Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/1996 z dne 18. 7. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/1996 z dne 18. 7. 1996

Kazalo

2447. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP4, stran 3261.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 71/93) in 20. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95 in 16/96) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 16. 5. 1996 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP4
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu PUP) za območje z oznako PUP4, ki je z veljavnimi planskimi dokumenti opredeljeno za urejanje s PUP in ki jih je izdelal Razvojni center-Planiranje d.o.o. Celje pod številko 702, v marcu 1996 – tekstualni in kartografski del.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor
– skupne pogoje za celotno območje PUP4 vključno z ureditvenimi območji naselij in drugimi ureditvenimi območji ter ureditvenimi območji, za katera je predvidena izdelava PIN, izdelava urbanistične zasnove in se do sprejetja le-teh urejajo s tem odlokom ter
– dodatne in posebne pogoje za nekatera območja obravnavanega območja PUP4.
Izvzeta so območja, za katera so sprejeti prostorski izvedbeni načrti (PIN).
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev,
– grafične prikaze: pregledno karto v merilu 1:5000, prikaz namenske rabe prostora z varovanimi območji in zbirni prikaz infrastrukturnih ureditev na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000 – vsak prikaz na 25 listih PKN,
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij.
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije in v nadaljevanju za pridobitev lokacijskega dovoljenja oziroma za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za posege v prostor.
II. MEJA IN OBSEG OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
4. člen
Območje PUP4, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji obsega južni in zahodni del občine, to so območja katastrskih občin: k.o. Dobrovlje, k.o. Podvrh-del, k.o. Jeronim, k.o. Tešova, k.o. Prekopa, k.o. Vransko, k.o. Ločica, k.o. Ojstriška vas, k.o. Črni vrh, k.o. Špitalič-del, k.o. Zaplanina-del in k.o. Miklavž.
V obravnavano območje PUP4 so vključena območja krajevnih skupnosti Braslovče-del, Vransko in Tabor.
5. člen
Pregled ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP po krajevnih skupnostih območja PUP4:
– ureditvena območja z oznakami A, ki se urejajo izključno na podlagi PUP in
– ureditvena območja z oznakami B, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) in se bodo do sprejetja le-teh urejala na podlagi tega odloka.
Del območja Krajevne skupnosti Braslovče (zahodni hriboviti del)
– vključeno ureditveno območje z oznako A1 – Podvrh
Območje Krajevne skupnosti Vransko,
– vključena ureditvena območja naselij z oznakami od A2 do A6, UZ/A6 in od A7 do A14 in A14a ter B1,B2 in pretežni del območja urbanistične zasnove naselja Vransko, to so naselja:
A2 – Vologa,
A3 – Kale,
A4 – Prapreče,
A5 – Merinca,
A6 – Tešova,
UZ/A6 – Vransko del,
A7 – zaselek zahodno pred Vranskim,
A8 – Brode,
A9 – Čeplje,
A10 – Prekopa,
A11 – Bistrica,
A12 – Ločica pri Vranskem,
A13 – Zg. Zahomše in
A13a – Stopnik ter B1 – Jeronim (graščina) in
Območje urbanistične zasnove Vransko.
B2 – območje avtocestne vzdrževalne baze (Čeplje)
Območje Krajevne skupnosti Tabor
– vključuje ureditvena območja naselij z oznakami od A14 do A20 to so naselja: A14 – Kapla, A15 – Kapla, A16 – Pondor, A17 – Ojstriška vas, A18 – Tabor, A19 – Loke in A20 – Črni vrh.
6. člen
Na območju PUP4 so izvzeta iz urejanja s PUP ureditvena območja naselij oziroma deli teh območij, za katera so sprejeti prostorski izvedbeni načrti, to so območja:
– območje ZN stanovanjske soseske Vransko I (Ur. vestnik Celje št. 20/67 in spremembe in dopolnitve ZN Uradni list SRS, št. 25/78)
– območje ZN industrijske cone KIV Vransko (Uradni list SRS, št. 47/86)
– območje ZN Vransko center (Uradni list SRS, št. 22/88),
– območje ZN Siršev gozd – Tabor (Uradni list SRS, št. 35/88) in
– območje LN za avtocesto Arja vas – Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94) in dopolnitev LN (Uradni list RS, št. 45/95).
7. člen
Meja območja PUP 4, meje ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, meje površin po namenu so določene v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru prikaza namenske rabe prostora z varovanimi območji, ki so sestavni del tega odloka.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI
8. člen
Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za vsa območja iz 2. člena tega odloka, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
1. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA V PROSTOR
9. člen
Obravnavano območje PUP 4 vključuje glede na namen in varovanje naslednje površine:
– območja za poselitev
– ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja ter
– stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje,
– kmetijska zemljišča (prvo in drugo območje kmetijskih zemljišč) in predvidena agrooperacije kmetijskih zemljišč,
– območje gozdov in predvidene melioracije gozdnih zemljišč,
– območje vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov,
– varovana območja naravne in kulturne dediščine in
– prometne površine ter območja komunalne in energetske infrastrukture.
Vsa zgoraj navedena območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru kartnega gradiva PUP iz 3. člena tega odloka.
1.1. Pogoji glede vrste posegov v prostor
10. člen
Na celotnem območju, ki se ureja s temi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odloku ni določeno drugače:
– redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav, adaptacije in rekonstrukcije,
– urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve,
– za prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave ter omrežje in naprave za zveze, so dopustna vzdrževalna dela, obnovitvena dela, razširitve (dograditve), rekonstrukcije in odstranitve.
11. člen
Poleg navedenih pogojev iz 10. člena so po posameznih območjih dovoljeni še naslednji posegi, ki imajo značaj graditve, ob upoštevanju pogojev iz 12. člena ter ostalih določil tega odloka.
V ureditvenih območjih naselij s pretežno stanovanjsko pozidavo:
– novogradnje-dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– postavitev pomožnih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov,
– urejanje odprtih površin znotraj ureditvenega območja,
– v ureditvenih območjih naselij, ki so lokalna oskrbna središča, je poleg navedenih posegov dopustna še dopolnina gradnja objektov centralnih dejavnosti – terciarnih in kvartarnih, v okviru tovrstne zazidave znotraj ureditvenega območja.
V ureditvenih območjih vaških naselij s pretežno kmečko – stanovanjsko zazidavo:
– novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov kmetij (dopolnilna gradnja in nadomestna gradnja le v primerih, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov, ali če so le-ti arhitektonsko nekvalitetni),
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, trgovinsko in obrtno dejavnost brez emisij,
– gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječih objektov,
– urejanje odprtih površin.
V ureditvenih območjih s pretežno počitniškimi objekti in zidanicami:
– novogradnje – dopolnilna gradnja počitniških objektov oziroma zidanic,
– dozidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za bivalne prostore,
Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje:
– novogradnje – dopolnilna in nadomestna gradnja v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč iste namembnosti kot je namembnost obstoječih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta (razen pri počitniškemu objektu in zidanici)
– sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov za potrebe turistične dejavnosti na kmetiji, za stanovanja, potrebe kmetijstva in gospodarske dejavnosti.
V območju za šport in rekreacijo:
– novogradnje objektov in naprav za šport in rekreacijo in objektov spremljajočih dejavnosti za potrebe rekreacije kot dopolnilna gradnja in za katero ni potrebna izdelava PIN,
– dozidava obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo ter za dopolnilne dejavnosti za potrebe športa in rekreacije.
V območjih in naseljih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti (PIN):
– urejanje zelenih površin, novogradnje kot nadomestne gradnje praviloma enake namembnosti kot je obstoječi objekt, dozidave in nadzidave obstoječih objektov.
Vsi navedeni posegi morajo biti skladni s predvidenimi ureditvami in ne sme biti onemogočena kasnejša celovita zasnova ter izvedba prostorskega izvedbenega načrta.
Na območjih, ki pretežno niso namenjena poselitvi:
– na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč v okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki v dokumentu kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, so do sprejetja sprememb in dopolnitev tega dokumenta, dovoljeni posegi v obsegu kot so opisani za stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje in skladno s določili tega odloka (brez dopolnilne gradnje),
– agrooperacije in pogozditve,
– posamične novogradnje in ureditve izven ureditvenih območij in ob upoštevanju določil tega odloka so možne le za objekte in naprave posebnega družbenega pomena in na podlagi predhodne strokovne presoje,
– na kmetijskih zemljiščih (2. območje) so dopustni posegi:
– novogradnje v okviru domačije za potrebe povečane kmetijske proizvodnje tako, da je z novimi objekti zagotovljena strnjena celota z ostalimi objekti domačije in
– gradnja gospodarskih objektov – zidanic za potrebe primarne kmetijske proizvodnje kot je sadjarstvo, vinogradništvo, ribezarstvo ipd. Gradnja teh objektov je možna le v navezavi na obstoječe tovrstne objekte ob upoštevanju tipičnega vzorca te poselitve ter ostalih določil tega odloka.
Gradnja objektov navedenih v tej alinei je možna le v primerih, kolikor ni zadostnih površin v okviru ureditvenih območij vaških naselij, območij zidanic oziroma na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje. Pri tem objekti ne smejo biti locirani na vedutno izpostavljeni lokaciji, oziroma na varovanem območju. S posegi mora soglašati pristojna kmetijska služba.
Izjemoma je možna gradnja na 1. območju kmetijskih zemljišč v primerih, če ni na voljo manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč, kar potrdi svet Občine Žalec na predlog odbora za kmetijstvo pri svetu Občine Žalec; poseg pa mora biti v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in sprejetimi planskimi akti Občine Žalec.
12. člen
Podrobnejša merila in pogoji za posamezne vrste posegov iz 11. člena tega odloka
– Novogradnje v okviru ureditvenih območij in na območju stavbnih zemljišč razpršene gradnje je možna le kot zapolnitev znotraj zaokroženih območij. Novogradnje morajo biti praviloma iste namembnosti kot je namembnost opredeljenega območja.
– Novogradnje na kmetijskih zemljiščih na robu površin namenjenih poselitvi so možne pod pogojem, da lokacija novega objekta ni oddaljena od obstoječe pozidave več kot 30 m in da ni v nasprotju z veljavnimi predpisi ter ob upoštevanju določil tega odloka.
– Dopolnilna gradnja individualnih stanovanjskih objektov in prizidave so ob upoštevanju določil tega odloka možne do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidave napram 60% nepozidanega funkcionalnega zemljišča.
– Novogradnja gospodarskih objektov – shramb za sadje in zidanic, je možna, če je investitor kmet, ki mu objekt služi primarni kmetijski proizvodnji (vinogradništvo, sadjarstvo, ribezarstvo ipd.).
Če je investitor novogradnje gospodarskega objekta – zidanice, nekmet, je gradnja možna ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– trajni nasad mora biti v območjih, ki so za to konkretno kulturo opredeljena po agrokarti (rajonizacija kmetijskih zemljišč),
– najmanjša površina nasada, ki jo mora investitor imeti je: 0,25 ha za vinograd (nasad ribeza) in 0,50 ha za sadovnjak,
– z načrtovano gradnjo gospodarskega objekta – zidanice, mora soglašati pristojna občinska kmetijska služba, ki mora obvezno sodelovati pri lokacijskem postopku.
– Gradnja objektov za centralne dejavnosti – trgovinske in gostinske lokale, storitvene ter družbene dejavnosti, je možna na podlagi predhodne strokovne presoje (iz urbani- stičnega in okoljevarstvenega vidika), podane s strani strokovne organizacije in v skladu z določili tega odloka v okviru ureditvenih območij naselij, v okviru katerih je po dolgoročnem planu občine predviden razvoj teh dejavnosti in so dane prostorske možnosti v okviru dopolnilne gradnje.
– V okviru ureditvenih območij s pretežno stanovanjsko namembnostjo in z oznako A je možna sprememba namembnosti za ureditev prostorov za proizvodno obrtno dejavnost v okviru novogradenj oziroma obstoječih objektov – stanovanjskih ali gospodarskih – le za tiste dejavnosti, ki nimajo kvarnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje sosednjih objektov. V primeru, da dejavnost povzroča vpliv na okolje, mora investitor obvezno v lokacijskem postopku predložiti strokovno mnenje – presojo vplivov na okolje, ki jo izdela za to pooblaščena institucija.
– Gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice in drugo), kolikor jih ni mogoče urediti v obstoječih objektih, je možna le v okviru funkcionalnih zemljišč stanovanjskih objektov oziroma kmečkih gospodarstev. Oblikovanje in lociranje teh objektov mora biti v skladu z določili tega odloka.
– Ob upoštevanju določil tega odloka in po predhodni strokovni presoji, ki jo poda strokovna organizacija, je možna postavitev:
– kioskov v okviru ureditvenih območij naselij, ki so po dolgoročnem planu občine opredeljena kot oskrbna središča,
– ureditev javnih zelenih površin v okviru ureditvenih območij ter postavitev mikrourbane opreme.
Ureditve morajo biti v skladu z namembnostjo opredeljenega območja. Upravni organ lahko določi uporabo tipske urbane opreme.
– Posamične novogradnje za objekte in naprave posebnega družbenega pomena (za lovsko, turistično ali rekreacij- sko dejavnost ipd.) so možne, če ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega načrta ob upoštevanju določil tega odloka.
– Gradnja nadomestnih objektov:
– je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma arhitektonsko in funkcionalno neustrezen. Namembnost novega objekta mora ostati nespremenjena. Pogoji gradnje za nadomestne objekte so enaki kot za druge novogradnje,
– je možna le na istem mestu kot je stari objekt in v neposredni bližini starega objekta na njegovem funkcionalnem zemljišču. Na funkcionalnem zemljišču starega objekta se lahko gradi v primeru, da je stavbno zemljišče starega objekta neprimerno vsled nastalih geoloških razmer, konfiguracije terena, oziroma je to zemljišče predlagano za varovanje oziroma za drugo namembnost.
– Na območjih, ki so opredeljena kot območja naravne in kulturne dediščine, morajo biti vse gradnje in posegi v prostor podrejeni določilom, ki jih je za ta območja opredelil ZVNKD Celje in so sestavni del tega odloka.
– V roku treh let po sprejetju tega odloka je pridobiti projekte za objekte različnih namembnosti (stanovanjski, gospodarski in drugi objekti), ki morajo vsebovati specifične elemente za posamezne kulturno krajinske tipe in za posamezna naselja ovrednotena kot naselbinska dediščina in s tem dopolniti ponudbo ustreznih projektov za novogradnje na teh območjih. Do izdelave teh projektov je pri posegih v prostor dosledno upoštevati določila tega odloka.
Večjo pozornost pri dopolnilni ali nadomestni gradnji je prav tako potrebno posvetiti lociranju, oblikovanju ter izboru projektov v tistih naseljih oziroma delih naselij, ki so v tekstualnem delu PUP (ad poglavje – poselitev) posebej izpostavljena kot kvalitetna in so zanje podane okvirne smernice urejanja.
1.2. Merila in pogoji za določanje velikosti gradbenih parcel in funkcionalnega zemljišča
13. člen
– Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
– Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati namembnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je zagotoviti sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi, parkirnimi površinami in drugimi utrjenimi površinami okrog objektov.
– Za gradnjo novih gospodarskih objektov – zidanic v okviru sadjarskih in vinogradniških območij je potrebno zagotoviti, da se parcelacija zemljišč izvrši skladno z značilnostmi obstoječe parcelacije in da bo stavbno zemljišče za novogradnjo zagotavljalo ohranitev tipičnega vzorca tovrstne poselitve.
– Za stanovanjske individualne objekte in počitniške objekte je velikost funkcionalnega zemljišča največ 700 m2.
– Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
– Funkcionalno zemljišče objektov v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino, je potrebno podrediti zahtevam in pogojem pristojne spomeniške službe.
– Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela se določi v lokacijski dokumentaciji, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov geodetske službe ter je obvezna osnova za parcelacijo na terenu.
– Gradnja objektov za dejavnosti, ki potrebujejo večje število parkirnih mest, večje površine za odprta skladišča in podobno, je možna, če je za te namene dovolj površin na funkcionalnem zemljišču ali če je zadovoljevanje teh potreb možno na skupnem funkcionalnem zemljišču območja, v katerem se lokacija nahaja. Investitor mora izkazati pravico do uporabe skupnega funkcionalnega zemljišča, kar mora biti tudi formalno pravno urejeno.
– Merila in pogoji iz tega poglavja je smiselno uporabiti tudi pri določanju funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov.
1.3. Merila in pogoji urejanja na kmetijskih zemljiščih
14. člen
– Kmetijska zemljišča se bodo urejevala na podlagi agrokarte, ki je v fazi izdelave. Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine pa je potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin,
– območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov – hmeljišča in intenzivni sadovnjaki – je še posebej varovati za nadaljnjo rabo v te namene,
– opredeljena območja predvidenih agrooperacij na območju PUP4 se bodo urejala na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag oziroma ureditvenega načrta. Pri izvajanju agrooperacij naj se ohranijo ev. večje skupine drevja, soliterna drevesa in živice ter v največji možni meri izkoristijo obstoječi odvodniki. V zvezi s tem je potrebno zagotoviti, da geodetski posnetki za pripravo ureditvenih načrtov vključujejo tudi posnetke obstoječih dreves in vegetacije,
– območja deponij odvečnega nenosilnega materiala, nastalega pri gradnji objektov, je obvezno urediti in rekultivirati v prvotno stanje kmetijskega zemljišča v skladu z izdelano prostorsko izvedbeno dokumentacijo. Za zahtevnejša območja je obvezno izdelati prostorske izvedbene načrte, manj zahtevne deponije je možno urejavati na podlagi lokacijske dokumentacije,
– na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pri prenovi vinogradov upoštevati parcelacijsko strukturo in obdelavo po plastnicah terena – terasasta obdelava ni možna,
– upoštevati je potrebno vodnogospodarske pogoje v zvezi z urejanjem kmetijskih zemljišč: v pasu 5 m od zunanjega roba potokov ni možno intenzivno izkoriščanje kmetijskih zemljišč (njive, hmeljišča, nasadi). Ta pas ob vodotoku mora biti travnat, zasajen ali drugače utrjen (pot).
1.4. Merila in pogoji urejanja na gozdnih zemljiščih
15. člen
– Gozdovi se urejajo z določili zakona o gozdovih, gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka,
– goloseki se lahko izvajajo le v primerih spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opre- deljenih območjih naravne in kulturne dediščine goloseki niso možni,
– melioracije gozdnih zemljišč na opredeljenih območjih naj se izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanja naj se praviloma vršijo z vegetacijo značilno za okoliško gozdno združbo, kar še posebej velja za opredeljena območja naravne in kulturne dediščine,
– posebej so v okviru gozdnih zemljišč opredeljeni varovalni gozdovi, tj. gozdovi z omejeno možnostjo gospodarjenja. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le izvajanja sanacijskih ukrepov kot so določeni z gozdnogospodarskimi načrti.
1.5. Merila in pogoji vodnogospodarskega urejanja
16. člen
Vodni viri
– varstvena območja vodnih virov se bodo urejevala oziroma varovala na podlagi sprejetih odlokov o varovanju vodnih virov. Pospešiti je potrebno sprejem teh odlokov in pripravo strokovnih podlag za opredelitev območij varovanja.
Kolikor bi se kmetijska proizvodnja omejevala na teh območjih, je potrebno zagotoviti nadomestilo za prizadete kmete.
– zavarovati je potrebno naslednja območja vodnih virov v okviru območja PUP4:
– v Krajevni skupnosti Braslovče – del:
izvire št. 9 – Trnavca,
št. 10 – Cimperšek in
št. 11 – Strnadov izvir
– v Krajevni skupnosti Vransko:
izvire št. 6 – Studenec nad Tešovo,
št. 7 – izvir pod Pestovnikom,
št. 8 – Repasija,
št. 5 – Podgrajščica,
št. 2 – Jakob dol, Ločica,
št. 3 – Merinca,
št. 4 – Karbolenca in
št. 64 – Planinska voda in
– v Krajevni skupnosti Tabor:
izvire št. 63 – Križnikov izvir,
št. 62 – Ojstrica,
št. 61 – Tonov izvir 3,
št. 60 – Tonov izvir pod gradom,
št. 59 – Tonov izvir 1 in
št. 58 – izvir Reke
Varstvo pred visokimi vodami, varstvo kvalitete vode
Za območje urbanistične zasnove Vransko je pridobiti podrobnejše vodnogospodaske pogoje ter predvideti celovite protipoplavne ukrepe.
V okviru ureditvenih območij, katerih deli so na poplavno ogroženih območjih, gradnja objektov ni možna do izvedbe celovitih protipoplavnih ukrepov.
Zagotoviti je potrebno vzdrževanje vodnega režima na vodotokih, v pasu 5 m od zunanjega roba korita ali obrežnega nasipa vodotokov gradnja objektov ni možna.
Za vse objekte, ki bi ogrozili kakovost in količine vode: za industrijske in kmetijske proizvodne objekte, skladišča nevarnih in škodljivih snovi, odlagališča odpadkov, bi morali izdelati prostorske izvedbene načrte in preveriti njihovo sprejemljivost za okolje.
Tehnološke postopke je potrebno načrtovati tako, da se problem odpadnih škodljivih snovi in čiščenja onesnažene vode v največji možni meri reši že v okviru njih.
Na geomehansko labilnih območjih je pred posegi potrebno zagotoviti predhodne raziskave in sanacijo zemljišča.V času večjih suš je na predhodno zahtevo vodnogospodarske službe potrebno omejiti porabo vode po naslednjem vrstnem redu: za energetsko izrabo, obrtno in industrijsko dejavnost in kmetijsko dejavnost.
Ostali pogoji v zvezi z varstvom kvalitete vode in odvajanjem in čiščenjem odplak so podani v 26. členu tega odloka.
Upoštevati je potrebno podrobnejše vodnogospodarske pogoje za posamezna ureditvena območja po krajevnih skupnostih – podane v okviru tekstualnega dela gradiva PUP4.
1.6. Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine
17. člen
Na območju PUP4, ki se bo urejevalo na podlagi tega odloka, so opredeljena naslednja območja in objekti naravne in kulturne dediščine:
1. Naravna dediščina – predlagana za razglasitev:
– NS naravni spomeniki
Naravna dediščina – varovana s planskimi usmeritvami:
– ND naravna dediščina
– OND oblikovana naravna dediščina
2. kulturna dediščina – zavarovana in predlagana za razglasitev:
– kulturni spomeniki
UA – umetnostni (gozdovi, sekralni, mestna in trška arhitektura)
A – arheološki
Z – zgodovinski
U – ks – urbanistični
Kulturna dediščina – varovana s planskimi usmeritvami:
U – kd – naselbinska dediščina.
18. člen
Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte naravne dediščine
Za vsak poseg na objektih in v okviru varovanih območij naravne dediščine je potrebno predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje ZVNKD Celje.
Naravni spomeniki (NS)
Na obravnavanem območju PUP4 so opredeljeni naslednji naravni spomeniki:
– dendrološki naravni spomenik, za katerega velja varstveni režim VR6
1. NS 189 – bezeg na Orehovcu, Vransko
je dvodebelno drevo, debeline 102 cm in 93 cm. Star in debel črni bezeg (Sambucus nigra) raste v neposredni bližini lovskega doma na Orehovcu.
– površinski geomorfološki spomenik, za katerega velja varstveni režim VR2:
2. Okno v Krvavici, Tabor
Krvavica je 909 m visok skalnat vrh na SV strani Čemšeniške planine. Ime ima zaradi rdeče prsti pod Skalnim vrhom in rdeče obarvane apnenčeve kamenine. Južna stran in vrh grebena sta poraščena s termnofilno vegetacijo, na severni strani je smrekova monokultura. V vzhodnem grebenu je pod vrhom naravno okno širine 4 m in višine 2 m, debelina oboka je 1 m. Pod vrhom se odpira tudi kraška jama globine 21 m in dolžine 30 m. Spomenik je razgledna izletniška točka.
– podzemeljski geomorfološki spomenik, za katerega velja varstveni režim VR3:
3. Vetrnica, Vransko
Jama je primerna za razvoj alternativnega turizma (je turistično neurejena jama) pod vodstvom jamarjev JK Črni Galeb Prebold. Najširši del jame je velik 12,5 m x 22,5 m.
4. Neskončno brezno, Dobrovlje
– botančni naravni spomeniki, za katere velja varstveni režim VR5 in
5. Rastišče tis – Krvavica naravna znamenitost na zahodnem pobočju Krvavice.
– naravna dediščina (ND)
Evidentirani so naslednji objekti in območja naravne dediščine na območju PUP 4 in zanje veljajo varstveni režimi, ki so opisani pri posameznih objektih:
ND 437 – Šimnov kevdrc, Vransko – VR3
ND 438 – Podgrajska jama, Vransko – VR3
ND 037 – lipa na prelaz, Lipe, Vransko – VR6
ND 113 – lipa na Čreti, Čreta – VR6
ND 235 – lipe (Sv. Katarina), Čreta – VR6
ND 439 – Podgrajska lipa, Vransko – VR6
– oblikovana naravna dediščina (OND)
OND 6 – Podgrad, Prapreče pri Vranskem.
Območje je varovati pred pozidavo in zagotoviti je nego drevesnega fonda.
19. člen
Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte kulturne dediščine
Za vsak poseg na objektih oziroma varovanih območjih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.
– umetnostni spomeniki (UA): s – sakralni, g – gradovi in mt – mestna in trška arhitektura.
V okviru območja PUP 4 je 12 sakralnih spomenikov, 6 gradov (graščin) in 4 objekti mestne in trške arhitekture:
UA – s 3 – p.c.sv. Katarina, Čreta,
UA – s 4 – p.c. M.Božje, Čreta,
UA – s 6 – p.c.sv. Urbana, Dobrovlje,
UA – s 7 – p.c.sv. Jan in Pavla,
UA – s15 – p.c.sv. Jeronima, Jeronim,
UA – s16 – p.c.sv. Radegunda, Kapla,
UA – s19 – p.c.sv. Magdalene, Ločica/Vr.,
UA – s24 – p.c.sv. Miklavža, Tabor,
UA – s28 – p.c.sv. Martina, Podvrh/Vran.,
UA – s32 – p.c.sv. Moh. in For., Stopnik,
UA – s36 – ž.c.sv. Jurija, Tabor,
UA – s38 – ž.c.sv. Mihaela, Vransko,
UA – g 2 – Brode pri Vranskem,
UA – g 7 – Ojstrica/Tabor (razvaline Ojstriškega gradu),
UA – g 9 – Podgrad/Vransko,
UA – g11 – Stopnik – marof,
UA – g12 – Stopnik – razvaline,
UA – g15 – Avžlak/Vransko
in
posamezni objekti mesta in trške arhitekture:
Pondor št. 5, Vransko št. 66, Vransko št. 29 in Vransko št. 59.
Vse kapelice na območju PUP4 ne glede na valorizacijo veljajo za umetnostno dediščino, zato se mora vsaka obnova le-teh odvijati po predhodnih konservatorskih navodilih pristojne spomeniške službe.
– Arheološki spomeniki (A):
V okviru območja PUP4 sta opredeljeni dve arheološki območji:
A 10 – poznoantična naselbina, Tabor: I-II. varstveni režim,
A 11 – rimska naselbina, Vransko: I-II. varstveni režim.
Skladno z opredeljenimi varstvenimi režimi za oba spomenika je pred vsakimi posegi zagotoviti arheološki izkop oziroma območje spomenika raziskati z arheološko metodo.
– Zgodovinski spomeniki (Z),
Z – Čreta, zgodovinsko in memorialno območje
– Naselbinska dediščina (U):
pri naseljih, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina je varovati tipično zasnovo naselja, posamezne objekte naravne in kulturne dediščine v naselju, volumen naselja z dominantami ter podobo naselja v krajini.
Zaradi tega je primerno razvijati take dejavnosti v naselju, ki izhajajo iz njegove historične zgodovine.
Za vsak poseg v opredeljenih območjih naselbinske dediščine je potrebno predhodno pridobiti smernice ZVNKD Celje.
V okviru območja PUP 4 je opredeljena naslednja naselbinska dediščina:
– urbanistični spomeniki (U-ks), U-ks 13 – trg Vransko
– naselbinska dediščina (U-kd):
U-kd 15 – Ojstriška vas
U-kd 18 – Ločica/Vransko
U-kd 19 – vas Loke
U-kd 23 – vas Pondor
1.7. Merila in pogoji za obrambo in zaščito
20. člen
Varovanje in urejanje prostora za obrambo in zaščito se ureja na podlagi predpisov iz tega področja.
1.8. Merila in pogoji za varovanje okolja
21. člen
– Pred posegom v prostor, ki ima lahko negativen vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93).
– Za posamezne vrste posegov v prostor, ki imajo lahko negativen vpliv na okolje, je potrebno opredeliti možne vplive in izdelati zahtevano presojo o vplivih na okolje kot to določa zgoraj navedeni zakon.
– Za gradnjo objektov za obrtno dejavnost znotraj stanovanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti presojo vplivov na okolje.
– Iz vidika varstva zraka je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij ter program sanacije, pri gradnji novih objektov pa zagotoviti, da ne bodo prekoračene dopustne emisije.
Pospešiti je potrebno izgradnjo plinskega omrežja po naseljih, kjer so za to možnosti in priključiti nanj vse porabnike.
– Na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih zemljišč je pred ev. posegi vanje potrebno pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljalca.
– Sanirati je potrebna divja odlagališča v prvotno namembnost zemljišča.
– Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
– Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, zato mora določiti lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
– Za varstvo pred hrupom je potrebno zagotoviti predpisano zaščito za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni. Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo pred hrupom.
– Podrobnejša določila za posege, ki imajo lahko negativen vpliv na območja naravnih potencialov, kulturno krajino ter naravno in kulturno dediščino, so podrobneje podana v drugih poglavjih tega odloka.
2. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
22. člen
Lokacija, odmiki od objektov in parcelne meje:
– Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo. V primeru pogojno primernih tal za gradnjo je predhodno potrebno pridobiti geotehnične pogoje v zvezi z načrtovano gradnjo.
– Vsi odmiki novih objektov morajo biti načrtovani skladno z veljavnimi predpisi za posamezna področja ter strokovnimi normativi in pogoji ustreznih soglasij.
– Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov se določi glede na terenske razmere in v skladu s sanitarno tehničnimi, požarnovarnostnimi predpisi in pogoji osvetlitve. Novi objekti ne smejo vplivati škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v neposredni soseščini.
– Odmik objekta od posestne meje znaša min. 4 m, za manjši odmik oziroma za objekt, ki je oddaljen 4 m in več, ima pa vpliv na sosednja zemljišča in objekte, je potrebno pridobiti soglasje sosedov.
Z načrtovanimi odmiki novogradenj od posestnih mej mora biti zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest ter da so upoštevani sanitarni in požarno varnostni pogoji.
– Vsaka lokacija za gradnjo objektov mora imeti zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremljenost – dostop na javno cesto ter oskrbo z vodo in električno energijo. Pogoji v zvezi z odmiki novogradenj od cest in komunalnih vodov in naprav so podani v 3. točki III poglavja tega odloka.
– Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je potrebno dosledno spoštovati opredeljeno naravno in kulturno dediščino.
Višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen
– Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov,
– Praviloma naj bo etažnost za stanovanjske objekte klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. Pri tem je potrebno skrbeti, da se ohrani razmerje zidanega dela objekta napram strehi v razmerju, značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini.
– Lociranje in oblikovanje novogradenj je potrebno podrediti eventualno dominantam naselja (cerkev, grad, drevo), tako v pogledu gabarita, volumna, oblikovanja in vedut.
– Novogradnje na izpostavljenih legah, grebenih, morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se zagotovi pritličen gabarit na teh območjih.
– Tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij in v odprtem prostoru naj bodo podolgovate in praviloma v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2. V okviru urbanih in lokalnih središč je tlorisni gabarit potrebno podrediti obstoječi zazidavi.
– Površina prizidave objekta praviloma ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer je ohraniti razmerje tlorisnih stranic objekta kot je to opredeljeno v zgornji alinei. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
– Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
Streha, fasade
– Strehe naj bodo simetrične dvokapnice ev. s čopi, kar je še posebej obvezno upoštevati v okviru odprtega prostora in vaških naselij. Naklon strešin od 35° do 45°, na območju vaških naselij in razpršene poselitve je obvezen naklon med 40° in 45°. Kritina naj bo temna ali opečna, svetle kritine niso dovoljene.
– Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
Na stanovanjskih objektih naj bodo okenske odprtine praviloma vertikalno podolgovate.
Gospodarski objekti – zidanice
– Obvezni so podolgovati tlorisni objekti v razmerju stranic praviloma 1:2 in z maksimalno zazidano površino do 50 m2. Velikost je potrebno prilagajati obstoječi zazidavi in velikosti kmetijskega zemljišča, ki ga investitor poseduje.
Objekt ima lahko nad nivojem terena eno etažo in izkoriščeno podstreho. Objekti na nagnjenem terenu, ki so delno vkopani, oziroma je zadnja stena kleti praviloma v celoti vkopana, imajo lahko nad kletno etažo le izkoriščeno podstreho – kolenčni zid, visok do največ 1,6 m.
Streha mora biti simetrična dvokapnica z nakloni strešin 45° z opečno ali njej podobno kritino, sleme vzdolž daljše stranice objekta mora biti vzporedno s plastnicami terena.
Počitniški objekti
– Objekti imajo lahko eno etažo in izkoriščeno podstreho ob upoštevanju istih pogojev kot so navedeni za objekte zidanic.
Pomožni objekti
– Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z objektom, ob katerem stojijo in v skladu z določili tega odloka in odloka o določitvi pomožnih objektov in drugih objektov, naprav in del, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list SRS, št. 1/87).
– Kioski na določenem prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju morajo biti enotno oblikovani, pri izbiri materialov zanje pa upoštevati prostorske značilnosti lokacije in območja. Lokacije kioskov so lahko le začasne na površinah, ki so predvidene za centralne dejavnosti in izvedeni tako, da jih je možno odstraniti in zemljišče brez večjih posegov vzpostaviti v prvotno stanje.
– Začasni objekti za ev. sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe in druge namene (montažni bazeni za interno uporabo, pergole, plinske cisterne) morajo biti tako locirani, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso locirani na varovanih območjih. Po prenehanju dovoljenja se zemljišče po odstranitvi objekta vzpostavi v prvotno stanje.
Ureditev okolice novogradenj
– Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijsko odločbo.
– Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi, ki morajo biti po izvedbi maksimalno zazelenjeni (popenjavke).
– Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo s krajevnimi vrstami rastlinja. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo kulturno krajino. Odprte zelene in peš površine v okviru ureditvenih območij, ki imajo javen značaj, naj bodo urejene enotno v značilnem ambientu obravnavanega naselja.
– Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1 m in so lahko ojačene z žično mrežo.
V okviru strnjeno pozidanih območij je ograjevanje parcel prilagojevati obstoječim ureditvam, vendar ne smejo biti višje od 1 m.
– Na območju razpršene poselitve v okviru domačij praviloma ograjevanje parcel ni dovoljeno, razen v primerih, ko je potrebno zemljišče zavarovati pred nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali.
– Pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost je upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
– Od roba cestnega telesa morajo biti ograje odmaknjene minimalno 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti.
– Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da bo tudi telesno prizadetim občanom omogočen neoviran dostop do objektov in naprav ter njihova uporaba.
3. MERILA IN POGOJI UREJANJA PROMETNE, KOMUNALNE, VODNOGOSPODARSKE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
23. člen
Vsi objekti, razen nekaterih pomožnih objektov, morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno prometno, komunalno, elektro, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.
Zagotoviti je potrebno možnost priključitve na telefonsko omrežje in v naseljih, kjer se načrtuje plinska ali toplovodna mreža, možnost priključitve na plin ali toplovod.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene skladno s predpisi za posamezna področja, da se preprečijo kvarni vplivi na okolje in zagotovijo obrambno zaščitni pogoji (požarna varnost, oskrba v izrednih razmerah ipd.).
Pred posegi v prostor v zvezi z gradnjo novih prometnih, komunalnih in energetskih vodov in naprav republiškega, regionalnega in občinskega pomena, je obvezno izdelati lokacijske načrte. Za ostale, manj pomembne objekte in naprave prometne, komunalne in energetske infrastrukture, je pred posegi v prostor možno izdelati tudi le lokacijsko dokumentacijo.
Pri posegih v prostor na območjih, ki se urejajo na podlagi PUP znotraj urbanističnih zasnov naselij, je pogoje komunalnega urejanja potrebno podrediti zasnovi komunalnih ureditev v okviru urbanistične zasnove.
24. člen
– Promet
Pri določanju lokacije novih objektov je treba za vsak objekt zagotoviti dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot in si prizadevati, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto. Odmiki objektov od cest se bodo določali v skladu z zakonom o cestah ter pogojev upravljalcev. Pri dimenzioniranju parkirišč je potrebno upoštevati veljavne normative.
Pri gradnji novih cest oziroma rekonstrukcijah obstoječih cest – avtocest, magistralnih, regionalnih, lokalnih in gozdnih cest, je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih načrtih oziroma v lokacijskih dokumentacijah.
Pri lokaciji posameznih objektov je potrebno upoštevati rekonstrukcije in razširitve obstoječih lokalnih cest na predpisane elemente in v strnjenih naseljih eventualne gradnje pločnikov.
Pri obrtno-stanovanjskih conah je potrebno upoštevati zadostno površino funkcionalnih zemljišč glede na vrste dejavnosti.
Za gradnjo v varovalnem pasu cest so si dolžni investitorji pridobiti še soglasje upravljalca k gradnji. Pri magistralni cesti je potrebno upoštevati varovalni pas v širini 60 m od osi ceste, pri regionalni cesti R 366 pas v širini 20 m in pri lokalnih cestah pas v širini 10 m od osi cest. Odmik objektov od dovoznih cest naj bo minimalno 5 m.
25. člen
– Vodooskrba
Vse novogradnje se bodo priključevale na obstoječe in predvideno vodovodno omrežje.
Za nemoteno oskrbo s pitno vodo naselij in posameznih objektov je potrebno zgraditi predvidene vodovode ter pristopiti k raziskavam in zajetjem dodatnih vodnih virov ter sprejeti odloke o zavarovanju.
Predvidene gradnje in ureditve na posameznih vodovodih na območju PUP 4:
– izgradnja rezervoarja Vindija V = 500 m3;
– izgradnja sekundarnih cevovodov v Taboru in Vranskem
– izgradnja klorne postaje Vransko;
– izgradnja vodovoda v Stopnik in Selo z rezervoarjem;
– rekonstrukcija primarnega in sekundarnegaomrežja v smislu povečanja profilov cevovodov oziroma izboljšane vodooskrbe.
– rekonstrukcija cevovoda od zajetja Jakob dol do naselja Vransko
Lokalni vodovodi in individualna oskrba
– lokalni vodovodi so v upravljanju krajevnih skupnosti in režijskih odborov.
Zagotoviti je potrebno strokovne podlage za opredelitev varstvenih območij virov pitne vode ter zaščititi objekte vodne oskrbe.
26. člen
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vodnogospodarski pogoji
Prioritetno je potrebno izdelati podrobnejše načrte za odvod in čiščenje odplak v skladu z izdelano “Zasnovo vodnogospodarskih ureditev” za tista območja, kjer le-ta še ni izdelana ter načrtno izgrajevati in dograjevati kanalizacijski sistem.
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati naslednje pogoje Republiške direkcije za varstvo okolja in urejanje voda – izpostave v Celju:
– Eno leto po izgradnji kanalizacijskega sistema se morajo obstoječi in predvideni objekti priključiti na kanalizacijo, do priključitve pa je dopustna izvedba 3-prekatne greznice na praznenje.
– Odpadne vode iz območja skupin počitniških objektov (A1 Podvrh, A5 Merinca, A6 Tešova) je odvajati v skladu s “strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic” (Uradni list SRS, št. 10/85).
– Odplake razpršene gradnje, ki se ne morejo vezati na sisteme odvoda in čiščenja odplak, je potrebno tretirati v skladu s “strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic”, oziroma po sodobnejših principih študije o celostnem urejanju podeželja.
– Pri urejanju naselij je potrebno upoštevati podrobnejše vodnogospodarske pogoje podane za posamezna ureditvena območja v okviru tekstualnega dela gradiva PUP4.
– Pri načrtovanju sekundarne kanalizacije in internih kanalizacijskih sistemov na posameznih območjih je potrebno upoštevati še naslednje:
– drenažne vode, površinske žive vode – potoke in hudournike in neonesnažene industrijske (hladilne) vode oziroma vse čiste stalne vode, ki bi po nepotrebnem obremenjevale kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo, je treba voditi ločeno od ostalih vod – bodisi v potoke, podtalje ali zadrževalnike,
– meteorne vode z olji onesnaženih utrjenih in delovnih površin je treba pred priključkom na kanalizacijo oziroma v recipient očistiti v lovilcih olj in maščob,
– anorgansko obremenjene industrijske odplake se praviloma tretirajo ločeno, oziroma je njihovo čiščenje potrebno smatrati kot sestavni del tehnološkega postopka posamezne proizvodne enote. Pred izpustom v vodotok je odplake potrebno očistiti do take stopnje, da ustrezajo mejnim konentracijam, podanim z zakonom o vodah, oziroma strokovnim navodilom o nevarnih snoveh, ki se ne smejo spuščati v vodotoke (Uradni list SRS, št. 18/85),
– organsko obremenjene odplake je treba voditi na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. Odplake ne smejo presegati mejnih koncentracij, podanih v zgoraj citiranem strokovnem navodilu. Kolikor presegajo mejne koncentracije, je treba pred priključkom na kanalizacijo uvesti predčiščenje,
– mehansko onesnažene odplake, ki se dajo čistiti z enostavnimi postopki (usedalnik), se morajo ločeno in po čiščenju voditi v vodotoke.
– Za vse objekte, ki bi lahko ogrozili kakovost in količine vode: industrijske in kmetijske proizvodne objekte, skladišča nevarnih in škodljivih snovi, odlagališča odpadkov je potrebno izdelati ureditvene načrte in preveriti njihovo sprejemljivost za okolje.
Tehnološke postopke je potrebno načrtovati tako, da se problem odpadnih škodljivih snovi in čiščenja onesnažene vode v največji meri reši že v okviru njih.
Gornja določila veljajo tudi za ribnike, energetske objekte ter druge objekte za rabo vode.
– Predvidene gradnje kanalizacije na območjih PUP4 podane od komunalnega podjetja Žalec:
– nadaljevanje izgradnje zbirnega kolektorja Vransko,
– izgradnja lokalne čistilne naprave Vransko,
– izgradnja zbirnega kolektorja Tabor,
– izgradnja sekundarne kanalizacije na Vranskem in Taboru.
– Pri lociranju novih objektov in drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati razdalje obstoječe in predvidene kanalizacije ter si pridobiti soglasje upravljalca Komunalnega podjetja Žalec.
27. člen
Oskrba z električno energijo, plinovod
Opredeljena ureditvena območja, ki se bodo urejala na podlagi PUP, se bodo oskrbovala pretežno iz obstoječih trafopostaj. Za izboljšanje slabih napetostnih razmer bodo zgrajene še nove trafo postaje.
Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje daljnovodov, ki znašajo za daljnovod:
10–20 kV – 20 m (10 + 10 m),
35 kV – 30 m (15 + 15 m),
110 kV – 30 m (15 + 15 m),
220 kV – 40 m (20 + 20 m),
440 kV – 50 m (25 + 25 m).
V navedenih koridorjih daljnovodov gradnja objektov ni možna.
Pri načrtovanju jamborov in drogov daljnovodov se je potrebno izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. Pri lokaciji je potrebno upoštevati, da se jih skrije za naravne vzpetine, skupine dreves, na robove gozda ipd. Pri posekah gozdov je potrebno urediti robove gozdov.
Za vsak poseg na območju daljnovodnih koridorjev je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev (Elektro Celje in Eles Ljubljana).
Za vse posege v koridorje daljnovodov 110 kV, 220 kV in 400 kV, ki so v upravljanju ELES Ljubljana, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– vsi posegi v elektroenergetski koridor obstoječih in predvidenih DV so dovoljeni v smislu zahtev tehniških predpisov za graditev nadzemnih vodov (Uradni list SFRJ, št. 65/88),
– za vsak poseg v elektroenergetski koridor obstoječih DV mora biti izdelan elaborat križanja oziroma približevanja ter nanj pridobljeno naše soglasje,
– vse stroške, ki bodo morebiti izhajali iz naslova posega v elektroenergetski koridor obstoječih DV (postavitve DV, povišanje stebrov itd.), je dolžan nositi povzročitelj posega,
– upravljalcu DV mora biti omogočen neoviran dostop DV z mehanizacijo kot tudi vzdrževalnim skupinam do vsakega stojnega mesta DV.
Plinovod
Pri lociranju novih objektov in drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati 200 m zaščitni pas od osi obstoječega plinovoda. Gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov praviloma ni možna v 30 m pasu od osi plinovoda.
Za vsak poseg v zaščitenem pasu plinovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljalca.
Za določanje lokacijskih pogojev za posege na območju trase magistralnih plinovodov velja pravilnik o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih (Uradni list SFRJ, št. 26/85) za srednjetlačni plinovod (6 bar) se za lokacijske pogoje in odmike uporabljajo bivše vzhodnonemške TGL norme.
28. člen
Ptt omrežje
– izgradnja in vzdrževnje ptt omrežja se lahko izvaja nemoteno glede na ostale pogoje v PUP,
– pri določenju lege objektov od ptt infrastrukture je potrebno upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljalec ptt omrežja pri pridobitvi soglasja k lokaciji in gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte,
– pridobljeno soglasje za PUP ne velja za pridobitev lokacijskega ali gradbenega dovoljenja,
– v okviru priprave prostorskih izvedbenih načrtov oziroma lokacijske dokumentacije je potrebno izdelati zasnovo ptt omrežja.
29. člen
Odstranjevanje komunalnih odpadkov, pokopališča
Ravnanje z odpadki je potrebno urediti skladno z odlokom o odstranjevanju in odlaganju odpadkov (Uradni list SRS, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 1/93). Območje pokopališča se bo urejevalo na podlagi ureditvenega načrta.
Posamezne ureditve v okviru obstoječih pokopališč je možno urejati na podlagi PUP in v skladu z določili tega odloka ob upoštevanju predpisov za posamezna področja varstva okolja.
IV. DODATNI POSEBNI POGOJI
30. člen
Posebna doočila v zvezi z novogradnjami – dodatnimi objekti v nekaterih naseljih, ki se urejajo na podlagi PUP
– A 12 – Ločica pri Vranskem:
Posegi v ureditvenem območju naselja niso možni do predhodne izdelave zasnove prometne in komunalne ureditve naselja v celoti.
– Pri naseljih, ki so opredeljena kot urbanistična dediščina, do izdelave podrobnejše valorizacije in smernic iz vidika kulturne dediščine za izdelavo lokacijske dokumentacije (ZVNKD Celje), posamezni posegi niso možni v opredeljenih območjih naselij:
A 12 – Ločica pri Vranskem,
A 16 – Pondor,
A17 – Ojstriška vas in
A 19 – Loke.
– Do izdelave zasnov komunalnih ureditev za naselja v celoti posamezni posegi niso možni v opredeljenih območjih naselij: A 18 – Tabor, A 16 – Pondor in A 19 – Loke.
– Začasno do izvedbe protipoplavnih ukrepov gradnja objektov ni možna v okviru ureditvenih območij: UZ/A6 – zahodni del Vransko v nižinskem delu ob Merinščici, A8 Brode – južno od ceste Ljubljana – Celje v poplavnem delu in A17 Ojstriška vas – ob Konjščici v poplavnem delu.
V. KONČNE DOLOČBE
31. člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje z oznako PUP4 je stalno na vpogled na oddelku za okolje in prostor pri upravni enoti Žalec in Občini Žalec.
32. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o urbanističnem redu v Občini Žalec (Uradni list SRS, št. 26/78, 30/79, 13/81, 45/82, 32/83) v delu, ki se nanaša na obravnavano območje PUP4 ter preneha veljati odlok o ZN kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Taboru (Uradni list SRS, št. 42/72).
33. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
34. člen
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-003/93-04
Žalec, dne 16. maja 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Žalec
Franc Žolnir, dipl. ek. l. r.