Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2021 z dne 9. 4. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2021 z dne 9. 4. 2021

Kazalo

1048. Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), stran 3153.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO) 
Razglašam Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca 2021.
Št. 003-02-3/2021-32
Ljubljana, dne 3. aprila 2021
Borut Pahor 
predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O ZAŠČITI OTROK V KAZENSKEM POSTOPKU IN NJIHOVI CELOSTNI OBRAVNAVI V HIŠI ZA OTROKE (ZZOKPOHO) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina in namen zakona) 
(1) Ta zakon za zagotavljanje največjih koristi otroka določa način in pogoje celostne obravnave mladoletnih oškodovancev in prič v predkazenskem in kazenskem postopku glede določenih kaznivih dejanj v hiši za otroke (v nadaljnjem besedilu: celostna obravnava).
(2) Če to zahteva zagotavljanje največjih koristi otroka, se lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, celostna obravnava zagotovi tudi otroku, ki je oškodovanec ali oškodovanka (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec) ali priča drugega kaznivega dejanja, ob smiselni uporabi tega zakona pa tudi mladoletniku ali mladoletnici (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik), ki še ni star osemnajst let, zoper katerega teče predkazenski ali kazenski postopek.
(3) Če to zahteva zagotavljanje največjih koristi otroka, lahko Policija in centri za socialno delo opravljajo svoje naloge v postopkih v zvezi z mladoletnimi oškodovanci in mladoletnimi pričami kaznivih dejanj kot celostno obravnavo v hiši za otroke pod pogoji in na način, ki ga določa ta zakon.
2. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Otrok po tem zakonu je fizična oseba, mlajša od 18 let.
(2) Določena kazniva dejanja po tem zakonu so kazniva dejanja zoper človečnost, zoper življenje in telo, zoper spolno nedotakljivost, zoper zakonsko zvezo, družino in otroke ter kazniva dejanja iz 131. do 138., 140., 143., 283., 284., 286., 296., 323. in 324. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17).
(3) Družinski član ali članica po tem zakonu je član ali članica življenjske skupnosti otroka, ki je v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, opredeljena kot družina.
3. člen 
(načela celostne obravnave) 
Državni organi in drugi udeleženci pri zagotavljanju celostne obravnave ravnajo posebno pazljivo, da se ob enakem varstvu pravic, spoštovanju jamstev poštenega postopka in pravic obrambe, spoštuje dostojanstvo in zagotavljajo največje koristi otroka. Pri tem upoštevaje otrokovo starost, zrelost, sposobnost razumeti pomen in posledice svojih dejanj in druge osebne značilnosti ter vrsto, naravo in okoliščine kaznivega dejanja skrbijo:
– da se otroku zagotovijo potrebne informacije in pojasnila;
– da se zagotovita zaščita in osebna varnost otroka zaradi preprečevanja izpostavljenosti sekundarni in ponovni viktimizaciji, ustrahovanju in maščevanju;
– da se zaslišanje in telesni pregled otroka zaradi preprečevanja nadaljnje viktimizacije opravljata le, kolikor je to neizogibno potrebno, in v najmanjšem možnem številu;
– da se omogoči, da je otrok slišan;
– da se dejanja izvedejo brez nepotrebnega odlašanja.
4. člen 
(javna služba) 
(1) Celostna obravnava se izvaja kot javna služba v javnem zavodu hiša za otroke (v nadaljnjem besedilu: zavod).
(2) Javna služba celostne obravnave se zagotavlja s prostorskimi, organizacijskimi, tehničnimi in metodološkimi ukrepi v zvezi z zaslišanjem in telesnim pregledom otroka ter z izvajanjem krizne podpore in psihosocialne pomoči.
(3) Prostorski ukrepi pomenijo zlasti ureditev prostorov na otrokom prijazen način, da se zmanjša njihov strah pred institucijo, zagotovitev celovite obravnave na eni lokaciji ter ločenost prostorov za zaslišanje otroka in spremljanje zaslišanja.
(4) Organizacijski ukrepi pomenijo zlasti organizacijo dela tako, da se zagotovi čim zgodnejša obravnava, da se prepreči stik med otrokom in osumljencem oziroma obdolžencem in da se zmanjša število zaslišanj.
(5) Tehnični ukrepi pomenijo zlasti izvedbo zaslišanja, ki se zvočno in slikovno snema, ter ukrepe za zavarovanje dokazov in varno izmenjavo osebnih podatkov.
(6) Metodološki ukrepi pomenijo zlasti multidisciplinarno in medinstitucionalno obravnavo na enem mestu, ki jo izvaja usposobljeno osebje in je prilagojena vsakemu otroku posebej.
5. člen 
(osebni podatki, zbirke in hramba podatkov) 
(1) Zavod obdeluje osebne in druge podatke v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih in drugih podatkov.
(2) Zavod upravlja zbirko podatkov udeležencev celostne obravnave in zbirko podatkov udeležencev usposabljanj iz 38. člena tega zakona.
(3) V zbirki podatkov udeležencev celostne obravnave se obdelujejo osebni podatki otrok in njihovih družinskih članov, osumljencev oziroma obdolžencev in drugih posameznikov, ki so v obravnavi v zavodu. Zavod obdeluje podatke za namene izvajanja javne službe po tem zakonu ali za namene drugih postopkov, katerih udeleženci so otroci, ki jim zavod zagotavlja celostno obravnavo.
(4) V zbirki podatkov udeležencev celostne obravnave se lahko obdelujejo naslednji podatki:
– osebno ime in drugo poimenovanje oseb iz prejšnjega odstavka ter naslov njihovega stalnega ali začasnega prebivališča;
– osebno ime in drugo poimenovanje zakonitega zastopnika in pooblaščenca oškodovanca, osumljenca ali obdolženca ter drugih oseb, ki so v obravnavi v zavodu;
– podatki o zadevi, pomembnih okoliščinah in drugi podatki v zvezi z zadevo, ki bi lahko izkazovali ali izkazujejo, da poteka predkazenski ali kazenski postopek;
– podatki o organu, ki obravnava zadevo, ki je bila predložena zavodu, ter datum predložitve, lahko pa tudi opravilna številka zadeve ali druga enolična oznaka zadeve organa;
– podatki, ki so jih dale osebe iz prejšnjega odstavka ali jih je organ, ki sodeluje v postopku po tem zakonu, predal zavodu; in
– podatki, pridobljeni v postopku celostne obravnave.
(5) Osebne podatke v zbirki podatkov udeležencev celostne obravnave zavod obdeluje tako, da se z njimi lahko seznanijo le tiste osebe, ki jih potrebujejo za opravljanje nalog po tem ali drugem zakonu.
(6) Zavod si lahko pri upravljanju zbirke podatkov udeležencev celostne obravnave izmenjuje podatke oziroma se povezuje z naslednjimi zbirkami podatkov:
– z informacijskim sistemom sodišč, s katerim si izmenjuje podatke in dokumente, ki jih sodišče preda na podlagi tega ali drugega zakona;
– z informacijskim sistemom policije, s katerim si izmenjuje podatke iz evidence izdanih odredb za prepoved približevanja;
– z informacijskim sistemom centrov za socialno delo, s katerim si izmenjuje osebne in druge podatke, ki jih centri za socialno delo obdelujejo na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini; in
– z informacijskimi sistemi drugih državnih organov, nosilcev javnih pooblastil ali drugih oseb, ki obdelujejo podatke otroka ali njegovih družinskih članov, če tako določa zakon.
(7) Zavod zvočni in slikovni posnetek zaslišanja hrani samostojno poleg sodišča.
(8) Podatki, ki jih zavod pridobi za pripravo in izvedbo zaslišanja po tem zakonu od policije, državnega tožilstva, sodišča ali drugih državnih organov, se v zbirki udeležencev celostne obravnave hranijo ločeno od podatkov, ki se nanašajo na krizno podporo in psihosocialno pomoč in jih zavod v ta namen ustvari ali pridobi od centra za socialno delo ali drugih oseb.
(9) Po končani obravnavi otroka v zavodu se podatki, ki se nanašajo na pripravo in izvedbo zaslišanja ali telesnega pregleda po tem zakonu, arhivirajo in hranijo v zavodu tri leta po pravnomočnosti odločbe, s katero se je kazenski postopek končal, če te ni, pa do zastaranja kazenskega pregona. Pristojno sodišče zavodu pošlje pravnomočno odločbo v 30 dneh od njene pravnomočnosti.
(10) Po končani obravnavi otroka v zavodu se podatki, ki se nanašajo na krizno podporo in psihosocialno pomoč po tem zakonu, arhivirajo in hranijo tri leta. Dostop do podatkov, ki se nanašajo na krizno podporo in psihosocialno pomoč po tem zakonu, se v tem obdobju lahko dovoli le izvajalcem zdravstvene dejavnosti ali za nadaljevanje psihosocialne pomoči, in to ob soglasju obravnavane osebe ali zakonitega zastopnika otroka, ki še ni dopolnil 15 let.
(11) Po preteku roka hrambe iz prejšnjih dveh odstavkov se podatki, ki jih obdeluje zavod, blokirajo in še naprej hranijo v zavodu. Dostop do blokiranih podatkov se zaradi seznanitve z lastnimi osebnimi podatki dovoli le otroku, ki je bil obravnavan v zavodu in se nanj podatki nanašajo. Blokirani podatki se hranijo 20 let po polnoletnosti otroka, nato jih zavod uniči.
(12) Direktor zavoda lahko po predhodnem soglasju sodišča posamezniku dovoli vpogled, prepis, kopiranje ali izpis iz zbirke podatkov udeležencev celostne obravnave v psevdonimizirani obliki zaradi opravljanja znanstvenoraziskovalnega dela. Dovoljenje se lahko nanaša le na arhivirane zadeve. Posameznik lahko v podatke vpogleda ali jih prepiše brezplačno, kopira ali izpiše pa jih na svoje stroške. Vpogled, prepis, kopiranje ali izpis se opravi pod nadzorom uslužbenca zavoda, ki ga za to pisno pooblasti direktor zavoda. Oseba, ki ji je dovoljen dostop do podatkov, mora z rezultati znanstvenoraziskovalnega dela seznaniti zavod in ga obvestiti, ali bo delo objavljeno oziroma drugače širše dostopno.
(13) V zbirki podatkov udeležencev usposabljanj se o osebah, ki so se udeležile usposabljanj, ki jih organizira zavod, zaradi sodelovanja z njimi pri izvajanju nalog zavoda obdelujejo naslednji osebni podatki: osebno ime in drugo poimenovanje, naslov njihovega stalnega ali začasnega prebivališča ter podatki o njihovi zaposlitvi.
(14) Zavod zagotavlja sledljivost vpogledov, dostopov in drugih oblik obdelave osebnih podatkov.
II. HIŠA ZA OTROKE 
6. člen 
(ustanovitev zavoda) 
(1) Zavod ustanovi Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice pa uresničuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljica).
(2) Ustanoviteljica zavoda daje soglasje k imenovanju direktorja, statutu, programu dela in finančnemu načrtu ter letnemu poročilu zavoda.
(3) Zavod je organiziran enotno za območje Republike Slovenije, lahko pa se v njegovem okviru oblikujejo tudi območne organizacijske enote. Zavod lahko oblikuje tudi notranje organizacijske enote za posamezna področja celostne obravnave.
(4) Sredstva za delovanje zavoda se zagotovijo iz državnega proračuna in drugih virov v skladu z aktom o ustanovitvi zavoda.
7. člen 
(naloge zavoda) 
(1) Zavod v okviru javne službe celostne obravnave opravlja naslednje naloge:
1. pri izvajanju zaslišanj otrok zagotavlja organizacijo zaslišanja, podporo otroku, tehnične in prostorske možnosti za zaslišanje in strokovno pomoč sodišču pri zaslišanju v skladu s tem zakonom;
2. pri izvajanju telesnega pregleda otroka zagotavlja organizacijo, tehnične in prostorske možnosti za telesni pregled in podporo otroku v skladu s tem zakonom;
3. v okviru krizne podpore ob zaslišanju ali telesnem pregledu zagotavlja otroku pomoč svetovalca;
4. v okviru izvajanja psihosocialne pomoči otroku ali njegovim družinskim članom zagotavlja psihološko, socialno in praktično pomoč.
(2) Poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravlja zavod tudi naslednje naloge, ki so potrebne za izvajanje javne službe:
1. upravlja zbirke podatkov po tem zakonu;
2. oblikuje in sprejema programe ter izvaja usposabljanja in preverjanja znanja strokovnjakov, ki pomagajo pri izvajanju zaslišanja otrok, ter svetovalcev za izvajanje krizne podpore in psihosocialne pomoči otrokom in njihovim družinskim članom;
3. skrbi za enotnost in razvoj strokovnih metod in postopkov celostne obravnave otrok in v ta namen oblikuje in izvaja programe multidisciplinarnih in medinstitucionalnih usposabljanj;
4. zagotavlja prostore za izvajanje nalog policije in centrov za socialno delo v postopkih v zvezi z mladoletnimi oškodovanci in pričami kaznivih dejanj;
5. zagotavlja informacije in strokovno podporo zaposlenim in sodelavcem zavoda;
6. sodeluje z mednarodnimi organizacijami;
7. sodeluje z domačimi in tujimi strokovnimi in nevladnimi organizacijami;
8. sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi, visokošolskimi in znanstveno-raziskovalnimi organizacijami;
9. ozavešča javnost in opravlja znanstvenoraziskovalno delo s področja delovanja zavoda;
10. pripravlja in objavlja letno poročilo o izvajanju nalog zavoda.
(3) Zavod opravlja naloge iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka kot javno pooblastilo.
(4) Z aktom o ustanovitvi zavoda se lahko določijo tudi druge naloge zavoda.
(5) Zavod svoje naloge izvaja kot multidisciplinarno in medinstitucionalno sodelovanje in upravljanje posameznih zadev.
8. člen 
(organi zavoda) 
(1) Organi zavoda so svet zavoda, direktor, strokovni svet in drugi organi, opredeljeni v aktu o ustanovitvi zavoda.
(2) Za člane organov zavoda, ki niso javni uslužbenci, se glede nasprotja interesov in daril uporabljajo predpisi, ki ta vprašanja urejajo za javne uslužbence.
9. člen 
(svet zavoda) 
(1) Dejavnost zavoda upravlja svet zavoda, ki opravlja naslednje naloge:
– sprejema statut zavoda,
– sprejema program dela in finančni načrt,
– sprejema letno poročilo zavoda,
– sprejema splošne akte za uresničevanje dejavnosti zavoda,
– opravlja druge naloge, ki jih določata ta zakon in akt o ustanovitvi zavoda, ter
– imenuje in razrešuje direktorja.
(2) Svet zavoda sestavlja sedem članov, ki imajo ustrezna znanja ali izkušnje s področja dela z otroki, psihiatrične ali psihološke obravnave otrok, vzgoje ali otrokovih pravic, od katerih:
– pet članov imenuje ustanoviteljica, in sicer dva člana na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje, in po enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za družino, ministrstva, pristojnega za zdravje, in ministrstva, pristojnega za notranje zadeve;
– enega člana, predstavnika nevladnih organizacij, ki delujejo na področju otrokovih pravic, imenuje minister, pristojen za družino, na podlagi javnega poziva, ki ga objavi na svoji spletni strani ali na drug primeren način;
– enega člana izvolijo delavci zavoda.
(3) Svet zavoda začne delovati, ko so imenovani vsaj štirje njegovi člani. Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta.
(4) Svet zavoda izmed svojih članov, ki jih imenuje ustanoviteljica, izvoli predsednika in podpredsednika sveta zavoda.
(5) Svet zavoda veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Statut in druge splošne akte, finančni načrt in zaključni račun sprejema svet zavoda z večino glasov vseh članov. O drugih vprašanjih odloča svet zavoda z večino glasov navzočih članov.
10. člen 
(direktor) 
(1) Poslovodni organ zavoda je direktor, ki mora imeti najmanj izobrazbo osme ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, psihološke ali medicinske smeri, socialnega dela ali specialnih disciplin pedagoške smeri in najmanj sedem let delovnih izkušenj z delom z otroki.
(2) Direktor organizira in vodi strokovno delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod ter je odgovoren za zakonitost njegovega poslovanja.
(3) Naloge in pristojnosti direktorja ter morebitni dodatni pogoji za njegovo imenovanje se določijo v aktu o ustanovitvi zavoda.
11. člen 
(strokovni svet) 
(1) Strokovni svet je kolegijski strokovni organ, ki ga sestavlja sedem članov. Člani so posamezniki, ki so strokovnjaki za kazensko pravo ali kriminologijo, socialni delavci, psihologi, zdravniki ali drugi strokovnjaki z izkušnjami na področju dela z otroki žrtvami kaznivih dejanj. Po enega člana strokovnega sveta predlagajo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije in Odvetniška zbornica Slovenije. Najmanj en član strokovnega sveta je predstavnik nevladnih organizacij, ki delujejo na področju otrokovih pravic. Člani sveta opravljajo svoje delo samostojno in niso vezani na stališča delodajalca.
(2) Strokovni svet daje mnenja in predloge glede programov usposabljanja, protokolov multidisciplinarnega in medinstitucionalnega sodelovanja in drugih strokovnih vprašanj, ki jih določa akt o ustanovitvi zavoda, ter obravnava pripombe nad strokovnim delom zavoda.
(3) Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta se določijo z aktom o ustanovitvi zavoda.
12. člen 
(drugi organi) 
Z aktom o ustanovitvi zavoda se lahko določijo tudi drugi organi zavoda za posamezna območja ali področja dejavnosti zavoda ter njihove naloge.
13. člen 
(nadzor) 
(1) Nadzor nad zakonitostjo delovanja zavoda in namembnostjo rabe sredstev za financiranje nalog in programov zavoda izvaja minister, pristojen za pravosodje.
(2) Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, minister, pristojen za pravosodje, določi ukrepe in roke za njihovo odpravo.
(3) V dvomu, ali je konkretna naloga del izvajanja javne službe, odloči minister, pristojen za pravosodje.
III. ZAGOTAVLJANJE CELOSTNE OBRAVNAVE OTROKA 
14. člen 
(pogoji za obravnavo v zavodu) 
(1) Mladoletnemu oškodovancu ali priči v predkazenskem ali kazenskem postopku glede določenih kaznivih dejanj se zagotovi celostna obravnava, če tako odloči sodišče.
(2) Sodišče presodi, ali je v največjo korist otroka, da se mladoletnemu oškodovancu ali priči v predkazenskem ali kazenskem postopku glede drugega kaznivega dejanja ali ob smiselni uporabi tega zakona mladoletniku, ki še ni star osemnajst let, zoper katerega teče predkazenski ali kazenski postopek, po predhodno pridobljenem mnenju zavoda zagotovi celostna obravnava v hiši za otroke.
(3) Zavod ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, zlasti starosti, zrelosti, sposobnosti razumeti pomen in posledice svojih dejanj in drugih osebnih značilnosti in potreb otroka ter vrste, narave in okoliščin kaznivega dejanja v mnenju iz prejšnjega odstavka, opredeli svoje kadrovske, prostorske in časovne možnosti za izvedbo posameznih dejavnosti celostne obravnave.
(4) Policija in centri za socialno delo lahko izvajajo svoje naloge v postopkih v zvezi z mladoletnimi oškodovanci in mladoletnimi pričami kaznivih dejanj kot celostno obravnavo otrok v zavodu po predhodno pridobljenem soglasju zavoda.
(5) Zavod ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, zlasti starosti, zrelosti, sposobnosti razumeti pomen in posledice svojih dejanj in drugih osebnih značilnosti in potreb otroka ter vrste, narave in okoliščin kaznivega dejanja ter ob upoštevanju svojih kadrovskih, prostorskih in časovnih možnosti v soglasju iz prejšnjega odstavka, opredeli pogoje in način za izvedbo predlaganih dejavnosti. Pri tem skrbi, da se z njihovo izvedbo ne ovira izvajanje dejavnosti zavoda.
15. člen 
(uporaba določb zakona, ki ureja kazenski postopek) 
Če ta zakon ne določa drugače, se za zaslišanje in telesni pregled otroka po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o zaslišanju priče in o izvedenstvu.
1. Zaslišanje otroka
16. člen 
(strokovnjak) 
(1) Zaslišanje otroka po tem zakonu se opravi s pomočjo strokovnjaka ali strokovnjakinje (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak).
(2) Strokovnjak iz prejšnjega odstavka mora imeti končano najmanj izobrazbo osme ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, psihološke ali medicinske smeri, socialnega dela ali specialnih disciplin pedagoške smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj z delom z otroki in opravljeno dodatno usposabljanje za izvajanje zaslišanj otrok v skladu z 38. členom tega zakona.
17. člen 
(odreditev zaslišanja) 
(1) Zaslišanje po tem zakonu se opravi na podlagi pisne odredbe, ki jo na predlog upravičenega tožilca, osumljenca oziroma obdolženca, zagovornika, zakonitega zastopnika otroka, otroka, ki je dopolnil 16 let, pooblaščenca mladoletnega oškodovanca ali po uradni dolžnosti izda sodišče.
(2) V odredbi sodišče navede:
– da se izvedensko delo z zaslišanjem otroka zaupa zavodu;
– da zavod določi enega ali več strokovnjakov, ki neposredno opravijo zaslišanje;
– da se zavodu omogočita pregled in prepis kazenskega spisa ter se na njegovo zahtevo zagotovijo dodatna pojasnila, potrebna za izvedensko delo;
– osebne podatke otroka;
– dejstva in okoliščine, o katerih je treba zaslišati otroka;
– datum pripravljalnega sestanka in datum zaslišanja otroka.
(3) O odredbi, času in kraju pripravljalnega sestanka sodišče obvesti zavod, upravičenega tožilca, osumljenca oziroma obdolženca, zagovornika, če ga ta ima, otroka, ki je dopolnil 16 let, zakonitega zastopnika otroka, zagovornika otroka po zakonu o varuhu človekovih pravic, pooblaščenca mladoletnega oškodovanca in pristojni center za socialno delo. Obvestilo se zaznamuje v spisu.
(4) Osumljenca oziroma obdolženca, ki nima zagovornika, sodišče hkrati pouči, da ima pravico do proste izbire zagovornika, ki sme v skladu s tem zakonom sodelovati pri zaslišanju otroka, in o pravici do brezplačne pravne pomoči. O izbiri zagovornika mora osumljenec oziroma obdolženec v treh dneh po prejemu obvestila o odredbi in pripravljalnem sestanku obvestiti sodišče, sicer sodišče ravna v skladu z 18. členom tega zakona. Osumljenca oziroma obdolženca sodišče pouči, da sme skupaj z obvestilom predlagati, da sodišče odloži pripravljalni sestanek ali zaslišanje otroka zaradi priprave obrambe, vendar ne več kot za osem dni.
18. člen 
(imenovanje strokovnjaka) 
(1) Zavod v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, izmed strokovnjakov, zaposlenih v zavodu, brez odlašanja imenuje strokovnjaka, s pomočjo katerega bo opravljeno zaslišanje.
(2) Zavod lahko izjemoma imenuje strokovnjaka, ki ni zaposlen v zavodu, če so strokovnjaki zavoda zadržani ali če to zahtevajo druge okoliščine, z izvedbo zaslišanja pa bi bilo nevarno odlašati.
19. člen 
(postavitev zagovornika) 
(1) Osumljencu ali obdolžencu, ki nima zagovornika in v treh dneh od prejema obvestila o odredbi in pripravljalnem sestanku sodišča ne obvesti o izbranem zagovorniku, postavi zagovornika sodišče.
(2) Če si osumljenec oziroma obdolženec po postavitvi zagovornika vzame drugega zagovornika, opravlja postavljeni zagovornik naloge do konca zaslišanja otroka, in to poleg izbranega zagovornika.
(3) Po prvem odstavku ravna sodišče tudi, če ugotovi, da osumljenec ali obdolženec zlorablja pravico do proste izbire zagovornika.
20. člen 
(odložitev pripravljalnega sestanka ali zaslišanja) 
Sodišče sme na predlog upravičenega tožilca, osumljenca oziroma obdolženca, otroka, ki je dopolnil 16 let, zakonitega zastopnika otroka, pooblaščenca mladoletnega oškodovanca, zagovornika ali strokovnjaka zavoda za največ osem dni odložiti pripravljalni sestanek ali zaslišanje otroka. Hkrati določi novi datum sestanka ali zaslišanja.
21. člen 
(vabilo) 
(1) Otroku se vabilo na zaslišanje naznani ustno. Z vabilom otroka seznani osebje zavoda, njegov zakoniti zastopnik ali druga oseba, ki jo določi sodišče.
(2) Pri vabljenju otroka se določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o seznanitvi s posledicami neopravičenega izostanka ne uporabljajo.
(3) O uspešni naznanitvi vabila se takoj obvesti sodišče, ki to zaznamuje v spisu.
22. člen 
(pripravljalni sestanek) 
(1) Pripravljalni sestanek se opravi v prostorih zavoda. Pripravljalni sestanek vodi preiskovalni sodnik.
(2) Udeleženci pripravljalnega sestanka so strokovnjak zavoda, s pomočjo katerega bo opravljeno zaslišanje otroka, upravičeni tožilec, predstavnik policije, osumljenec oziroma obdolženec, zagovornik, zakoniti zastopnik otroka, pooblaščenec mladoletnega oškodovanca, svetovalec otroka, zagovornik otroka po zakonu o varuhu človekovih pravic in strokovni delavec centra za socialno delo.
(3) Na pripravljalnem sestanku se udeleženci izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvedbo zaslišanja, o vprašanjih, ki naj se postavijo otroku, in o načinu izvedbe zaslišanja otroka.
(4) Po pripravljalnem sestanku sme sodišče dopolniti ali spremeniti odredbo o zaslišanju otroka. O dopolnitvah in spremembah odredbe sodišče brez odlašanja obvesti udeležence pripravljalnega sestanka.
(5) O poteku pripravljalnega sestanka se vodi zapisnik v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek.
23. člen 
(prostorske zahteve in prepoved osebnega stika) 
(1) Prostor za zaslišanje obsega ločena prostora, med katerima je zvočna in slikovna povezava.
(2) Prostor, v katerem je otrok, mora biti opremljen ob upoštevanju načela skrbnega in obzirnega ravnanja z ranljivimi udeleženci kazenskega postopka. Z opremo prostora se ne sme vplivati na vsebino otrokove izpovedbe.
(3) Zavod zagotavlja, da med otrokom in osumljencem oziroma obdolžencem neposredno pred in med zaslišanjem ter po zaslišanju ni neželenega osebnega stika.
(4) Zavod zagotovi, da pred zaslišanjem ni neposrednega osebnega stika med otrokom in drugimi udeleženci postopka, vključno s strokovnjakom, ki bo opravil zaslišanje.
24. člen 
(navzočnost oseb med zaslišanjem) 
(1) Sodišče lahko dovoli, da sta poleg otroka in strokovnjaka, ki pomaga pri izvedbi zaslišanja, v prostoru prisotna tudi ena oseba, ki jo otrok sam izbere v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, in tolmač, če je to potrebno.
(2) Navzočnost drugih oseb se zagotovi v ločenem prostoru s pomočjo zvočne in slikovne povezave. Poleg sodnika, ki vodi postopek, in potrebnega sodnega osebja so lahko v ločenem prostoru navzoči tudi upravičeni tožilec, osumljenec oziroma obdolženec, zagovornik, zakoniti zastopnik otroka, pooblaščenec mladoletnega oškodovanca, strokovni delavec centra za socialno delo, svetovalec otroka in tehnično osebje zavoda ter druge osebe, katerih navzočnost dovoli sodišče zaradi izvajanja dejavnosti zavoda. Sodišče sme odrediti, da oseba začasno zapusti prostor, če bi bila njena navzočnost v nasprotju z interesi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka.
(3) Če sodišče oceni, da je zaradi varstva koristi otroka to potrebno, odredi, da eden ali več udeležencev iz prejšnjega odstavka zaslišanje spremljajo z uporabo tehničnih sredstev za prenos slike in glasu (videokonferenca).
25. člen 
(zaslišanje) 
(1) Zaslišanje otroka se izvede tako, da se kar najbolj upoštevajo načela tega zakona. Zaslišanje neposredno opravi strokovnjak zavoda. Pri tem sledi izhodiščem, ki so bila oblikovana na pripravljalnem sestanku.
(2) Med zaslišanjem se strokovnjak, ki pomaga pri izvajanju zaslišanja, in sodnik, ki vodi zaslišanje, sporazumevata s pomočjo elektronske komunikacijske opreme ali na drug primeren način.
(3) Med zaslišanjem smejo udeleženci predlagati, naj se otroku postavijo določena dodatna vprašanja ali raziščejo dodatne okoliščine. Sodišče odloči, ali dovoli postavitev posameznega vprašanja in ga na primeren način sporoči strokovnjaku, ki izvaja zaslišanje.
(4) Če strokovnjak, ki pomaga pri izvajanju zaslišanja, oceni, da bi bila z določenim vprašanjem prizadeta celovitost otroka, o tem obvesti sodnika. Sodnik bodisi prepove vprašanje bodisi dovoli, da se zaslišanje v tem delu opravi tako, da celovitost otroka ne bo prizadeta.
(5) Pri zaslišanju otroka po tem zakonu se zanj ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o soočenju z drugimi pričami ali osumljencem oziroma obdolžencem, niti se ne uporabljajo določbe o ukrepih za zagotavljanje navzočnosti in reda pri zaslišanju.
26. člen 
(snemanje) 
(1) Zaslišanje otroka se vselej zvočno in slikovno posname, s čimer otroka na začetku zaslišanja seznani strokovnjak in mu obrazloži pomen snemanja.
(2) Pri izvajanju snemanja se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o zahtevi zaslišanca za predvajanje posnetka ter o pravici podati pojasnila in pripombe k posnetku.
(3) Zvočni in slikovni posnetek zaslišanja se lahko uporablja za izvedbo kazenskega postopka, drugih sodnih postopkov in za zagotavljanje krizne podpore in psihosocialne pomoči otroku.
(4) Če sodišče odredi prepis posnetka, se ta prepiše v celoti.
27. člen 
(zapisnik) 
(1) Zapisnik pripravljalnega sestanka, posnetek in prepis posnetka zaslišanja so sestavni del zapisnika o zaslišanju otroka.
(2) Pri sestavi zapisnika o zaslišanju otroka po tem zakonu se zanj ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o podpisovanju zapisnika.
28. člen 
(ponovno zaslišanje) 
(1) Če je treba otroka, zaslišanega po tem zakonu, ponovno zaslišati, se uporabi ta zakon. Pri tem sodnik ne dovoli zaslišanja o okoliščinah, ki so že bile predmet zaslišanja pri prvem zaslišanju.
(2) Ponovno zaslišanje otroka opravi isti strokovnjak kot predhodno, razen če obstaja utemeljen razlog, da zavod imenuje drugega strokovnjaka.
2. Telesni pregled otroka
29. člen 
(pomoč zavoda) 
Zavod zagotavlja prostore in drugo pomoč pri opravljanju telesnega pregleda tako, da je v največji meri zagotovljeno skrbno in obzirno ravnanje z otrokom.
30. člen 
(izvedenstvo telesnih poškodb) 
Pri izvedenstvu telesnih poškodb sodišče posebno skrbno presodi, ali naj se izvedenstvo opravi na podlagi medicinske dokumentacije in drugih podatkov v spisu ali tudi s pregledom otroka.
31. člen 
(pojasnilna dolžnost) 
Pred telesnim pregledom se otroku posebno pazljivo in skrbno pojasnita pomen in narava zdravniških dejanj, pomembnih za analizo in ugotovitev dejstev, pomembnih za kazenski postopek.
32. člen 
(nasprotovanje otroka) 
(1) Če otrok kljub skrbnim pojasnilom nasprotuje pregledu, se izvedenstvo telesnih poškodb opravi s pregledom medicinske dokumentacije in podatkov v spisu, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka.
(2) Pri telesnem pregledu otroka po tem zakonu se zanj določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o ukrepih za zagotavljanje reda pri izvajanju preiskovalnih dejanj, ne uporabljajo.
3. Krizna podpora in psihosocialna pomoč
33. člen 
(krizna podpora in psihosocialna pomoč) 
(1) Zavod zagotavlja krizno podporo in psihosocialno pomoč otroku.
(2) Krizna podpora pomeni zlasti psihološko podporo otroku ob zaslišanju in telesnem pregledu.
(3) Psihosocialna pomoč pomeni trajnejšo obliko psihološke, socialne in praktične pomoči otroku, ki sledi v času po zaslišanju ali telesnem pregledu.
(4) Zavod lahko zagotavlja krizno podporo in psihosocialno pomoč tudi otrokovim družinskim članom, ki niso osumljeni kaznivega dejanja zoper otroka, če to po presoji svetovalca narekuje korist otroka.
(5) Zavod se za izvajanje krizne podpore in psihosocialne pomoči lahko povezuje z drugimi organizacijami, ki nudijo pomoč, zlasti s centri za socialno delo, izvajalci zdravstvene dejavnosti in drugimi strokovnjaki ter nevladnimi organizacijami s področja zavoda.
34. člen 
(svetovalec otroka) 
(1) Krizno podporo in psihosocialno pomoč izvaja svetovalec ali svetovalka otroka (v nadaljnjem besedilu: svetovalec).
(2) Direktor ali vodja enote zavoda po prejemu odredbe sodišča o zaslišanju ali telesnem pregledu otroka brez odlašanja otroku imenuje svetovalca. Svetovalec ne sme biti oseba, ki v istem primeru opravlja zaslišanje otroka (v nadaljnjem besedilu: dodeljeni svetovalec).
(3) Svetovalec mora imeti končano najmanj izobrazbo osme ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, psihološke ali medicinske smeri, socialnega dela ali specialnih disciplin pedagoške smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj z delom z otroki in opravljeno dodatno usposabljanje za izvajanje krizne podpore in psihosocialne pomoči otrokom v skladu z 38. členom tega zakona.
(4) Zavod skrbi, da otroka, razen v izjemnih primerih, ves čas obravnave spremlja isti svetovalec.
(5) Svetovalec sme dostopati do vseh podatkov, ki jih obdeluje zavod in ki jih potrebuje pri svojem delu.
35. člen 
(krizna podpora) 
(1) Dodeljeni svetovalec sprejme otroka neposredno pred zaslišanjem ali telesnim pregledom. Prvi stik z otrokom zajema le seznanitev in pomiritev otroka, pri čemer svetovalec otroku pojasni potek zaslišanja ali telesnega pregleda in nadaljnje obravnave.
(2) Dodeljeni svetovalec spremlja zaslišanje otroka v ločeni sobi.
(3) Dodeljeni svetovalec neposredno po zaslišanju ali telesnem pregledu otroka v skladu s pravili stroke in pravili zavoda otroku nudi strokovno pomoč in podporo, kar pomeni tudi začetek psihosocialne pomoči.
36. člen 
(psihosocialna pomoč) 
(1) Dodeljeni svetovalec otroku nudi psihosocialno pomoč v času po zaslišanju ali telesnem pregledu.
(2) Svetovalec za otroka v najkrajšem času pripravi načrt obravnave, v katerem glede na okoliščine in potrebe otroka določi intenzivnost in pogostost stikov z otrokom ter v skladu s strokovnimi usmeritvami in pravili zavoda opredeli vsebino psihosocialne pomoči. Svetovalec načrt obravnave dopolnjuje in prilagaja med trajanjem psihosocialne pomoči.
(3) Psihosocialna pomoč traja šest mesecev od začetka obravnave, tudi če otrok v tem času že dopolni 18 let. Če svetovalec oceni, da otrok potrebuje nadaljnjo obravnavo, ga usmeri k ustreznim institucijam zunaj zavoda. Po preteku šestih mesecev svetovalec nadaljuje obravnavo otroka v zavodu le, dokler ustrezna pomoč ni zagotovljena zunaj zavoda.
(4) V okviru psihosocialne pomoči svetovalec po lastni presoji sodeluje z drugimi oblikami podpore in pomoči, ki jih nudijo državni organi ali nevladne organizacije, ter otroka povezuje z njimi.
37. člen 
(prostovoljnost sodelovanja) 
(1) Otrok se prostovoljno vključuje v krizno podporo in psihosocialno pomoč, ki jo zagotavlja zavod.
(2) Za otroka, mlajšega od 15 let, soglasje za vključitev v krizno podporo in psihosocialno pomoč poda njegov zakoniti zastopnik.
IV. USPOSABLJANJE IN SODELOVANJE 
38. člen 
(usposabljanje) 
(1) Zavod zagotavlja redna usposabljanja strokovnjakov za pomoč pri zaslišanju otrok ter svetovalcev za izvajanje krizne podpore in psihosocialne pomoči otrokom in njihovim družinskim članom.
(2) Zavod zagotavlja multidisciplinarna in medinstitucionalna usposabljanja ter izvaja ozaveščanja strokovnjakov različnih področij, ki se ukvarjajo z otroki, in splošne javnosti o dejavnosti zavoda ter ustrezni obravnavi otrok, ki so oškodovanci ali priče kaznivih dejanj.
(3) Postopek in pogoje za pristop k preverjanju usposobljenosti določi minister, pristojen za pravosodje.
39. člen 
(sodelovanje med udeleženci postopka) 
(1) Udeleženci postopkov krizne podpore in psihosocialne pomoči otroku po tem zakonu morajo sodelovati z zavodom v zadevah po tem zakonu in zavodu predati potrebne podatke.
(2) Zavod sprejme protokole, ki vsebujejo priporočila za poenoteno in strokovno izvajanje celostne obravnave in standarde sodelovanja med udeleženci.
(3) Način sodelovanja med zavodom in drugimi udeleženci pri zagotavljanju celostne obravnave določi Vlada Republike Slovenije.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
40. člen 
(izdaja podzakonskih predpisov) 
Podzakonska predpisa iz tretjega odstavka 38. člena in tretjega odstavka 39. člena se izdata v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
41. člen 
(sprejetje akta o ustanovitvi zavoda) 
Vlada Republike Slovenije sprejme akt o ustanovitvi zavoda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
42. člen 
(strokovnjaki za zaslišanje otroka v prehodnem obdobju) 
Do zagotovitve zadostnega števila strokovnjakov, usposobljenih za izvajanje zaslišanja otroka, vendar ne dlje kot pet let po začetku veljavnosti tega zakona, sme zavod ne glede na drugi odstavek 16. člena tega zakona za izvajanje zaslišanja otroka za strokovnjaka, s pomočjo katerega bo opravljeno zaslišanje, imenovati tudi uradno osebo policije, ki je zaslišanje otrok ali zbiranje obvestil od otrok opravljala najmanj pet let, je uspešno opravila poklicna usposabljanja s tega področja in je v skladu z 38. členom tega zakona uspešno opravila dodatno usposabljanje.
43. člen 
(začetek uporabe) 
Določbe III. poglavja Zagotavljanje celostne obravnave otroka (14. do 37. člen) tega zakona se za zadeve iz:
– prvega odstavka 1. člena tega zakona za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona začnejo uporabljati 1. maja 2022;
– prvega odstavka 1. člena tega zakona za določena kazniva dejanja iz drugega odstavka 2. člena, razen za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, in drugega odstavka 1. člena tega zakona začnejo uporabljati 1. maja 2024.
44. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 713-01/21-3/16
Ljubljana, dne 26. marca 2021
EPA 1636-VIII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
Igor Zorčič 
predsednik 

AAA Zlata odličnost