Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/1999 z dne 18. 5. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/1999 z dne 18. 5. 1999

Kazalo

1850. Statut Občine Radeče, stran 4363.

Na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 – odločba US RS, 9/96 – odločba US RS, 39/96, odločba US RS, 44/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98, in zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 in 56/98) je Občinski svet občine Radeče na seji dne 24. 3. 1999 sprejel
S T A T U T
Občine Radeče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Radeče, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen
V Občini Radeče občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj in razvoj občine, uresničujejo in usklajujejo svoje in širše interese, zadovoljujejo lastne in skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene potrebe iz pristojnosti občin.
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
3. člen
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti.
V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
II. OBČINA RADEČE
4. člen
Občina Radeče je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom.
Občina Radeče je oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Sedež Občine Radeče je v Radečah, Ulica Milana Majcna 1.
5. člen
Občani Občine Radeč so vse osebe, ki imajo na območju Občine Radeče stalno prebivališče.
6. člen
Območje Občine Radeče je določeno z zakonom.
Občina se lahko združi z drugo občino ali občinami ter spremeni svoje območje le po postopku, ki ga določa zakon.
7. člen
Območje Občine Radeče obsega krajevne skupnosti Jagnjenica, Radeče, Svibno, Vrhovo,
Krajevna skupnost Jagnjenica obsega naselja; Jagnjenica, Stari dvor, Čimerno,
Krajevna skupnost Radeče obsega naselja; Radeče, Jelovo, Njivice, Žebnik, Močilno, Rudna vas, Brunška gora, Brunk, Hotemež, Loška gora, Dobrava, Zavrate, Obrežje,
Krajevna skupnost Svibno obsega naselja; Svibno, Počakovo, Zagrad,
Krajevna skupnost Vrhovo obsega naselja; Vrhovo, Goreljce, Log pri Vrhovem, Prapretno.
8. člen
Občina Radeče ima svoj grb in svojo zastavo. Grb in zastava se določita z odlokom.
9. člen
Občina lahko zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, društvom in institucijam podeljuje občinska priznanja.
Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj določi občinski svet s pravilnikom.
10. člen
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis Občina Radeče, v notranjem krogu pa naziv organa občine; občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinska uprava in volilna komisija.
V sredini pečata je grb občine.
Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
11. člen
Občinski praznik Občine Radeče je 8. septembra in se slavi v spomin na izgnance pregnane iz svojih domov v času druge svetovne vojne in v spomin na dan, ko je bil Trg Radeče imenovan v mesto.
12. člen
Občina Radeče sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev po načelu interesov, prostovoljnosti ter solidarnosti. Občina Radeče se lahko povezuje v pokrajino.
III. NALOGE OBČINE
13. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene z zakonom in tem statutom, predvsem pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte in zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ugotovi celovitost občinskega premoženja, nepremičnin in premičnin,
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, sklepa pogodbe o pridobitvi, odtujitvi, zamenjavi ali drugem pravnem poslu, glede nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero se izkazuje vrednost premoženja občine.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate gospodarskih družb, obrti in podjetništva v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini s tem, da po predpisih ustanavlja industrijske cone,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje stanovanjskega sklada tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema stanovanjske programe občine,
– analizira problematiko stanovanj na področju občine,
– pripravlja plane za prenovitev objektov, ki so primerni za pridobitev novih stanovanjskih površin,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe, tudi za stavbna zemljišča,
– določa način ustanavljanja in delovanja lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb in nadzira njihovo delo,
– gradi, ureja in vzdržuje vodovodne, energetske kanalizacijske in druge kolektivne komunalne naprave in objekte,
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da ustanavlja za posamezna področja javne zavode, ki lahko združujejo več dejavnosti in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok, varstva družine, socialno ogroženih, za invalide in ostarelih tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– predlaga določene ukrepe,
– sodeluje s centrom za socialno delo.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, kakor tudi razvoj društev s tem, da:
– daje dotacije na podlagi predloženih programov in realizacije programov,
– da vključuje društva v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov in za varstvo pred hrupom, ter zbiranje in odlaganje odpadkov in drugih dejavnosti za varstvo okolja na podlagi obstoječih predpisov.
Lahko pa tudi sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja na področju javnih površin, parkirišč, nabrežin, voda, parkov, itd.
Sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi službami in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v primerih elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in s tabom za civilno zaščito.
12. Ureja javni red in mir v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov,
– izvaja nadzorstvo in daje soglasje za javne prireditve.
13. V okviru javnih zadev javnega pomena opravlja občina tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo,
– izvajanje vseh občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– vodenje posebno evidenco po strukturi, površini, kulturi občinskih zemljišč in drugega občinskega premoženja.
14. člen
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prejšnjega odstavka pridobiva občina od upravljalcev podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
15. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor občine.
Organi občine se volijo oziroma imenujejo za štiri leta.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima na podlagi zakonov tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski funkcionarji.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
16. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskih organov.
Za javnost dela je odgovoren župan oziroma oseba, ki jo župan za to pooblasti.
17. člen
Občinski delavci, župan, člani občinskega sveta ter drugi organi Občine Radeče, so dolžni ohraniti zase vse, kar v okviru opravljanja svoje službe ali dela zvedo o strankah v postopku, njihovih pravnih in dejanskih razmerjih, ter varovati tajnost vseh podatkov, do katerih javnost nima dostopa.
Kot tajnost se šteje vse, kar je z zakonom ali drugimi predpisi tako opredeljeno.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave in opredeljeni kot tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine določa zakon in poslovnik občinskega sveta.
2. Občinski svet
18. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje šestnajst članov. Mandatna doba članov se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji na kateri je potrjena več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo skliče župan, najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
Volitve članov občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom določi občinski svet z odlokom.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasno nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino
– imenuje člane nadzornega odbora na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
– ustanavlja organe občinske uprave ter določa njihovo organizacijo in delovno področje,
– imenuje komisije in odbore občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi nepremičnin, katerih skupna vrednost presega vrednost 10% proračuna za tekoče leto,
– odloča o odtujitvi nepremičnin,
– odloča po predlogu župana o najemu posojila, razen o najemu kratkoročnih posojil med letom,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo za člane občinskega sveta nadzornega odbora in drugih odborov ter komisij,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe, daje koncesije, sprejema koncesijske akte,
– voli, imenuje in razrešuje po predlogu župana svoje predstavnike v organe upravljanja javnih podjetij in javnih zavodov,
– daje mnenje k imenovanju načelnikov upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– sprejme ugotovitveni sklep o predčasnem prenehanju mandata člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– sprejme odlok o ustanovitvi organa – organov občinske uprave ter o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave,
– ustanavlja organe skupne občinske uprave,
– ustanovi inšpekcijske službe,
– ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva,
– predpisuje davke pod pogoji, ki jih predpisuje zakon,
– obravnava poročilo nadzornega odbora, njegova priporočila in daje predloge v skladu s svojimi pristojnostmi,
– ustanavlja, spreminja in ukinja ožje dele občine,
– predpiše način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb,
– odloča o načinu sporazumne delitve premoženja,
– razpisuje naknadni ali svetovalni referendum,
– odloča o ustanovitvi in izstopu občine iz pokrajine,
– sprejme akt o ustanovitvi skupnosti, zveze ali združenja občin,
– sprejme in posreduje mnenje Državnemu zboru glede zakonov in drugih predpisov, ki so v skladu z ustavo v korist občin,
– določa vrste lokalnih javnih služb in njihov način izvajanja,
– določi način organizacije in dela občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni in izrednih razmerah,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni in statut.
19. člen
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, s članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
20. člen
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov, razen:
– statuta, ki se sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov,
– poslovnika, ki se sprejme z dvetretjinsko večino navzočih članov,
– ko gre za odločanje o ustanovitvi pokrajine z dvetretjinsko večino vseh članov.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določajo zakoni ali statut in kadar tako zahteva večina navzočih članov sveta.
21. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
22. člen
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta.
Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta najmanj štirikrat letno, praviloma enkrat na vsake tri mesece.
23. člen
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan na lastno pobudo ali pa na predlog četrtine članov sveta.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinske uprave in županu.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora in tajniku občine. O seji občinskega sveta se obvestijo tudi javna občila.
24. člen
Seje občinskega sveta so javne. Svet lahko sklene, da se javnost izključi, če to terja javni interes.
Člani odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki odborov in komisij ter izvoljeni in imenovani predstavniki javnih zavodov in javnih podjetij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo zadeve iz njihovega področja.
Seje občinskega sveta so se dolžni udeležiti tudi poročevalci, ki jih določi župan ali tajnik občine.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki odborov in komisij občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeleževati sej občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti, oziroma njihovega področja dela. Enako obveznost imajo vodje strokovnih služb občinske uprave.
25. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastopili razlogi iz prejšnjega odstavka in to na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
3. Odbori in komisije
26. člen
Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom, zakoni in poslovnikom obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. O zadevah odloča občinski svet.
Občinski svet ima naslednja odbora:
– odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, okolje, komunalno dejavnost, turizem, občinsko premoženje in finance,
– odbor za družbene dejavnosti, socialno politiko ter za delo z društvi.
27. člen
Odbori opravljajo naslednje naloge:
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, okolje, komunalno dejavnost, turizem, občinsko premoženje in finance opravlja naslednje naloge:
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši razvoj gospodarstva in turizma, zlasti malega gospodarstva,
– daje mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja,
– daje mnenja glede vprašanj s področja gospodarstva in turizma,
– sodeluje s subjekti malega gospodarstva in turizma,
– sodeluje pri prostorskem planiranju in predlaga občinskemu svetu spremembe,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških pogojev v občini,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z urejanje stavbnega in funkcionalnega zemljišča,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gospodarstva v občini,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in delovanja lokalnih javnih služb,
– predlaga občinskemu svetu prioritetni vrstni red investicij s področja svojega delovanja,
– predlaga velikost funkcionalnega zemljišča k objektom,
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja,
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja, urejanje prostora in način izgradnje komunalne infrastrukture,
– daje mnenje občinskemu svetu glede nakupa, prodaje in najema občinskega premoženja, o katerem odloča občinski svet,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za zagotovitev neprofitnih in socialnih stanovanj,
– obravnava postopke denacionalizacije in razrešitve po predlogu strokovnih služb,
– predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini,
– daje predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva,
– predlaga ukrepe na višjih in strmoležečih območjih za ohranjanje poseljenosti in razvoj razpršenih kmetij,
– obravnava status kmetijskih zemljišč in prednostno pravico občine pri nakupu ali drugemu pravnemu prometu,
– obravnava druga vprašanja razvoja podeželja.
Odbor šteje sedem članov.
Odbor za družbene dejavnosti, socialno politiko in delo z društvi opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, socialo, zdravstvom, športom in rekreacijo,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
– skrbi za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale,
– sodeluje z društvi in organizacijami v občini,
– daje predloge za dodelitev stanovanj iz vseh naslovov,
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
Odbor šteje sedem članov.
28. člen
Občinski svet ima naslednje komisije:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki se imenuje izmed članov občinskega sveta,
– občinska volilna komisija,
– komisija za statutarna in pravna vprašanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge:
– predlaga svetu potrditev mandatov občinskega sveta in župana,
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– obravnava višino nagrad in povračil za neprofesionalno opravljanje funkcij oziroma zmanjšanje nagrad,
– pripravlja ostale predloge, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in razrešitve, razen če statut občine in poslovnik občinskega sveta ne določa drugače,
– opravlja druge naloge, določene s statutom, poslovnikom občinskega sveta,
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa in druge organe občine oziroma občinskega sveta, ki jih imenuje občinski svet.
Komisija ima pet članov.
Občinska volilna komisija opravlja naslednje naloge:
– vodi volitve v občinski svet,
– vodi volitve za župana,
– vodi volitve za člane svetov krajevnih skupnosti,
– vodi volitve vseh vrst referendumov,
– opravlja volilna opravila, ki jih določajo zakoni oziroma predpišejo državni organi,
– opravlja naloge, ki jih določi občinski svet.
Komisija je sestavljena v skladu z zakonom.
Komisija za statutarna in pravna vprašanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava osnutke predlogov statuta, odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema občinski svet in pripravlja dokončna besedila za občinski svet,
– obravnava in daje tolmačenja, ki jih komisiji posredujejo strokovne službe, odbori ali komisije pri občinskem svetu za pravno pojasnilo posameznega vprašanja,
– opravlja naloge, ki jih določi občinski svet,
– pregleduje tudi poslovnike, ki jih za svoje delo pripravijo odbori in komisije za katere je tako določeno v statutu občine.
Komisijo sestavlja sedem članov.
29. člen
Občinski svet imenuje člane odborov in komisij izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta, članstvo v komisiji ali odboru ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Člani odbora ali komisije so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina prisotnih članov sveta.
Predsednike odborov in komisij imenuje praviloma občinski svet, ali pa ga izvoli odbor, oziroma komisija samostojno iz svoje sredine.
30. člen
Občinski svet lahko ustanovi občasna delovna telesa od tri do pet članov. S sklepom se določijo naloge, čas opravljanja nalog in število članov.
Predloge kandidatov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
31. člen
Odbori in komisije sklepčno zasedajo, če je navzoča polovica članov. Mnenja in predlogi so sprejeti, če je zanj glasovala več kot polovica navzočih članov.
Na predlog najmanj četrtine svojih članov in na predlog župana lahko občinski svet začne postopek za nezaupnico odboru ali komisiji. Nezaupnica je izglasovana, če je zanjo glasovala večina članov občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
32. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namembnost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
33. člen
Nadzorni odbor šteje pet članov.
Člane nadzornega odbore imenuje občinski svet izmed občanov. Listo kandidatov predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, političnih strank, krajevnih skupnosti, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
34. člen
Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora, razreši pa ga občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.
Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegova mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pred organi nadzorovanih pravnih oseb, podpisuje pisne sklepe nadzornega odbora, organizira delo in pripravlja ter vodi seje.
35. člen
Pristojnosti nadzornega odbora zahtevajo strokovnost njegovih članov, zato morajo biti v odbor imenovani ljudje, ki praviloma izpolnjujejo temeljni pogoj strokovnosti in izkušenj s področja zakonodaje, ki ureja finančno-računovodsko področje.
Nadzorni odbor dela ob strokovni pomoči občinske uprave, za posebne primere pa se lahko na predlog odbora najame izvedence ustrezne stroke.
36. člen
Član nadzornega odbora lahko predlaga svojo razrešitev sam ali jo predlaga odbor ali pa občinski svet.
Glavni razlogi za razrešitev so predvsem: začetek opravljanja nezdružljivih funkcij ali dejavnosti, odstop, neaktivnost oziroma nezmožnost izvrševanja nalog, neupoštevanje predpisov, če izgubi volilno pravico, in če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora daljšo od 6 mesecev.
37. člen
Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini:
– pregleduje in spremlja pravne predpise in akte, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe,
– pregleduje lastninsko dokumentacijo, kot so pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter knjigovodske listine in poslovne knjige,
– ugotavlja skladnost ravnanja s pravnimi predpisi ter
– gospodarnost in namembnost trošenja sredstev in njihov učinek glede na opredeljeni cilj,
– daje poročila, mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov nadzorovanim osebam,
– obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti,
– oblikuje zahteve za izvedbo revizije s strani Računskega sodišča RS.
Nadzorni odbor na začetku proračunskega leta sprejme letni program nadzora, s katerim seznani občinski svet in župana.
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s svojim poslovnikom.
38. člen
Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora.
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, pobudo člana nadzornega odbora, občinskega sveta ali župana. Seje nadzornega odbora so javne, razen kadar je nadzorni odbor dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij porabnikov proračunskih sredstev in ko je to potrebno za spoštovanje dostojanstva, dobrega imena in integritete posameznikov.
39. člen
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi pri poslovanju občine hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajstih dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije, po predhodnem obvestilu župana.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdaja poročilo s priporočili in predlogi ter občinskemu svetu najmanj dvakrat letno poroča o svojem delu in ugotovitvah. S sklepom lahko nadzorni odbor zahteva od župana in porabnikov proračuna, da članu nadzornega odbora ali imenovanemu izvedencu omogočijo pregled dokumentacije, ki je potrebna za delo nadzornega odbora.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico od občine zahtevati in dobiti podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
40. člen
Občinski svet, župan in drugi porabniki občinskih proračunskih sredstev so dolžni:
– omogočiti vpogled v vso potrebno dokumentacijo, ki jo na podlagi sklepa nadzornega odbora zahteva pooblaščeni član nadzornega odbora ali imenovani izvedenec,
– sodelovati v postopku nadzora,
– obravnavati poročilo nadzornega odbora,
– obravnavati priporočila in predloge nadzornega odbora za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Nadzorni odbor mora porabnikom občinskih proračunskih sredstev pred izdelavo in sprejemom končnega poročila zagotoviti možnost, da izrazijo svoje mnenje in ugovarjajo njegovim ugotovitvam. Občinski organi so dolžni obravnavati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
41. člen
Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja tako, da nadzorni odbor obvešča javnost o svojih ugotovitvah, pri čemer mora varovati osebne podatke ter državne uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko je njegovo poročilo dokončno.
42. člen
Nadzorni odbor sprejme poslovnik o delu nadzornega odbora, v katerem v skladu z zakonom in tem statutom podrobneje določi: organizacijo dela, naloge, postopke in način dela nadzornega odbora, pravice in dolžnosti predsednika in podpredsednika ter članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev, postopek nadzora, pripravo, sklicevanje in vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje evidenc in dokumentov.
5. Komisija za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo
43. člen
Komisija ima štiri člane in predsednika. Imenuje in razrešuje jih občinski svet. Komisija o zadevah iz svoje pristojnosti odloča na seji, sklepe pa sprejema z večino glasov vseh članov. Način svojega dela komisija podrobneje uredi s poslovnikom v skladu z zakonom.
Komisija ugotavlja, če poklicni funkcionar opravlja pridobitveno dejavnost, ki je nezdružljiva z opravljanjem javne funkcije in o tem obvesti občinski svet.
6. Župan
44. člen
Občina ima župana, ki ga volijo državljani s stalnim prebivališčem v občini na neposrednih in tajnih volitvah.
Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno, o čemer obvesti občinski svet na prvi naslednji seji.
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje, nima pa pravice glasovanja.
Župan lahko imenuje komisije in druge strokovne organe občine za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
45. člen
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Po konstitutivni seji občinskega sveta župan zapriseže. Vsebino zaprisege določi občinski svet.
Glede prenehanja mandata župana in podžupana se smiselno uporabljajo določbe 25. člena tega statuta.
46. člen
Občina ima enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta. Pooblastila podžupana določi župan s svojim aktom v skladu z zakonom.
47. člen
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge zadržanja.
V primeru zadržanja občinskega akta župan opozori pristojno ministrstvo. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
48. člen
Če je ogroženo življenje ali premoženje občanov ima župan pravico sprejeti nujne ukrepe, katere naknadno predloži občinskemu svetu. Podrobneje se zadeve uredijo s poslovnikom.
49. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta in podpisuje vse javne listine,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte,
– odgovarja za izvrševanje proračuna,
– odloča o najetju kratkoročnih posojil med letom,
– sprejme načrt zaščite in reševanja in sodeluje z gasilskimi organizacijami,
– imenuje poveljnika in štabe civilne zaščite občine in poverjenike za civilno zaščito,
– poroča občinskemu svetu o rezultatih pri predstavljanju in zastopanju občine,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– sprejema sklep o javni razgrnitvi prostorsko izvedenih aktov,
– ima splošno pooblastilo za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja,
– odloča o pridobitvi nepremičnin, katerih skupna vrednost ne sme presegati vrednosti 10% proračuna za tekoče leto,
– odloča o odtujitvi nepremičnin katerih skupna vrednost ne sme presegati 3% vrednosti proračuna za tekoče leto,
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– sprejema začasne nujne ukrepe v izjemnih razmerah,
– razpisuje volitve v organe krajevnih skupnosti,
– je predstojnik občinske uprave,
– sklepa koncesijske pogodbe,
– imenuje in razrešuje tajnika občine, in druge vodje občinske uprave ter predstojnike skupne občinske uprave,
– sklicuje zbore občanov,
– sklene sporazum o razdelitvi premoženja (z drugimi župani),
– izvrši sklep o razdelitvi premoženja,
– sklene pogodbo o zagotovitvi sodelovanja pri upravljanju javnih zavodov in javnih podjetij, ki izvajajo javne službe ali dejavnost lokalnega javnega pomena,
– odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na drugi stopnji,
– vlaga zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti,
– podpisuje civilne, poslovne in druge pogodbe iz naslova pravnega prometa,
– predlaga razlastitve, ki so v splošnem občinskem interesu,
– daje soglasja predlogom za poslovodne organe, ki se financirajo iz proračunskih sredstev,
– skrbi in zagotavlja izvajanje programa požarne varnosti v občini,
- opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in ta statut ali drugi predpisi.
V. KRAJEVNA SKUPNOST
50. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini ustanovljene krajevne skupnosti.
51. člen
Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti lahko poda zbor območja za katerega se krajevna skupnost ustanavlja. Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejme občinski svet.
52. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava in nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, v okviru nalog, ki so določene s statutom občine oziroma odlokom.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
53. člen
Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
Občinski odlok določa, pri katerih odločitvah krajevne skupnosti je za njihovo veljavnost potrebno soglasje občinskega sveta.
Svet krajevne skupnosti opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njegove prebivalce.
Naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevni skupnosti, so zlasti:
– lokalne javne službe,
– pospeševanje kulturnih in drugih društvenih dejavnosti.
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevnim skupnostim občine določijo z odlokom.
Pravni posli nad 5% letne višine obveznih rezerv Občine Radeče, ki jih sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob soglasju župana. Vrednost se določi s sklepom občinskega sveta.
54. člen
Če krajevna skupnost, ki je v skladu s sklepom občinskega sveta kot pravna oseba preneha obstajati, preidejo njene pravice in obveznosti na občino.
55. člen
Delovanje krajevne skupnosti, ki je pravna oseba se financira:
– iz občinskega proračuna,
– s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb,
– s samoprispevkom,
– z lastno registrirano dejavnostjo.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati brez soglasja občinskega sveta ali soglasja župana, razen kadar gre za prilive, ki se financirajo iz samoprispevka.
Prihodki in odhodki morajo biti zajeti v finančnem načrtu krajevne skupnosti in so sestavni del občinskega proračuna.
56. člen
Občinski svet lahko s svojim sklepom ob soglasju sveta krajevne skupnosti prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevnih skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
57. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Člane sveta izvolijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevnih skupnosti, njihov mandat je štiri leta in se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah. Člani sveta krajevne skupnosti se volijo po večinskem sistemu. Volitve razpiše župan.
58. člen
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Svet krajevne skupnosti podrobneje uredi način svojega dela s statutom.
K statutu sveta krajevne skupnosti daje soglasje občinski svet.
59. člen
Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta KS, brez pravice glasovanja in je obvezno vabljen na sejo.
Župan lahko za dejanja iz gornjega odstavka pooblasti ustrezno osebo.
60. člen
Če občinski svet na podlagi poročila župana ugotovi nepravilnosti pri delu organov krajevne skupnosti, pri uporabi finančnih sredstev ali gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti, lahko od organov krajevne skupnosti v 15 dneh zahteva poročilo. Po prejemu poročila lahko občinski svet z priporočili sodeluje pri saniranju ugotovljenih nepravilnosti.
Če organi krajevne skupnosti priporočil občinskega sveta ali mnenja župana ne upoštevajo ali če občinski svet poročila sploh ne prejme, lahko sam ukrene vse kar je potrebno, da se ugotovljene nepravilnosti odpravijo.
61. člen
Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi tudi komisije kot svoja delovna telesa.
Predstavniki posameznih občinskih odborov in komisij ter delavci občinske uprave na predlog sveta KS prisostvujejo sejam sveta krajevne skupnosti, kadar se obravnava problematika z njihovega delovnega področja.
Svet krajevne skupnosti redno oziroma najmanj kvartalno pisno poroča županu o svojem delu in sklepih.
62. člen
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njeno območje občinski svet po poprej ugotovljeni volji prebivalcev. Volja se ugotovi na zborih občanov ali na referendumu ustreznega območja.
VI. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
63. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini. Zbor občanov v krajevni skupnosti pa se skliče tudi na pobudo sveta krajevne skupnosti.
64. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– obravnava pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevne skupnosti ali spremembo območja, spremembo imena naselja, imena ulice itd.,
– daje mnenja o zadevah za urejanje iz življenja in dela krajanov,
– opravlja naloge v skladu z zakonom.
65. člen
Pobudniki za sklic zborov občanov morajo vložiti pisno zahtevo pri županu najmanj 15 dni pred predvidenim sklicem. Zahteva mora vsebovati podatke o predstavniku, območje, za katerega se naj skliče zbor, predvideni datum, uro in kraj ter zadevo, za katero se sklicuje zbor.
Zbor občanov je potrebno sklicati najmanj 5 dni pred predvidenim sklicem, in sicer tako, da se sklic, ki mora vsebovati datum, uro in kraj zbora občanov, zadevo in območje, za katerega se sklicuje, objavi na oglasni deski oziroma občane obvestiti na drug krajevno običajen način.
Zbor občanov lahko razpravlja o zgoraj navedenih zadevah, če je prisotnih na zboru najmanj 10% volivcev z območja, za katerega je bil sklican zbor občanov.
Sklepi na zboru občanov so sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih volivcev. Glasuje se lahko z dvigom rok, lahko pa se opravi tajno glasovanje. Način glasovanje se določi na zboru.
Občinski svet obravnava sklepe zborov, vendar ga sklepi zborov ne zavezujejo pri odločanju.
66. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi.
67. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum občinskih organov ne zavezuje.
68. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine, ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali na podlagi pismenega predloga člana občinskega sveta. Predlog mora biti posredovan v pismeni obliki županu občine. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini in če tako določa zakon.
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta.
V petnajstih dneh po sprejemu akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za razpis referenduma o aktu občine.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt zavrnjen ali če so zavrnjene njegove posamezne določbe, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
69. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
70. člen
Referendum in razpis referenduma se izvaja na podlagi določil zakona.
71. člen
Občinski svet z aktom razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločilo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je določen s statutom občine za objavo splošnih aktov občine.
72. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, za katera se v postopku določi, da se bodo o vprašanjih izjasnili volivci. Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Za odločitev je potrebna večina volivcev.
73. člen
Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva sprejetje ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih organov v občini. V postopku se uporabljajo določila zakona o referendumu.
74. člen
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve občinskega sveta, mora občinski svet zahtevo uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dneva pravilno vložene zahteve.
VII. OBČINSKA UPRAVA
75. člen
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občinski organi urejajo in določajo zadeve iz svoje pristojnosti.
76. člen
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik.
Tajnika občine imenuje in razrešuje župan.
77. člen
Sistemizacijo delovnih mest in njihov delokrog dela v občinski upravi določi župan ali oseba po njegovem pooblastilu.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občini in sklenitvi pogodbenega razmerja v občinski upravi odloča župan ali po njegovem pooblastilu tajnik občine.
78. člen
Za posamezna področja dela občinske uprave se lahko z drugimi občinami ustanovi enega ali več skupnih organov.
Predstojnik organa skupne občinske uprave določi sistemizacijo delovnih mest v organu in odloča o sklenitvi delovnega in pogodbenega razmerja v tem organu, kar se določi z aktom o ustanovitvi skupnih občinskih organov.
79. člen
Organ skupne občinske uprave se mora pri izvrševanju upravnih in drugih nalog ravnati po usmeritvah tiste občine v katero krajevno pristojnost zadeva spada.
Glede vodenja skupnega organa občinske uprave, načina delovanja in financiranja ter tehnične opremljenosti se določi z aktom o ustanovitvi neposredno pa se uporabljajo tudi določila predpisov, ki urejajo te zadeve.
Kadrovska struktura se določi z aktom o ustanovitvi.
80. člen
Upravne in strokovne in tehnične naloge v občini opravljajo tajnik, višji upravni delavci, upravni delavci in tehnični delavci.
81. člen
Občinska uprava pripravlja in izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
82. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce občinske uprave, kateri izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
Če tajnik ni imenovan opravlja naloge tajnika oseba, ki jo določi župan.
83. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenešene države pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
84. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.
85. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih občanov in drugih fizičnih in pravnih oseb ter njihovih pravnih koristi v upravnih stvareh v upravnem postopku.
86. člen
Uradna oseba, delavec občinske uprave in član občinskih organov ne sme odločati ali se udeležiti posvetovanja in sklepanja:
– v zadevah, v katerih je udeležen ali če je z udeležencem v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena,
– v zadevah, v katerih je z udeležencem v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca,
– v zadevah, v katerih je bil ali je še postavljen kot pooblaščenec ene od strank,
– v pritožbenem postopku, če je sodeloval pri izdaji sklepa na prvi stopnji,
– če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Takoj ko uradna oseba zve za kakšen razlog svoje izločitve iz prejšnjega odstavka, mora prenehati z vsakim delom v tej zadevi in to sporočiti županu, ki določi uradno osebo, ki bo nadaljevala delo v tej zadevi.
87. člen
V prostorih občinske uprave je na vsakomur dostopnem mestu nameščena razglasna deska za uradne razglase.
Razglasna deska služi za objave splošnih in posamičnih aktov občine in za druge objave, ki jih predpisuje zakon.
Razglasna mesta so določene s posebnim sklepom občinskega sveta.
88. člen
Vsako ministrstvo Republike Slovenije na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
89. člen
Za opravljanje nadzorstva izvajanja občinskih predpisov se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o javni upravi.
Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o javni upravi.
Občina lahko z drugo občino ali več občinami z posebnim aktom ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.
90. člen
Višina plače oziroma dela plače podžupana in dela plače člana občinskega sveta se določi v skladu z zakonom.
VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
91. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Občina zagotavlja opravljanje lokalnih javnih služb:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
– z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
92. člen
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe, ki so določene z zakonom, na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje občinskih cest, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– vzdrževanje javnih objektov in stanovanj po posebnem dogovoru,
– gospodari s stavbnimi zemljišči – zazidanimi in nezazidanimi zemljišči,
– javni prevozi,
– urejanje pokopališč in pokopališke dejavnosti, ki obsega pogrebne storitve z upepeljevanjem in oddajanjem grobnih prostorov v najem,
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih površin,
– urejanje javnih parkirišč,
– gasilska služba.
93. člen
Občina organizira izbirne, gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom za naslednja področja:
– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
– oskrba naselij s plinom v dogovoru s krajevno skupnostjo,
– upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov za kabelski prenos radijskih in televizijskih signalov,
– plakatiranje ter obveščanje,
– deratizacija in dezinfekcija,
– opravljanje tržnic in morebitnih živinskih sejmov,
– krasitev trgov, ulic in naselij,
– gospodarjenje z javnimi objekti,
– komunalno informacijskih sistem,
– požarna preventivna služba,
– avtobusni promet,
– odvoz nepravilno parkiranih vozil,
– taksi služba.
Občinski svet lahko določi izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih.
94. člen
Dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod, javno podjetje in druge skupne organe.
Način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb določi župan ob predhodnem soglasju občinskega sveta z odlokom o gospodarskih javnih službah.
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
95. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin nad višino, ki je po tem statutu v pristojnosti župana.
96. člen
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti ali so v proračunu zagotovljena proračunska sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin, se izvede po postopku in način, ki ga določa zakon.
97. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev, dohodkov od premoženja, koncesije in druge dohodke v skladu z zakonom.
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki.
V računu financiranja se izkaže izplačevanje dolgov in zadolževanje občin. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti.
98. člen
Gospodarjenje s svojim premoženjem organizira občina preko svojih organov, javnih zavodov in gospodarskih javnih služb, ki jih ustanovi v skladu z zakonom in tem statutom.
Občinski svet imenuje in razrešuje na predlog Komisije za mandatna vprašanje, volitve in imenovanja predstavnike – člane, upravnih organov gospodarskih javnih služb in javnih zavodov ter potrjuje njihove letne programe in finančne načrte.
99. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidene za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
100. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pismeno pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
Proračun občine je odlok občine v katerem so predvideni prihodki in drugih prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.
Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in krajevna skupnost.
Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine (občinski svet) ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
101. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti:
– prihodki od dohodnine,
– davki od dediščine in daril,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek od prometa nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– davek od premoženja,
– finančne izravnave,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– pristojbine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki od uprave in drugi prihodki.
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno uporabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od:
– obresti na depozite,
– najemnine za stanovanja in poslovne prostore in druge najemnine,
– prodaje nepremičnega premoženja,
– prodaje premičnega premoženja in drugega premoženja,
– vrnjenih depozitov,
– nakupov in prodaje vrednostih papirjev,
– komunalnih prispevkov in samoprispevkov,
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb (režijski obrati),
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine,
– dotacije, daril in pomoči,
– namenskih sredstev iz državnega proračuna ali skladov in drugih prihodkov.
102. člen
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta na katerega se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta na katerega se nanaša se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
V obdobju občasnega financiranja se smejo uporabljati sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov ali pa prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti mora župan predlagati rebalans proračuna.
103. člen
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju odloča župan.
Če se uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.
104. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v skladu z zakonom.
O uporabi sredstev rezerv in najetju posojila odloča župan, ki pa mora o tem obvestiti občinski svet. Občina oblikuje svoje rezerve v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom.
105. člen
Rezerva se uporablja za pokrivanje stroškov, ukrepov in pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno, za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, kar se določi s sklepom. O uporabi določa župan.
106. člen
Po preteku leta za katero je bil sprejet proračun sprejme občinski svet zaključni račun.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi dohodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet mora sprejeti tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. 12. za leto za katerega se sprejme zaključni račun. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.
107. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
108. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj je občina se smejo zadolževati s soglasjem občinskega sveta. Občina lahko na predlog župana da tudi poroštvo.
109. člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
110. člen
Statut kot temeljni splošni akt občine sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku kot je predpisan sprejem za odloke.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
Kot splošni akti se štejejo tudi prostorski akti in drugi načrti razvoja.
111. člen
S poslovnikom, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
Poslovnik se sprejema z dvetretjinsko večino navzočih članov.
112. člen
Z odlokom občina na splošni način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Odloke izdaja občinski svet.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
113. člen
S pravilnikom se razčlenjajo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
S sklepom se lahko ustanovijo odbori in komisije, določijo njihove naloge oziroma delovno področje, število članov, poročanje in čas opravljanja naloge.
114. člen
Statut in odloki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, drugi predpisi občine pa morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V vsakem aktu mora biti navedeno v katerem uradnem glasilu se objavi in način objave.
V uradnem glasilu se objavijo tudi drugi sklepi za katere tako odloči občinski svet.
2. Posamični akti občine
115. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku s posamičnimi akti.
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
116. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča dokončno na drugi stopnji župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenešene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katero krajevno pristojnost spada zadeva, če zakon ne določa drugače.
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
117. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, ali če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
118. člen
Župan ali občinski svet lahko sprožita pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali Vlada Republike Slovenije s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine.
Župan lahko postopa enako, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
119. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerim državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
120. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali stranski intervenient, če bi lahko bile ali če so z že izdanimi akti v teh postopkih prizadete pravice in koristi občine, ki so določene z ustavo in zakoni.
121. člen
Občinski odbori in komisije so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih predpisov, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
XII. POVEZOVANJE OBČINE V ŠIRŠO LOKALNO SKUPNOST IN DRUGO SODELOVANJE
122. člen
Občina Radeče se pri uresničevanju skupnih nalog in skupnih koristi svojega prebivalstva lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšo lokalno samoupravno skupnostjo – pokrajino.
Povezovanje in sodelovanje temelji na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
V ta namen lahko z ostalimi lokalnimi skupnostmi združi sredstva, oblikuje skupne organe, organizacije in službe za opravljanje skupnih zadev. Povezovanje se določi z odloki.
123. člen
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
Z odločitvijo o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti na pokrajino.
124. člen
Na pokrajino prenešene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini, se bodo opredelile na podlagi veljavne zakonodaje s statutom pokrajine.
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov. Po svojem položaju je župan član pokrajinskega sveta.
XIII. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE
125. člen
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski sveti in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občinske uprave prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb in pogoje za opravljanje nalog, delovna mesta, daje obvezna navodila za opravljanje nalog. Ministrstvo je tudi dolžno zagotoviti strokovno pomoč.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
126. člen
Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko podajo organi občine, odbori in komisije, politične stranke in skupina volivcev.
Za razlago posameznih določb statuta ali odloka je pristojen občinski svet.
127. člen
Občinski predpisi in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih statuta izdelati organi občine, morajo biti sprejeti najpozneje v enem letu po sprejetju tega statuta.
128. člen
Na dan, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut Občine Radeče objavljen v Uradnem listu RS, št. 51/95.
129. člen
Na predlog sveta krajevnih skupnosti občinski svet z odlokom določi volilne enote za volitve članov svetov krajevnih skupnosti.
130. člen
Ta statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, veljati pa začne petnajsti dan po objavi.
Do sprejema novih splošnih aktov se v občini uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli dosedanji občinski sveti.
Št. 111-6/99
Radeče, dne 24. marca 1999.
Župan
Občine Radeče
Ludvik Sotlar, inž. l. r.

AAA Zlata odličnost