Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/1995 z dne 9. 6. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/1995 z dne 9. 6. 1995

Kazalo

1558. Statut občine Lendava, stran 2277.

Na podlagi 29., 64. in 99. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Lendava na 5. seji 20. aprila 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Lendava
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Občina Lendava (v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna lokalna samoupravna skupnost, v kateri njeni občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje, uresničujejo in usklajujejo skupne interese in potrebe ter opravljajo druge zadeve lokalnega značaja.
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
Občina zagotavlja enakopravnost in vse ustavne pravice občanom avtohtone madžarske narodne skupnosti, ki živijo na narodnostno mešanih območjih občine.
2. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
3. člen
Občina je pravna oseba javnega prava. Sedež občine je v Lendavi, Trg Ljudske pravice 5. Občina ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike z zapisom “Lendava” v sredini ter besedilom “Občina Lendava” na obodu pečata.
Na narodnostno mešanem območju se uporablja pečat z napisom in besedilom v slovenskem in madžarskem jeziku, ki glasi: “Občina Lendava – Lendva község”.
4. člen
Občina ima svoj občinski praznik, ki ga določi občinski svet z odlokom.
Krajevne skupnosti oziroma posamezna naselja v občini lahko za svoje območje določijo v svojih statutih krajevne praznike.
5. člen
Občina ima svoj grb in zastavo, kar določi občinski svet z odlokom. Z istim odlokom se določi tudi način uporabe grba in zastave.
6. člen
Občina lahko podeljuje naziv častnega občana ter druga priznanja in nagrade posameznikom, kakor tudi raznim organizacijam in društvom za uspehe pri razvoju občine v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.
7. člen
Območje občine določa zakon. Meje občine se lahko spremenijo po pogojih in postopku, ki jih določa zakon.
8. člen
Območje občine obsega območja naslednjih naselij: Banuta – Bánuta, Benica, Čentiba – Csente, Dobrovnik – Dobronak, Dolga vas – Hosszúfalu, Dolgovaške gorice – Hosszúfaluhegy, Dolina pri Lendavi – Völgyifalu, Dolnji Lakoš – Alsólakos, Gaberje – Gyertyános, Genterovci – Göntérháza, Gornji Lakoš – Felsölakos, Hotiza, Kamovci – Kámáháza, Kapca – Kapca, Kot – Kót, Lendava – Lendva, Lendavske gorice – Lendvahegy, Mostje – Hidvég, Petišovci – Petesháza, Pince – Pince, Pince Marof – Pince major, Radmožanci – Radamos, Strehovci, Trimlini – Hármasmalom, Žitkovci – Zsitkóc, Brezovec – del.
9. člen
Del območja občine na katerem živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti je narodnostno mešano.
Narodnostno mešano območje občine obsega naselja: Banuta – Bánuta, Čentiba – Csente, Dobrovnik – Dobronak, Dolga vas – Hosszúfalu, Dolgovaške gorice – Hosszúfaluhegy, Dolina pri Lendavi – Völgyifalu, Dolnji Lakoš – Alsólakos, Gaberje – Gyertyŕ1nos, Genterovci – Göntérháza, Gornji Lakoš – Felsölakos, Kamovci – Kámaháza, Kapca – Kapca, Kot – Kót, Lendava – Lendva, Lendavske gorice – Lendvahegy, Mostje – Hidvég, Petišovci – Petesháza, Pince – Pince, Pince Marof – Pince major, Radmožanci – Radamos, Trimlini – Hármasmalom, Žitkovci-Zsitkóc.
10. člen
V občini so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
Dobrovnik, ki obsega območja naselij: Dobrovnik, Strehovci, Žitkovci
Dolga vas, ki obsega območje naselja Dolga vas
Genterovci, ki obsega območje naselij: Genterovci, Kamovci, Radmožanci
Lakoš, ki obsega območje naselij: Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš
Lendava, ki obsega območje naselij: Lendava, Trimlini
Mostje-Banuta, ki obsega območje naselij: Mostje, Banuta
Gorice pri Lendavi, ki obsega območje naselij: Dolgovaške gorice, Lendavske gorice
Orešje-Dolina, ki obsega območje naselij: Dolina, Pince, Pince Marof, Benica
Petišovci, ki obsega območje naselja Petišovci
Čentiba, ki obsega območje naselja Čentiba
Hotiza, ki obsega območje naselij: Hotiza, Kapca, Kot, Brezovec del
Gaberje, ki obsega območje naselja Gaberje.
11. člen
Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti na novo sprejmejo prebivalci naselja, dela naselja ali več povezanih naselij z referendumom, in sicer z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
Po predhodno opravljenem referendumu občinski svet potrdi odločitev sprejeto na referendumu z odlokom.
12. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti ali vaški skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
13. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti ali vaške skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti, v vsakem primeru pa, ko odločitev pomeni poseg v prostor te skupnosti.
14. člen
Zaradi uresničevanja skupnih nalog se občina po načelih prostovoljnosti in solidarnosti lahko povezuje in sodeluje z drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi ter lahko v ta namen združuje sredstva in ustanavlja z njimi skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
15. člen
S tem statutom se v skladu z ustavo in zakoni zagotavljajo in opredeljujejo še posebne pravice pripadnikom madžarske narodne skupnosti v občini.
II. NALOGE OBČINE
16. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane in prostorsko izvedbene akte,
– predpisuje lokalne davke,
– ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti,
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
– ureja varstvo pred požarom, naravnimi in drugimi nesrečami,
– določa organizacijo in način dela v vojni.
2. pospešuje:
– razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva in turizma,
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost,
– razvoj športa in rekreacije,
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč,
– razvoj požarne varnosti in gasilstva.
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– upravlja javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi,
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč.
4. s svojimi sredstvi:
– pospešuje razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva in turizma,
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– zagotavlja gradnjo komunalnih objektov in naprav,
– zagotavlja gradnjo profitnih, neprofitnih, socialnih in službenih stanovanj,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb, organov KS, političnih strank ter občinskega sveta madžarske narodne skupnosti,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, občinske uprave ter delovnih teles občinskega sveta,
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),
– zagotavlja upravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe,
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč,
– zagotavlja sredstva za požarno varnost in gasilstvo,
– organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom,
– organizira sistem alarmiranja,
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč,
– zagotavlja začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev.
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– vodovodne, energetske in druge komunalne objekte,
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov,
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
7. zagotavlja in organizira:
– javna dela,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov,
– komunalno redarsko službo in skrbi za red v občini,
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči,
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč,
– odpravljanje posledic naravnih požarov in drugih nesreč.
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah,
– pogodbe o upravljanju infrastrukturnih objektov in drugih objektov,
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.
10. pomaga:
– pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije,
– pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni.
17. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo zlasti na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa in razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorsko izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih ter drugih komunalnih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanja naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje parkirnih površin, načina in prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega fonda stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,
– druge lokalne zadeve javnega pomena.
18. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– določa takse, pristojbine in povračila,
– določa prispevek za uporabo stavbnega zemljišča.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
19. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija ter posebna občinska volilna komisija za volitve pripadnikov madžarske narodnosti.
Občina ima tudi svet krajevnih skupnosti, poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poveljnike in štabe civilne zaščite sektorjev oziroma krajevnih skupnosti.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, če občinski svet ne odloči drugače.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
20. člen
Organi občine, razen občinskih volilnih komisij, se volijo oziroma imenujejo za štiri leta, vendar najdalj do izteka mandata občinskega sveta.
21. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
22. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
23. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh pravicah in dolžnostih v občini.
Občinski svet izvršuje svoje pravice in dolžnosti v skladu z ustavo, zakoni ter statutom in svojimi odloki in drugimi splošnimi akti.
24. člen
Občinski svet
a) sprejema:
– statut in odloča o spremembi statuta občine,
– poslovnik za svoje delo,
– odloke in druge občinske akte,
– prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– občinski proračun in zaključni račun proračuna,
– program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
b) določa:
– organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
– načrt delovnih mest v občinski upravi na predlog župana,
– nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članom organov ter delovnih teles,
– določa prispevek za opravljanje komunalnih storitev,
– organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– organizacijo in način izvajanja varstva pred požarom, naravnimi in drugimi nesrečami.
c) odloča:
– o dodelitvi koncesij,
– o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– o zadolževanju občine,
– o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
d) voli in razrešuje:
– predsednika občinskega sveta in podpredsednika občinskega sveta.
e) imenuje in razrešuje:
– podžupana na predlog župana,
– sekretarja občinskega sveta,
– člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– volilne komisije za občinske volitve,
– predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote.
f) daje:
– mnenje k imenovanju višjih upravnih delavcev,
– pobudo za sklice zborov občanov,
– koncesije,
– soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov v skladu z zakoni,
– soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– mnenje k imenovanju načelnika upravne enote.
g) ter
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– obravnava pobude in predloge, ki jih daje samoupravna madžarska narodna skupnost o vseh vprašanjih, ki zadevajo položaj pripadnikov narodnosti.
25. člen
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
26. člen
Občinski svet ima 22 članov, od katerih sta 2 člana predstavnika narodne skupnosti.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora, delavci zaposleni v občinski upravi, načelnik upravne enote, vodje notranjih organizacijskih enot v upravni enoti kot tudi zaposleni v državni upravi, ki izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine, ne morejo biti člani občinskega sveta.
27. člen
Člani občinskega sveta se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem, člana – predstavnika madžarske narodne skupnosti pa se volita tudi na podlagi posebne volilne pravice.
Člani občinskega sveta se volijo za 4 leta.
Članom občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastopili razlogi določeni z zakonom.
Za volitve članov občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
28. člen
Člani sveta imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, tem statutom ter poslovnikom sveta.
29. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta. O svoji odsotnosti s seje sveta ter o razlogih zanjo mora član sveta obvestiti predsednika sveta.
30. člen
Člani sveta imajo pravico glasovati o odločitvah sveta, dajati pobude in predloge ter postavljati vprašanja organom sveta.
31. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost izreči se v katerem odboru ali delovnem telesu občinskega sveta želijo sodelovati. Kot član odbora ali delovnega telesa sveta ima član dolžnost udeleževati se njihovih sej ter o morebitni odsotnosti s seje obvestiti predsednika odbora ali delovnega telesa.
Član sveta se lahko udeležuje sej odborov ali delovnih teles tudi če ni član tega organa, vendar o obravnavanih vprašanjih nima pravice glasovati.
32. člen
Člani sveta imajo pravico do nadomestila stroškov za čas udeležbe na seji sveta ter sejah odborov ali delovnih teles sveta katerih član je.
Višino nadomestila stroškov določi občinski svet z odlokom.
33. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
34. člen
Občinski svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Predsednik sveta lahko sodeluje pri delu delovnih teles sveta, sodeluje pri zadevah, ki so skupnega pomena za delo občinskega sveta in občinskega sveta madžarske narodne skupnosti ter opravlja druge naloge, ki so mu poverjene s statutom in poslovnikom sveta.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali njegove zadržanosti ter opravlja posamezne zadeve po pooblastilu predsednika sveta.
35. člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Kandidat za predsednika oziroma podpredsednika sveta je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih za posamezno funkcijo, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predlog za razrešitev predsednika in podpredsednika sveta lahko poda najmanj četrtina članov sveta. Predsednik oziroma podpredsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
36. člen
Občinski svet ima sekretarja sveta, ki pomaga predsedniku sveta pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnike sej sveta in njegovih delovnih teles ter opravlja druge zadeve po nalogu predsednika sveta in po poslovniku sveta.
Sekretarja sveta imenuje občinski svet na predlog predsednika občinskega sveta v soglasju z županom občine.
37. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah.
Seje sveta sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati tudi na predlog župana, delovnih teles, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta tudi na pobudo občinskega sveta narodne skupnosti o zadevah, ki se nanašajo na položaj narodne skupnosti in ohranjanje značilnosti narodnostno mešanih območij.
Ne glede na to, kdo je predlagatelj posamezne točke dnevnega reda sklicane seje občinskega sveta, je sklicatelj dolžan skupaj z vabilom dostaviti članom občinskega sveta tudi pisno gradivo za vsako točko dnevnega reda.
Redne seje sveta sklicuje predsednik praviloma enkrat mesečno, najmanj pa enkrat v treh mesecih.
Izredne seje sveta sklicuje predsednik le, kadar so v zahtevi obrazloženi razlogi za sklic te seje ter priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča.
38. člen
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog vseh tistih, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje.
O sprejemu dnevnega reda odloči svet. Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu, odborom ter predstavnikom občinskih organov ter za odgovore nanje.
39. člen
Seje občinskega sveta so javne, izjemoma pa lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov in občinskih organov so na zahtevo občinskega sveta dolžni udeleževati se seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
40. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitev z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določi zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta. Način glasovanja opredeljuje poslovnik sveta.
41. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Delovna telesa
42. člen
Občinski svet lahko za obravnavo zadev iz njegove pristojnosti ustanovi komisije in odbore, kot stalna ali občasna delovna telesa občinskega sveta.
Pristojnosti in naloge delovnih teles, ki so določena s tem statutom, določi svet s poslovnikom sveta ali drugim splošnim aktom.
Pristojnosti in naloge drugih stalnih ali občasnih delovnih teles določi svet z ustanovitvenim aktom.
43. člen
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
a) komisije:
1. komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje 6 članov,
2. komisija za pripravo statuta in poslovnika sveta, ki šteje 6 članov,
3. komisija za narodnostna vprašanja, ki šteje 6 članov in je sestavljena tako, da imajo pripadniki narodne skupnosti polovico članov.
b) odbori:
1. odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja, ki šteje 7 članov,
2. odbor za varstvo okolja in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo, ki šteje 7 članov,
3. odbor za družbene dejavnosti, ki šteje 7 članov.
44. člen
Člane komisij in odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
Način imenovanja in razrešitve članov delovnih teles opredeljuje poslovnik sveta.
45. člen
Komisije in odbori delajo na svojih sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik.
Predsednika imenujejo člani komisije oziroma odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov.
Komisije oziroma odbori lahko imenujejo tudi podpredsednika, ki nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti.
Na sejah komisij oziroma odborov se vodi zapisnik. Zapisnik vodi sekretar sveta.
Sejam delovnih teles lahko prisostvujejo tudi župan, predsednik sveta ter drugi člani sveta, ki pa nimajo pravice glasovanja.
Za strokovno obrazložitev posameznih vprašanj se na sejo lahko povabi tudi strokovnjake iz posameznih področij.
4. Nadzorni odbor
46. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
47. člen
Nadzorni odbor šteje 7 članov, ki jih imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan, člani občinskega sveta, delavci občinske uprave in državne uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Župan
48. člen
Občina ima župana, ki je izvoljen na neposrednih volitvah. Župan opravlja svojo funkcijo poklicno.
Mandatna doba župana traja 4 leta. Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na prenehanje funkcije člana občinskega sveta.
Občina ima podžupana, ki ga imenuje občinski svet na predlog župana. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti.
Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno.
49. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
50. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in splošnih aktov občine,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi ter odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi,
– izvaja naloge iz področja varstva pred požarom, naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambi, v skladu z zakonom,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
51. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost.
52. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavnje določenih zadev na seji občinskega sveta.
6. Občinski svet krajevnih skupnosti
53. člen
Občinski svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Občinski svet sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti.
Vsaka krajevna skupnost izvoli v občinski svet po enega predstavnika.
54. člen
Svet daje mnenje občinskemu svetu, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Svet lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko svet poda najkasneje v sedmih dneh od sprejema takega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme svet z večino vseh članov sveta.
7. Poveljniki in štabi civilne zaščite občine, sektorjev in krajevnih skupnosti
55. člen
Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite občine, poveljniki in štabi civilne zaščite sektorjev oziroma krajevnih skupnosti ter poverjeniki za civilno zaščito, v ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljnike in poverjenike za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka imenuje župan ter so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila. Poveljnik civilne zaščite opravlja svojo funkcijo nepoklicno.
8. Neposredne oblike odločanja občanov
56. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
57. člen
Zbore občanov sklicuje župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini.
58. člen
Zbori občanov:
– razpravljajo o spremembah statuta občine,
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami,
– razpravljajo o lokalni problematiki,
– razpravljajo o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravljajo o delu občinskih organov,
– razpravljajo o spremembah območja občine,
– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
59. člen
Občinski svet lahko razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10 % volivcev v občini.
Na občinskem referendumu imajo pravico glasovati vsi občani, ki imajo volilno pravico.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
60. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
61. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki se nanašajo na referendum.
62. člen
Najmanj 5 % volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. POSEBNE PRAVICE MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI IN NJENIH PRIPADNIKOV NA NARODNOSTNO MEŠANEM OBMOČJU OBČINE
63. člen
Občina varuje narodnostni značaj, zagotavlja enakopravnost in uresničuje posebne pravice madžarske narodne skupnosti in njenih pripadnikov ter skrbi za vsestranski razvoj narodne skupnosti.
Na narodnostno mešanem območju občine je uradni jezik slovenščina in madžarščina. Oba jezika sta enakopravna. Občanom madžarske narodne skupnosti je zagotovljena uporaba materinega jezika v javnem in družbenem življenju.
64. člen
Organi občine in vse javne službe poslujejo na narodnostno mešanem območju občine v slovenskem in madžarskem jeziku. Pri svojem delu so dolžni upoštevati uradne priimke in imena pripadnikov madžarske narodne skupnosti.
Organi občine, državni organi, javna podjetja in ustanove uporabljajo na narodnostno mešanem območju dvojezične napise, pečate, žige, tiskovine in druge obrazce, v skladu z zakonom.
Zakonske zveze se na narodnostno mešanem območju sklepajo v slovenskem oziroma madžarskem jeziku, na željo mladoporočencev pa v obeh jezikih.
65. člen
Na narodnostno mešanem območju so napisne table z označbo krajev, ulic, razglasi, obvestila in opozorila ter drugi javni napisi dvojezični. Dvojezične napisne table morajo imeti na narodnostno mešanem območju vsi občinski in državni organi, podjetja, gospodarske organizacije, zasebniki, javni zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti.
Dvojezični napisi morajo zagotoviti enakopraven videz obeh jezikov.
66. člen
Na narodnostno mešanem območju se zbori občanov, javne manifestacije, zborovanja in vse ostale prireditve izvajajo v slovenskem in madžarskem jeziku.
67. člen
Statut in drugi akti občine se prevedejo v madžarski jezik in objavijo v slovenskem in madžarskem jeziku.
Predstavniki madžarske narodne skupnosti imajo pri svojem delu v občinskem svetu in njegovih organih pravico do uporabe materinega jezika.
68. člen
Na narodnostno mešanih območjih občina še posebej skrbi za razvoj in delovanje dvojezičnih vrtcev in šol.
Občina skupaj z občinskim svetom samoupravne narodne skupnosti podpira in spodbuja kulturno dejavnost madžarske narodne skupnosti, tisk, RTV in založniško dejavnost, izobraževanje kadrov za potrebe madžarske narodne skupnosti ter podpira stike z njenim matičnim narodom in obmejnimi županijami v Republiki Madžarski.
69. člen
Občinski svet in druge lokalne skupnosti zagotavljajo samoupravni narodni skupnosti nujno potrebne prostore in druge materialne možnosti za delovanje.
V okviru svojih pristojnosti občin s posebnimi akti ureja vprašanja, ki zadevajo uresničevanje pravic ter financiranje narodne skupnosti. K tem predpisom daje soglasje Svet narodne skupnosti prek predstavnikov narodne skupnosti v občinskem svetu.
70. člen
Občinski svet, odbor ali drug organ mora obravnavati pobude sveta občinske madžarske samoupravne narodne skupnosti o zadevah, ki se nanašajo na položaj narodne skupnosti in ohranjanje značilnosti narodnostno mešanih območij. O svojih sklepih, mnenjih in odločitvah občinski svet pisno obvesti občinsko madžarsko samoupravno narodno skupnost.
Za medsebojno obveščenost so si organi občine in občinske narodne skupnosti dolžni dostavljati zapisnike svojih sej.
Ko organi občine odločajo o zadevah, ki zadevajo uresničevanje posebnih pravic pripadnikov madžarske narodne skupnosti, morajo predhodno pridobiti soglasje samoupravne narodne skupnosti, ko pa se odloča o zadevah, ki se nanašajo na položaj in ohranjanje značilnosti narodnostno mešanih območij, pa morajo pridobiti mnenje samoupravne narodne skupnosti.
71. člen
V okviru pristojnosti občinskega sveta iz tretjega odstavka 70. člena občinski svet madžarske narodne skupnosti prek članov občinskega sveta – predstavnikov madžarske narodne skupnosti daje soglasje k naslednjim aktom:
– statutu in spremembam statuta občine,
– o simbolih občine,
– o imenovanju naselij, ulic in trgov na narodnostno mešanih območjih v občini,
– o ureditvi javnih napisnih tabel in oznak vidne dvojezičnosti,
– o drugih zadevah, ki urejajo posebne pravice madžarske narodne skupnosti.
72. člen
Svet občinske SNS daje predhodno mnenje k:
– razvojnim načrtom občine,
– proračunu občine,
– razvojnim usmeritvam na področju kulture, izobraževanja in informiranja,
– drugim zadevam, ki se nanašajo na uresničevanje posebnih pravic madžarske narodne skupnosti.
V. KRAJEVNE SKUPNOSTI
73. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba, ki nastopa v svojem imenu in za svoj račun. Krajevna skupnost ima svoj statut.
74. člen
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
– pravice in dolžnosti KS ter način njihovega uresničevanja,
– območje, organizacijo in organe KS,
– financiranje KS,
– naloge in način dela organov KS,
– vprašanja, o katerih krajani odločajo na referendumu,
– način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
– ter druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje KS in življenje krajanov v njej.
V statutih KS na narodnostno mešanem območju se mora v skladu s tem statutom opredeliti enakopravna zastopanost pripadnikov slovenskega naroda in pripadnikov madžarske narodnosti v vseh organih te krajevne skupnosti.
75. člen
Organi krajevne skupnosti so predvsem:
– svet KS,
– vaški odbor,
– zbor občanov v KS,
– drugi organi, ki jih določa statut KS.
76. člen
Svet krajevne skupnosti je najvišji organ v krajevni skupnosti, ki odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnosti.
77. člen
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti, za dobo 4 let v skladu z določili zakona o lokalnih volitvah.
78. člen
Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika. Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
79. člen
Način dela in naloge sveta se opredelijo v statutu krajevne skupnosti, katerega sprejme svet KS po obravnavi na zborih občanov krajevne skupnosti ter vaških odborih.
80. člen
Prebivalci krajevnih skupnosti na zborih občanov v KS obravnavajo vprašanja, ki so splošnega pomena za življenje in delo v naselju, KS in v občini ter dajejo predloge za reševanje teh vprašanj.
Če KS sestavlja več naselij, se zbori sklicujejo po posameznih naseljih in delih naselij.
81. člen
Vaški odbori delujejo na območju posameznih vasi. Pristojnost vaških odborov določa statut KS.
82. člen
KS sodelujejo z občinskim svetom preko občinskega sveta KS in članov v občinskem svetu ter tudi preko drugih oblik medsebojnega dogovarjanja o interesih KS.
Občinski upravni organi nudijo KS strokovno pomoč pri opravljanju njihovega dela.
83. člen
Smatra se, da so KS, ki obstajajo v občini na dan uveljavitve tega statuta, ustanovljene v skladu s postopkom predvidene v tem statutu.
VI. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
84. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
85. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbijo predstojniki uprave, o imenovanju katerih odloča župan.
Župan lahko pooblasti predstojnike uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja občinske uprave.
Za delo občinske uprave so predstojniki odgovorni županu.
86. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo višji upravni, upravni in administrativno tehnični delavci.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan, v skladu s sistemizacijo delovnih mest v upravi.
87. člen
Predstojniki, višji upravni, upravni in administrativno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan.
88. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.
89. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
90. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in drugih predpisih o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
91. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
92. člen
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet.
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
93. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnoti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnoti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
94. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
95. člen
Občina organizira javne službe za opravljanje dejavnoti, ki so z zakonom o gospodarskih javnih službah in občinskim odlokom določene kot obvezne ter za opravljanje dejavnosti, ki so določene z občinskim odlokom kot izbirne.
96. člen
Za izvajanje javnih služb lahko ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave ali vlaga kapital v dejavnost oseb javnega prava.
97. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
98. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, v vrednosti nad 4 mio SIT, do te vrednosti pa odloča župan.
99. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
100. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katero se nanaša. Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, se financiranje javne porabe začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prejšnje leto na način kot ga določa zakon.
101. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
102. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom drugače določeno.
103. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračun izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva reverve občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega proračun, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča občinski svet na predlog župana.
104. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloči del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana z odlokom o proračunu za posamezno leto.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
105. člen
Rezerva se uporablja:
1. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 2. točke prvega odstavka odloča župan, o uporabi sredstev iz 3. točke prvega odstavka pa odloča občinski svet.
106. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet na predlog župana zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračun tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejme zaključni proračun.
107. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se sme zadolževati v tujini samo v skladu z zakonom.
108. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
109. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. O dajanju poroštva odloča občinski svet.
110. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za porabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– dodeljena sredstva požarne takse.
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo okolja in onesnaževanja okolja,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
111. člen
Finančno poslovanje izvršuje računovodska služba, katere delo nadzorujeta župan in nadzorni odbor.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
112. člen
Splošni akti, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti so statut, odloki, odredbe, pravilniki, navodila, prostorski in drugi plani razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
Postopek in način sprejemanja splošnih aktov občine predpiše občinski svet s poslovnikom občinskega sveta.
113. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
114. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
115. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
116. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
117. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
118. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
119. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občino.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.
120. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
2. Posamični akti občine
121. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
122. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
123. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
124. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
125. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega ali zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
126. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
127. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenja glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
XI. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
128. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
129. člen
Lokalne zadeve širšega pomena prenesene na pokrajino za katere občina daje soglasje pokrajini, so določena s pokrajinskim statutom.
130. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov se glasovanje ponovi.
131. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
132. člen
Odloki in drugi predpisi ali splošni akti, ki so veljali na dan sprejema tega statuta ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju z ustavo, zakoni ali s tem statutom.
Odloki in drugi splošni akti, ki so predvideni s tem statutom morajo biti sprejeti najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta.
133. člen
Zaradi svojega obmejnega položaja in skupnega življenja Slovencev in Madžarov, občina navezuje stike z občinami, lokalnimi skupnostmi in drugimi pokrajinami sosednjih držav.
134. člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po enakem postopku kot to velja za statut.
135. člen
Statut prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81, 29/83 in 9/86), odlok o pristojnostih zborov SO Lendava (Uradne objave, št. 10/90 ter Uradni list RS, št. 43/93), odlok o sestavi zborov ter volitvah v SO Lendava (Uradne objave, št. 2/90) statutarni sklep Občine Lendava (Uradni list RS, št. 2/95 in 3/95).
Št. 01300-0002/95-ŠD
Lendava, dne 20. aprila 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Lendava
Anton Balažek l. r.

AAA Zlata odličnost