Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/1999 z dne 5. 10. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/1999 z dne 5. 10. 1999

Kazalo

3853. Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena, stran 12616.

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Šentrupert na Dolenjskem – Cerkev sv. Ruperta (EŠD 730).
Enota ima zaradi kulturnih, arheoloških, umetnostno-arhitekturnih, urbanističnih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega, urbanističnega in zgodovinskega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Cerkev je bila zgrajena na prostoru starejše prednice v 15. stol. v več gradbenih fazah, ki nazorno ilustrirajo stopnje razvoja poznogotske arhitekture v Sloveniji. Arhitekturno sta pomembna zlasti starejši, dolgi zvezdasto obokan kor z zunanjimi oporniki in v pritličju obokani zvonik, katerega nadstropni del prehaja iz štiristrane osnove v osmerostrani stolp. Patronat nad župnijo in kasnejšo gradnjo je v začetku 15. stol. pridobil Herman II. Celjski. Dela so končali leta 1497, ko so ladjo obokali z zvezdastimi oboki, s katerimi so vzdolžno usmerjeni ladijski del modernizirali v triladijsko dvorano po vzoru gorenjskih dvoranskih cerkva.
3
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega okolico objekta znotraj vasi Šentrupert, ki je bila opredeljena z odločbo o kulturnem spomeniku (526/80) z dne 31. marca 1980 pristojne občine.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, sakralnih, umetnostno-arhitekturnih, in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo ohrajanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– prepoved predelav gabaritnih in tlorisnih značilnosti, predelav pročelij in notranjosti, klesanih detajlov in tehničnih značilnosti objekta,
– posegi v spomenik so dovoljeni le s predhodnim soglasjem za izboljšanje njegove prezentacije in pod pogoji iz konservatorskega programa,
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,
– znotraj varovanega območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, razen objektov, ki so usklajeni s konservatorskim programom in kulturnovarstvenimi pogoji zavoda,
– dovoljeno je izvajati restavratorska dela pod pogoji iz predhodne alinee,
– omogočanje predstavitve objekta in dostopnost javnosti, v meri, ki ne ogroža varovanih prvin spomenika.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih urbanističnih in zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik