– planiranje in razvoj skupnih komunalnih naprav,
– področje vzdrževanja in urejanja lokalne in krajevne cestne infrastrukture,
– področje elektro in železniškega gospodarstva,
– področje pošte, telekomunikacij in državnih cest,
– področje dimnikarske, pokopališke in pogrebne dejavnosti,
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč,
– izdelava lokacijsko tehnične dokumentacije,
– področje javnega reda v občini,
– področje stavbnih zemljišč,
– področje stanovanjskega gospodarstva.
Oddelek za gospodarsko infrastrukturo opravlja tudi druge naloge s področja gospodarske infrastrukture, ki sodijo v pristojnost občinske uprave.
5. Oddelek za splošne gospodarske zadeve opravlja naloge na naslednjih področjih:
– pospeševanje razvoja gospodarskih dejavnosti (turizem, obrt, podjetništvo...),
– spremljanje in analiziranje gospodarskih gibanj v občini,
– kmetijstvo in gozdarstvo.
Oddelek za splošne gospodarske zadeve opravlja tudi druge naloge s področja splošnih gospodarskih zadev, ki sodijo v pristojnost občinske uprave.
44. člen
Tajništvo opravlja naloge strokovnega in organizacijskega značaja, pomembne za delo občinskega sveta, župana, tajnika in občinske uprave, zlasti na področjih:
– poslovanja s strankami in arhiviranja spisov,
– kadrovskih zadev,
– organizacijskih zadev,
– vzdrževanja osnovnih sredstev,
– tehničnih opravil v zvezi s pripravo in sklicevanjem sej občinskega sveta, njegovih teles in nadzornega odbora,
– drugih zadev strokovnega, organizacijskega, tehničnega značaja, pomembnih za delo občinske uprave, ki ne spadajo v pristojnost drugih oddelkov občinske uprave.
Tajništvo opravlja tudi druge naloge iz pristojnosti občinske uprave na naslednjih področjih:
– požarna varnost in zaščita pred naravnimi nesrečami,
– krajevne skupnosti,
– informacijska dejavnost o delu občine,
– opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo,
– pridobiva statistične in evidenčne podatke,
– lokalne volitve,
– javni red.
Če je posamezna naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v delovno področje nobenega izmed oddelkov, jo opravlja tajništvo.
Tajništvo neposredno vodi tajnik.
45. člen
Urad župana opravlja administrativno-tehnične in protokolarne zadeve za potrebe župana.
46. člen
Delavce občinske uprave sprejme v delovno razmerje župan, v skladu z določili zakona o delovnih razmerjih.
Višje upravne delavce imenuje in razrešuje župan na podlagi mnenja komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Župan odloča o napredovanju višjih upravnih delavcev, upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev v višji naziv oziroma v višji plačilni razred in o njihovi razrešitvi.
O disciplinski odgovornosti delavcev v občinski upravi odloča tajnik, na drugi stopnji pa župan.
47. člen
Sekretariat občinskega sveta opravlja naslednje naloge:
– koordinira delo članov sveta, odborov, komisij in drugih stalnih ter začasnih delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora,
– pripravlja gradivo za seje,
– vodi zapisnike sej,
– organizira in vodi protokol za občinski svet,
– organizira tiskovne konference
– skrbi za redna izplačila v skladu s pravilnikom.
48. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave v skladu s temi določbami statuta na predlog župana sprejme z odlokom občinski svet.
49. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, v skladu z odlokom iz prejšnjega člena, določi župan.
50. člen
Upravni organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji tajnik oziroma od njega pooblaščeni delavec občinske uprave.
51. člen
Tajnik vodi delo občinske uprave in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
Izobrazba tajnika občine se določi v splošnem aktu o organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave.
52. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
53. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
54. člen
O izločitvi, iz razlogov, navedenih v zakonu o upravnem postopku, se odloča na naslednji način:
– o izločitvi župana odloča občinski svet,
– o izločitvi tajnika odloča občinski svet,
– o izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik.
IV. KRAJEVNE IN MESTNE SKUPNOSTI
55. člen
Krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij lahko za zadovoljevanje svojih skupnih ali določenih skupnih potreb ustanovijo novo krajevno skupnost. Novo nastala krajevna skupnost mora svoje območje zaokrožiti tako, da ne deli obstoječe krajevne skupnosti na dvoje ali več območij.
Odločitev o oblikovanju nove krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
Ustanovitvena opravila pripravi odbor, ki ga izvolijo krajani z območja bodoče krajevne skupnosti na zboru krajanov.
Referendum izvede občinska volilna komisija.
56. člen
Krajani naselja – vasi, dela naselja ali več naselij lahko tudi sprožijo postopek za odcepitev iz obstoječe krajevne skupnosti in priključitev k sosednji krajevni skupnosti. V ta namen krajani izvolijo na zboru krajanov odbor, ki vodi vsa pripravljalna dejanja. Odločitev o odcepitvi in pripojitvi sprejmejo volivci območja, ki se želi odcepiti in volivci krajevne skupnosti, h kateri se želi priključiti z referendumom.
Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali v vsaki krajevni skupnosti, ki se združuje. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina volivcev območja, ki se želi pripojiti in volivcev skupnosti, h kateri se priključujejo.
Referendum izvede občinska volilna komisija.
57. člen
Dvoje ali več krajevnih skupnosti se lahko združi v novo krajevno skupnost, če tako zaokroži in poveže dosedanje območje v celoto in je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, funkcionalnimi in kulturnimi razlogi, in če je to v interesu prebivalcev. Interese prebivalcev se ugotovi na zboru krajanov in z referendumom. Za izvedbo združitve prebivalci posamezne krajevne skupnosti na zborih krajanov izvolijo odbor.
Odbori prebivalcev krajevne skupnosti, ki so izrazile namero po združitvi, svoje delo usklajujejo na skupnih sestankih. Odbori skupno opravljajo vsa pripravljalna dejanja.
Odločitev o oblikovanju nove skupne krajevne skupnosti sprejmejo volivci združujočih se krajevnih skupnosti z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma.
58. člen
Krajevne in mestna skupnost so pravne osebe, ki lahko nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun pri opravljanju zadev, ki so nanje prenesene s sklepom občinskega sveta ali kadar v tem prometu nastopajo s svojimi sredstvi.
Krajevne in mestna skupnost imajo svoje žiro račune.
59. člen
Sveti krajevnih in mestnih skupnost sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture in na svojem območju dajejo mnenja ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij,
– sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli na svojem območju,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo, zaščiti virov pitne vode in pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– urejajo in olepšujejo kraj (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.),
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– dajejo mnenja in pobude ter sodelujejo pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– sodelujejo s štabom civilne zaščite,
– dajejo pobude v zvezi z otroškim varstvom in osnovnim šolstvom,
– dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
60. člen
Krajevne in mestne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne oziroma mestne skupnosti Občine Litija praviloma samostojno:
– predlagajo skrbnike vodovodov na svojem območju,
– skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine,
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
– pospešujejo in organizirajo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju,
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno.
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti in mestne skupnosti opredelijo z odlokom.
61. člen
Krajevna oziroma mestna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna oziroma mestna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
62. člen
Organ krajevne oziroma mestne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne oziroma mestne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. Volitve v svet krajevne oziroma mestne skupnosti razpiše župan. Število članov svetov krajevnih oziroma mestnih skupnosti določi svet krajevne oziroma mestne skupnosti v svojem statutu.
Mandat članov sveta krajevne oziroma mestne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta mestne oziroma krajevne skupnosti.
63. člen
Prvo sejo sveta krajevne oziroma mestne skupnosti skliče prejšnji predsednik najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne oziroma mestne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne oziroma mestne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno oziroma mestno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne oziroma mestne skupnosti.
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet krajevne oziroma mestne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Predsednik sveta skliče svet krajevne oziroma mestne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno.
Za delovanje sveta krajevne oziroma mestne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
64. člen
Svet krajevne oziroma mestne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne oziroma mestne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne oziroma mestne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude, predloge in amandmaje za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, ki so pomembni za njihovo področje,
– sprejema odločitve o uporabi in namenski razporeditvi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
65. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti se kot posvetovalni organ župana in občinskega sveta oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti in mestne skupnosti za izvajanje nalog zagotavljanja enakomernega razvoja. Svet ima svojega predsednika.
Župan mora pridobiti mnenje sveta predsednikov krajevnih in mestne skupnosti k predlogu investicijskega dela proračuna in ostalim odločitvam, ki se nanašajo na ožje dele občine.
66. člen
Za nemoteno delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti in mestne skupnost se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti in mestne skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom in jih javno objaviti.
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti in mestne skupnosti zagotovi občina.
Izvajanje administrativnih opravil za potrebe mestne in krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja mestna oziroma krajevna skupnost sama.
67. člen
Delovanje mestne in krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna.
Izvajanje investicij v mestni in krajevnih skupnostih se lahko sofinancira:
– s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb,
– s plačili za storitve,
– s samoprispevkom,
– s prihodki od premoženja,
– z denarnimi sredstvi države,
– z drugimi prihodki, za katere tako določajo predpisi občine.
Krajevne in mestne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevnih in mestnih skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne oziroma mestne skupnosti.
Krajevne in mestne skupnosti imajo svoje žiro račune.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
Krajevne in mestne skupnosti morajo do 1. marca tekočega leta predložiti zaključni račun za preteklo leto nadzornemu odboru in županu.
68. člen
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
69. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
70. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v roku 30 dni svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
71. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za mestno skupnost ali njen del, za posamezno naselje, zaselek ali sosesko.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne oziroma mestne skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v posameznem naselju ali delu občine pa na zahtevo najmanj 5% volivcev v tem delu.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan mora sklicati zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
72. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
73. člen
Zbor občanov za vso občino vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan, za posamezne krajevne oziroma mestne skupnosti ali njihove dele pa predsednik sveta.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje deset odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Na območju z manj kot tristo prebivalci, zbor veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 5% volivcev s tega območja. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje več kot polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
2. Referendum o splošnem aktu občine
74. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta in sveta predsednikov krajevnih in mestnih skupnosti.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
75. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
76. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
77. člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne ali mestne skupnosti. Pobuda posameznega volivca mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
78. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi z aktom o načinu dajanja podpore s katerim določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem ali obrazec seznama, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Isti organ overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
79. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
80. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta na območju, kjer je razpisan referendum.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
81. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
82. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
3. Ljudska iniciativa
83. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se smiselno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
84. člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
85. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
86. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– zdravstveno varstvo in lekarništvo,
– knjižničarstvo ter
– muzejska dejavnost.
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, osebne pomoči družini, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
87. člen
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:
– oskrbo s pitno vodo na območju celotne občine,
– ravnanje s komunalnimi in posebnimi odpadki,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
– gospodarjenje s stanovanji,
– vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti,
– na drugih področjih, če tako določa zakon.
Občina lahko ustanovi gospodarsko javno službo in drugo javno službo tudi na drugih področjih, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti.
88. člen
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom.
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
89. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva, pravice in vrednostni papirji v lasti občine.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine sprejme občinski svet.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega ali premičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Nakup, odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon. Za izvedbo postopka o nakupu in prodaji lahko občinski svet sprejme pravilnik.
90. člen
Občina pridobiva prihodke:
– iz primerne porabe,
– iz lastnih virov,
– od davkov,
– iz taks,
– pristojbin,
– drugih dajatev v skladu z zakonom.
91. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe za posamezno proračunsko leto morajo biti zagotovljeni v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz primerne porabe, iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.
92. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
93. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana.
94. člen
Proračun občine se sprejme kot odlok občine. V njem so predvideni vsi prihodki, drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za posamezno proračunsko leto.
95. člen
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
V odloku o proračunu občine se določi tudi:
– obseg zadolževanja,
– obseg poroštev občine,
– posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto ter
– druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna.
96. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu.
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.
97. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu.
98. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.
99. člen
Proračun občine mora biti praviloma sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se začasno financiranje nadaljuje na podlagi odloka o proračunu za preteklo leto.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto, za posamezno proračunsko postavko.
100. člen
Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine ali če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, župan predlaga občinskemu svetu rebalans proračuna.
101. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča občinski svet na predlog župana.
102. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini najmanj 0,5 odstotkov prihodkov.
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
103. člen
Rezerva se uporablja:
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
– za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča občinski svet.
104. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun.
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.
105. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.
106. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.
O soglasju odloča občinski svet. Občinski svet odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
107. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
108. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
109. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta in župana.
110. člen
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
111. člen
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
112. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
113. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
114. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V občinskem glasilu se kot priloga objavijo splošni akti.
2. Posamični akti občine
115. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – odločbo ali sklepom – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti.
116. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
117. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
118. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
119. člen
Župan lahko kot zakoniti zastopnik občine v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
120. člen
Na podlagi zahteve občinskega sveta so njegova delovna telesa dolžna oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi lahko oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
121. člen
Krajevne skupnosti in mestna skupnost morajo uskladiti svoje statute s tem statutom v 90 dneh od njegove uveljavitve.
Določba prvega odstavka 62. člena tega statuta se začne uporabljati pri volitvah v svete krajevnih oziroma mestne skupnosti za naslednji mandat.
V roku 14 dni od uveljavitve statuta je župan dolžan sklicati prvo sejo predsednikov svetov mestne in krajevnih skupnosti. Na konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in potrdijo poslovnik o delu.
122. člen
Odloki in drugi predpisi, ki so bili sprejeti do uveljavitve tega statuta ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju s tem statutom.
V enem mesecu po uveljavitvi statuta občine sprejme občinski svet poslovnik o svojem delu in odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
123. člen
Odbori in komisije občinskega sveta, imenovani do uveljavitve tega statuta, nadaljujejo z delom do konca mandata občinskega sveta.
124. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Litija (Uradni list RS, št. 41/95, 70/95 in 6/96).
125. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu.
Št. 711-15/00
Litija, dne 15. novembra 2000.
Župan
Občine Litija
Mirko Kaplja l. r.