Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/1999 z dne 5. 10. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/1999 z dne 5. 10. 1999

Kazalo

3851. Odlok o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega pomena, stran 12612.

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Rožanec – Antični mitrej (EŠD 632).
Enota Antični mitrej ima zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi zgodovinskega, etnološkega in arhitekturnega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Mitrej v Judovju, gozdu zahodno nad vasjo Rožanec v Beli krajini je edini od maloštevilnih mitrejev v Sloveniji, postavljen v naravno okolje. V steno opuščenega antičnega kamnoloma so ga vklesali ob koncu 2. stoletja našega štetja. Posvetilni napis je vklesan nad reliefno podobo nepremagljivega boga Mitra, ki opravlja daritev bika. Predstavljeni so ostali značilni motivi, ki so bili v tem kultu standardni, to so krokar, pes, kača, škorpijon, sonce luna, svečenika Cautopates in Cautes.
3
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega okolico objekta, oddaljeno 150 m od zavarovanega območja in območje v širši okolici, na katerem bi stali objekti, ki bi s svojo funkcijo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika. V vplivnem območju je tudi cerkev sv. Jurija.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav gabaritnih in tlorisnih značilnosti,
– znotraj varovanega območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja,
– dovoljeno je tradicionalno gospodarjenje z gozdom, s sprejetim gozdnogospodarskim načrtom mora soglašati zavod,
– prepovedani so goloseki in posegi, ki bi spreminjali konfiguracijo zemljišča ali sedanjo rabo zemljišč na vplivnem območju,
– posegi v spomenik so dovoljeni le s predhodnim soglasjem za izboljšanje njegove prezentacije in pod pogoji iz konservatorskega programa,
– dovoljeno je izvajati restavratorska dela pod pogoji iz predhodne alinee,
– omogočanje predstavitve objekta in dostopnost javnosti.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških in krajinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik