Uradni list

Številka 25
Uradni list RS, št. 25/1995 z dne 11. 5. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 25/1995 z dne 11. 5. 1995

Kazalo

1192. Statut Občine Osilnica, stran 1802.

Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Osilnica na 5. seji dne 13. 4. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Osilnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Statut Občine Osilnica ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Osilnica (v nadaljevanju: občina), organe občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen
Občina je kot temeljna lokalna samoupravna skupnost pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo ustava, zakon in ta statut.
3. člen
Sedež občine je v Osilnici 16. Občina je ustanovljena po zakonu in pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon.
Praznik občine je 1. maj.
Grb, zastavo in druge simbole občine določi občinski svet z odlokom.
4. člen
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike, brez grba, s premerom 30 mm in dvojnim robom, ob katerem je napis imena OBČINA OSILNICA ter v spodnjem delu pečata je vodoravno napis OSILNICA.
5. člen
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti. V okviru ustave Republike Slovenije in zakonov samostojno opravlja svoje pravice in dolžnosti in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
6. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini prek organov občine, z osebnim izjavljanjem ter z organiziranjem v vaške skupnosti.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
7. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
8. člen
Občina podeljuje zaslužnim občanom, lokalnim skupnostim, podjetjem, javnim in drugim zavodom, društvom, političnim in družbenim organizacijam ter drugim posameznikom priznanja in nagrade.
Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj in nagrad občine določi občinski svet z odlokom.
II. OBMOČJE IN DELI OBČINE
9. člen
Območje občine obsega območja naselij: Belica, Bezgarji, Bezgovica, Bosljiva Loka, Grintovec pri Osilnici, Križmani, Ložec, Malinišče, Mirtoviči, Osilnica, Padovo pri Osilnici, Papeži, Podvrh, Ribjek, Sela, Spodnji Čačič, Strojiči, Zgornji Čačič in Žurge, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi občanov.
10. člen
Vprašanja skupnega pomena, skupne interese in skupne potrebe usklajujejo in uresničujejo občani določenega območja v vaški skupnosti.
Območje občine je razdeljeno na štiri vaške skupnosti, in sicer:
1. Vaška skupnost Osilnica, ki zajema vasi: Osilnica in Sela.
2. Vaška skupnost Papeži, ki zajema vasi: Belica, Bezgarji, Papeži in Žurge.
3. Vaška skupnost Podvrh-Padovo, ki zajema vasi: Bezgovica, Križmani, Malinišče, Padovo pri Osilnici, Podvrh, Spodnji Čačič, Strojiči in Zgornji Čačič.
4. Vaška skupnost Ribjek-Bosljiva Loka, ki zajema vasi: Bosljiva Loka, Grintovec pri Osilnici, Ložec, Mirtoviči in Ribjek.
11. člen
Vaška skupnost ni pravna oseba in ne more nastopati v pravnem prometu v imenu in za račun občine.
Vaška skupnost s svojimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa posle v svojem imenu in za svoj račun.
12. člen
Občinski svet lahko z odlokom prenese določene zadeve iz občinske pristojnosti v upravljanje, izvrševanje ali izvedbo vaški skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
13. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organa vaške skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese občanov samo te skupnosti. Kolikor občinski svet ne prejme mnenja v predvidenem roku, lahko odloča brez soglasja.
14. člen
Občina se lahko povezuje v pokrajino.
Občina sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
III. NALOGE OBČINE
15. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane in prostorsko izvedbene akte,
– ureja način in pogoje upravljanja z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti,
– ureja način in pogoje upravljanja javnih cest, javnih poti, rekreacijskih in drugih javnih površin,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– določa organizacijo in način dela v vojni,
– sestavlja in sprejema premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja in
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost,
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč in razvoj športa in rekreacije;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– soupravlja javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi in
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
4. s svojimi sredstvi:
– zagotavlja gradnjo lokalnih javnih cest in javnih poti,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– zagotavlja gradnjo komunalnih objektov in naprav,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, delovnih teles in občinske uprave,
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),
– zagotavlja požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe,
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestavine za zaščito, reševanje in pomoč,
– organizira požarno stražo, ko je povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom,
– organizira sistem alarmiranja,
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč in
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– vodovode in energetske komunalne objekte in
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov in
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov,
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči,
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč in
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja in
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa pogodbe:
– o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina in
– z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;
10. pomaga:
– pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije in
– pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni.
16. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj-soglasij za vse posege v prostor, za katere je pristojna,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško in veterinarsko dejavnost,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter pomoč na domu,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja ter določanje kazni za nepravilno parkiranje,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov in
– druge lokalne zadeve javnega pomena.
17. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek od dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– druge, z zakonom dovoljene davke in dajatve,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte in
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
18. člen
Organi občine so:
1. občinski svet,
2. župan,
3. nadzorni odbor in
4. občinska volilna komisija.
Občina ima tudi poveljnika in štab civilne zaščite občine.
19. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno.
Člani organov občine in župan prejmejo za opravljeno delo nadomestilo v višini, ki jo določi občinski svet.
20. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občin na sejah občinskega sveta, delovnih teles in odborov občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu delovnih teles ter odborov občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih organov občine, ki so zaupne narave.
21. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
22. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– odloča o uvedbi postopka za sprejem novega statuta ter sprememb in dopolnitev obstoječega statuta,
– sprejema novi statut občine ter njegove spremembe in dopolnitve,
– sprejema odloke in druge občinske akte (odredbe, pravilnike, navodila...),
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema akte o ustanovitvi javnih gospodarskih zavodov ter javnih podjetij za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb,
– sprejema akte o ustanovitvi javnih zavodov s področja družbenih javnih služb,
– sprejema premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco občine,
– sprejema program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema razpisne pogoje,
– sprejema koncesionarja ali izvajalca,
– imenuje in razrešuje podžupana,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje občinsko volilno komisijo,
– imenuje in razrešuje tajnika občine,
– imenuje in razrešuje člane stalnih in občasnih delovnih teles in odborov občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje člane poravnalnega sveta,
– imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– imenuje in razrešuje predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– določa višino najemnin in zakupnin za objekte, ki so v lasti občine,
– določa višino najemnin za uporabo stavbnega zemljišča,
– določa obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih prihodkov občine,
– določa organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določa organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– določa nadomestilo županu in podžupanu ter nadomestila članov občinskega sveta, nadzornega odbora, delovnih teles in odborov občinskega sveta,
– določa vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj in nagrad,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
– odloča o finančnem zadolževanju občine pod pogoji, določenimi z zakoni,
– razpisuje javna dela,
– razpisuje referendum,
– razpisuje in odloča o uvedbi občinskega samoprispevka,
– razpiše in organizira javno razpravo,
– daje pobude za sklic zborov občanov,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– daje koncesije,
– daje soglasje k imenovanju višjih upravnih delavcev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– daje pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti v zadevah, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– na osnovi razpisov podeljuje koncesije za izvedbo storitvenih dejavnosti, za katere niso ustanovljene javne službe oziroma je racionalneje s koncesijo predati izvedbo del zasebnim ali javnim podjetjem in
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
23. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov državnih organov, pristojnih za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
24. člen
Občinski svet ima 7 članov.
Člani občinskega sveta se volijo v občini kot eni volilni enoti.
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki in drugi javni uslužbenci v občinski upravi ne morejo biti člani občinskega sveta.
25. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po večinskem načelu v skladu z zakonom o volitvah.
26. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta, ki mu občinska volilna komisija pošlje poročilo o izidu volitev najpozneje šesti dan po dnevu glasovanja. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
27. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika občinskega sveta. Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima lahko sekretarja občinskega sveta, ki pomaga predsedniku pri opravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Sekretarja imenuje občinski svet.
28. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
29. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicevati na podlagi sklepa sveta, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat mesečno.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in predstavnikom delovnih teles in odborov občinskega sveta ter za odgovore nanje.
30. člen
Občani imajo pravico biti redno, popolnoma in pravočasno obveščeni o delu občinskega sveta in njegovih organov.
Seje občinskega sveta in njihovih organov so javne.
Na sejah občinskega sveta se govori v slovenskem jeziku. Svet lahko sklene, da uporablja drug jezik, mora pa zagotoviti prevajalca v slovenski jezik.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskega sveta in njegovih organov ter način obveščanja določa svet s poslovnikom.
Župan, podžupan, tajnik, predsedniki delovnih teles in odborov občinskega sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
31. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
32. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Župan
33. člen
Občina ima župana in po potrebi enega podžupana.
Župan opravlja svojo funkcijo nepoklicno.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa izvoli občinski svet.
34. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in delovnih teles in odborov občinskega sveta,
– skrbi za izvrševanje občinskega proračuna in je zanj odgovoren,
– skrbi za upravljanje in razpolaganje z občinskim premoženjem,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje naravnih in drugih nesreč,
– načrtuje, organizira, usmerja in nadzira delo občinske uprave,
– imenuje višje upravne delavce,
– imenuje in razrešuje vodje posameznih projektov, svetovalce in druge sodelavce za izvedbo posameznih nalog občine,
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– predlaga kandidata za tajnika občine,
– predlaga kandidata za podžupana,
– predlaga izbor koncesionarja ali izvajalca,
– predlaga gradiva, ki jih pripravi občinska uprava za seje občinskega sveta,
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v civilni zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti,
– razpiše predčasne volitve v občinski svet,
– razpiše volitve v svete vaških skupnosti,
– določa razpisne pogoje,
– določi društva, gospodarske službe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči,
– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– sprejme načrte zaščite in reševanja,
– sprejema akte in ukrepe o vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne odgovornosti v naravnem okolju na območju občine,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,
– podpisuje akte,
– je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna in
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Tako lahko sklene tudi zbor občanov z večino glasov vseh volivcev v občini.
35. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta, če ta odločitev ni v skladu z ustavo, z zakoni in s tem statutom. Če to stori, mora pismeno navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom prenešena na občino, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
36. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in delovnih teles ter odborov občinskega sveta in na njih razpravljati, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
4. Podžupan
37. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti v vseh pravicah in dolžnostih.
Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.
38. člen
Kandidata za podžupana predlaga župan.
Glasovanje je javno, razen če svet z večino navzočih članov sklene, da se glasuje tajno.
Kandidat za podžupana je imenovan, če dobi večino glasov vseh članov sveta.
Če kandidat ni dobil potrebne večine glasov, se kandidacijski postopek ponovi.
Volitve podžupana podrobneje opredeljuje poslovnik sveta.
39. člen
Župan lahko zahteva razrešitev podžupana, če ne izvršuje nalog, določenih z zakonom in s tem statutom, ali pri izvrševanju nalog huje krši zakon ali prekorači pooblastila.
Podžupan je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
5. Nadzorni odbor
40. člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic ima občina nadzorni odbor, ki:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna in
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
41. člen
Nadzorni odbor ima tri člane, ki jih imenuje občinski svet izmed članov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi župan na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
42. člen
Nadzorni odbor vodi predsednik, ki ga imenuje občinski svet.
Delo nadzornega odbora ureja poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z večino vseh članov.
Nadzorni odbor je konstituiran, ko ga imenuje občinski svet.
Mandat predsednika in članov nadzornega odbora traja do izteka mandata občinskega sveta.
Članom nadzornega odbora se mora dostavljati zapisnik sej občinskega sveta.
6. Občinska volilna komisija
43. člen
Vsa volilna opravila v zvezi z občinskimi volitvami opravlja občinska volilna komisija, ki jo za dobo 4 let imenuje občinski svet. Njene naloge in pristojnosti so opredeljene v zakonu.
44. člen
Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite občine ter poverjeniki za civilno zaščito. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
7. Delovna telesa občinskega sveta
45. člen
Občinski svet lahko ustanovi stalne ali občasne komisije in druga začasna ali stalna delovna telesa za uspešno delo na posameznih delovnih področjih, za proučevanje predlogov odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema svet, za obravnavanje pobud, predlogov, mnenj, ki se nanašajo na delo občinskega sveta in njegovih organov ter za proučevanje in izvedbo drugih zadev iz pristojnosti občinskega sveta.
46. člen
Občinski svet ima naslednja stalna delovna telesa:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisijo za pripravo osnutka statuta občine,
– statutarno-pravno komisijo,
– komisijo za vloge in pritožbe,
– komisijo za prostor in okolje in
– komisijo za socialno politiko.
47. člen
Delovna telesa imajo tri člane, ki jih imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta in občanov, razen komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter komisije za pripravo osnutka statuta občine, ki ju sestavljajo samo člani občinskega sveta.
Občinski svet z odlokom določi naloge delovnih teles.
8. Odbori občinskega sveta
48. člen
Občinski svet lahko ustanovi stalne in občasne odbore.
Občinski svet ima naslednje stalne odbore:
– odbor za gospodarstvo in razvoj in
– odbor za kadrovska vprašanja.
49. člen
Odbor za gospodarstvo in razvoj ima 5 članov, od tega 4 občane.
Odbor za kadrovska vprašanja ima 3 člane, od tega 2 občana.
Občinski svet z odlokom določi naloge odborov.
9. Organ vaške skupnosti
50. člen
Organ vaške skupnosti je svet vaške skupnosti.
Svet vaške skupnosti ima pet članov, ki jih volijo delavci s stalnim prebivališčem v vaški skupnosti na neposrednih in tajnih volitvah za štiri leta.
51. člen
Svet vaške skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja vaška skupnost.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
52. člen
Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.
Za volitve članov sveta vaške skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za volitve v občinski svet v občini kot eni volilni enoti.
53. člen
Vaška skupnost dela na sestankih, ki so javni. Sklicuje jih predsednik na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali župana, na pobudo najmanj četrtine članov sveta vaške skupnosti ali na podlagi sklepa zbora občanov na območju, na katerem je organizirana.
10. Neposredne oblike odločanja občanov
54. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
55. člen
Občani, ki stalno prebivajo na območju občine in imajo volilno pravico, na svojih zborih obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v občini.
56. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več vaških skupnosti.
57. člen
Zbor občanov v občini razpravlja o:
– osnutku statuta občine,
– spremembah in dopolnitvah statuta občine,
– povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– lokalni problematiki,
– delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– spremembah območja občine in
– ustanovitvi, območju in delu vaške skupnosti ter daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinei.
58. člen
Zbor občanov v vaški skupnosti razpravlja o:
– problematiki v svoji skupnosti,
– delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti ter daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei.
59. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v vaški skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
Kdor zahteva sklic zbora, mora navesti tudi predmet obravnave oziroma sklepanja in zboru predložiti ustrezno gradivo. Sklicatelj je dolžan sklicati zbor občanov v roku 30 dni po sprejemu zahteve.
60. člen
Sklicatelj zbora občanov mora objaviti sklic zbora najmanj pet dni pred zborom na oglasnih mestih občine ter neposredno vročiti vabila v vsa gospodinjstva v občini oziroma tistem posameznem delu, za katerega se sklicuje zbor.
Sklic zbora se lahko objavi tudi preko sredstev javnega obveščanja.
Sklic zbora občanov in vabilo mora vsebovati:
– predlog dnevnega reda,
– čas in kraj zbora in
– kdo oziroma na čigavo zahtevo se zbor sklicuje.
Čas in kraj zbora občanov se določita na takem kraju in ob takem času, da se ga lahko udeleži kar največ občanov.
Kolikor se na zboru občanov obravnavajo vprašanja, za katera se občani ne morejo odločati brez ustreznega gradiva, je potrebno hkrati z vabilom dostaviti tudi ustrezno gradivo.
61. člen
Zbor občanov je sklepčen, če je navzočih najmanj desetina vseh občanov, ki imajo volilno pravico z območja, za katerega je zbor sklican.
Če na zboru občanov ni navzoča za sklepčnost potrebna večina občanov, sklicatelj zbora ponovno skliče zbor. Če le-ta tudi drugič ni sklepčen, se opravi s prisotnimi občani po preteku 30 minut od časa, ki je bil določen za začetek zbora. V tem primeru so vse odločitve zbora veljavne.
62. člen
Zbor občanov sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti praviloma z javnim glasovanjem. Če zahteva kdo od udeležencev tajno glasovanje, se o tem glasuje. Odločitve sprejema zbor z večino glasov prisotnih občanov, razen v primerih, določenih s tem statutom in drugimi predpisi.
Kadar so zbori občanov sklicani za posamezne dele občine v skladu z 59. členom tega statuta in se na njih odloča o tistih vprašanjih, ki se enotno urejajo v občini oziroma so pomembna za vso občino, veljajo odločitve, ki so bile sprejete na zborih z območij, kjer živi večina občanov z volilno pravico v občini.
Občinski svet na podlagi zapisnikov opravljenih zborov občanov ugotovi, katere odločitve oziroma sklepi so bili sprejeti v občini.
63. člen
Zbor vodi delovno predsedstvo, ki ga izvolijo občani izmed prisotnih na zboru. Ti izvolijo tudi zapisnikarja in dva overitelja zapisnika.
64. člen
Z referendumom odločajo občani neposredno o posameznih vprašanjih, ki imajo skupen pomen za občino.
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
65. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
66. člen
Referendum razpiše občinski svet v skladu z zakonom o referendumu, sklep o razpisu referenduma pa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
67. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše z vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma vaški skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 64. in 65. člena tega statuta.
68. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
69. člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, kulturni in socialni razvoj v občini, se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba in vpliv občanov in njihovih organizacij v postopku priprav za sprejemanje odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen in splošen pomen.
Občinski svet mora dati pred sprejemom v javno razpravo:
– osnutek novega statuta oziroma sprememb in dopolnitev obstoječega statuta Občine Osilnica,
– osnutek sklepa o razpisu referenduma,
– osnutek sklepa o razpisu javnega posojila in
– osnutek drugih aktov, za katere to določa zakon.
70. člen
Predlagatelj javne razprave je dolžan:
– zagotoviti, da so občani pravočasno seznanjeni z vsebino gradiva za javno razpravo,
– navesti družbene, ekonomske in druge razloge za sprejem predloga,
– določiti rok za javno razpravo, kateri ne sme biti krajši od 10 dni, po sprejemu sklepa za javno razpravo,
– zagotoviti potrebna finančna sredstva,
– zagotoviti zbiranje mnenj in predlogov iz javne razprave in njihovo strokovno obdelavo,
– ob sprejemu odločitev obrazložiti vsa mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in
– po javni razpravi obvestiti udeležence o stališčih predlagatelja glede njihovih mnenj in predlogov in o končnih sklepih.
V. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
71. člen
Delo občinske uprave je javno.
Podatke in obvestila o delu občinske uprave daje župan oziroma od njega pooblaščeni tajnik občine.
Načrt delovnih mest občinske uprave sprejme občinski svet na predlog župana.
Občinsko upravo vodi župan.
Podrobnejša organizacija občinske uprave se lahko na predlog župana določi z odlokom.
72. člen
Če občinska uprava ne opravlja svojih obveznosti kakovostno in pravočasno, lahko svet ali župan pričneta in vodita postopek za oceno dela občinske uprave in tajnika.
73. člen
Občinska uprava oziroma njeni delavci morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določeni kot osebna, državna ali uradna tajnost.
2. Tajnik občine
74. člen
Občina ima tajnika, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet. Tajnik se imenuje za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan.
Tajnik občine opravlja vse strokovne, administrativne, organizacijske, tehnične in druge naloge in dela za organe občine.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
Tajnik občine je za svoje delo odgovoren županu in občinskemu svetu.
Tajnik občine opravlja svojo funkcijo praviloma nepoklicno.
Tajnik je dolžan poslati zapisnike sej občinskega sveta vsem članom sveta, županu in nadzornemu odboru.
75. člen
Občina lahko naroči izvajanje nekaterih strokovnih nalog pri zunanjih sodelavcih: organizacijah in posameznikih, vendar le v skladu s sklenjeno pogodbo ali v skladu s koncesijskim aktom, sprejetim na svetu.
76. člen
Tajnik in zunanji strokovni sodelavci so upravičeni do nagrade, ki jo določi župan v skladu z zakonom in pravilnikom o nagrajevanju.
77. člen
Za odločanje o upravnih stvareh na prvi stopnji izvirne pristojnosti občine župan pooblasti strokovnega sodelavca po pogodbi, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za vodenje upravnega postopka in odločanje.
V upravnih stvareh na prvi stopnji iz prenesene pristojnosti odloča župan, ki lahko za odločanje pooblasti strokovnega sodelavca po pogodbi, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za vodenje upravnega postopka in odločanje.
78. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti pooblaščenega strokovnega sodelavca po pogodbi odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte iz prenesene državne pristojnosti odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi.
79. člen
O izločitvi strokovnega sodelavca po pogodbi v upravnem postopku odloča župan.
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet, ki v tem primeru tudi odloči v upravni stvari v tisti zadevi.
3. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
80. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in strokovni sodelavci po pogodbi.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
81. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
82. člen
Občina lahko organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka in
– varstvo pred požari.
83. člen
Občina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest in
– deratizacijo in dezinfekcijo.
84. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov lahko ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
85. člen
Občinski svet lahko z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet lahko z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
86. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
Odsvojitev premičnin in nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredeli dve tretjini članov občinskega sveta.
87. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, ki so:
1. davki, takse, pristojbine, nadomestila in druge dajatve v skladu z zakonom in
2. prihodki od njenega premoženja in premoženja, s katerim upravlja.
88. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
89. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
90. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
91. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 10 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
92. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
93. člen
Rezerva se uporablja:
1. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoči prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno in
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
94. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
95. člen
Če občinski proračun ni sprejet do dneva, ki bi moral začeti veljati, se do sprejema le-tega izvaja začasno financiranje na podlagi sprejetega odloka o proračunu za prejšnje leto.
96. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
97. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
98. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
99. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek od dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic in
– dodeljena sredstva požarne takse.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
100. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave in
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
101. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
102. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzoruje župan ali tajnik in nadzorni odbor.
103. člen
Občina vodi finančno knjigovodstvo skladno z zakonom in drugimi predpisi. Sredstva posebnih skladov in sredstva za posebne namene (samoprispevek) se vodijo ločeno, tako da je vsak čas možen vpogled v višino teh virov zbranih sredstev in kako se trošijo.
Občina lahko prenese vodenje finančnega knjigovodstva na pooblaščeno finančno knjigovodstveno službo.
104. člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom in druga namenska sredstva lahko občina uporabi samo v namene, za katere so zbrana.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
105. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
106. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejema svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
107. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
108. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
109. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
110. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
111. člen
Z navodili se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
112. člen
S proračunom občine se razporejajo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
113. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
114. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
115. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
116. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
117. člen
V prvi obravnavi predloga se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
118. člen
V drugi obravnavi mora predlagatelj navesti, kako je upošteval razpravo, ki je potekala o predlogu odloka pri prvi obravnavi.
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma je treba posredovati predsedniku občinskega sveta v takšnem roku, da ga bo ta lahko predložil članom občinskega sveta najmanj dva dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in v vsebini, kot naj bi bil sprejet ter obrazložen.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
119. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
120. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji občinskega sveta vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
121. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
122. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
123. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
124. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
125. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
126. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
127. člen
Župan po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državnimi organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če oseba javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
128. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
129. člen
Delovna telesa občinskega sveta so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti v upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
130. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti na pokrajino.
131. člen
Na pokrajino prenese lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest in
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
132. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
133. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
134. člen
Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in organizirajo skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog.
XI. POLITIČNO ORGANIZIRANJE V OBČINI
135. člen
V občini lahko delujejo vse politične stranke ali njihove organizacijske oblike, ki so registrirane po zakonu o političnih strankah.
XII. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
136. člen
Predlog za spremembo in dopolnitve statuta oziroma za pripravo novega statuta lahko dajo vsi, ki so po tem statutu pristojni za predloge splošnih aktov občine.
O predlogu, da se začne postopek za spremembo in dopolnitve statuta oziroma za pripravo novega statuta in o uvedbi postopka za spremembo in dopolnitve statuta ali za pripravo novega statuta odloča občinski svet.
137. člen
Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo in dopolnitve statuta pripravi komisija za pripravo osnutka statuta občine osnutek sprememb in dopolnitev statuta. Osnutek obravnava in sprejme občinski svet in ga da v javno razpravo.
Po končani javni razpravi pripravi komisija predlog sprememb in dopolnitev statuta občine in ga da občinskemu svetu občine v sprejem.
138. člen
Spremembe in dopolnitve statuta na podlagi odločbe ustavnega sodišča ali zaradi sprememb v zakonodaji, lahko občinski svet sprejme brez javne razprave.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
139. člen
Tolmačenje tega statuta daje občinski svet občine.
140. člen
Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta. V tem roku je potrebno uskladiti predpise in druge splošne akte občine z določbami tega statuta.
141. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Krajevne skupnosti Osilnica z dne 28. 10. 1992, št. 193/92 in statutarni sklep, ki opredeljuje postopke in način izvolitve organov KS, sprejet na seji sveta KS Osilnica dne 9. 12. 1990.
142. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 297/95
Osilnica, dne 13. aprila 1995.
Župan
Občine Osilnica
Anton Kovač l. r.