Uradni list

Številka 49
Uradni list RS, št. 49/2010 z dne 18. 6. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 49/2010 z dne 18. 6. 2010

Kazalo

2502. Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Hrastnik, Občine Lendava, Občine Ljutomer, Občine Ormož, Mestne občine Murska Sobota, Občine Polzela, Občine Prebold, Občine Radenci, Občine Središče ob Dravi, Občine Zreče in Občine Žalec, stran 7177.

Na podlagi tretjega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 in 22/10) in določil Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05 – popr.) družba Mestni plinovodi d.o.o., kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po pridobitvi soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 25-11/2010-3/ZP-33 z dne 18. maja 2010 izdaja
S P L O Š N E P O G O J E
za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Hrastnik, Občine Lendava, Občine Ljutomer, Občine Ormož, Mestne občine Murska Sobota, Občine Polzela, Občine Prebold, Občine Radenci, Občine Središče ob Dravi, Občine Zreče in Občine Žalec
1. PREDMET IN VELJAVNOST
1. člen
(1) S tem aktom se urejajo razmerja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater), dobaviteljev zemeljskega plina, končnih odjemalcev zemeljskega plina, odjemalcev zemeljskega plina in uporabnikov distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
(2) Ta akt omogoča učinkovito, varno in zanesljivo izvajanje distribucije zemeljskega plina. Določa tudi pogoje in način priključitve naprav in napeljav končnega odjemalca na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter pravice in obveznosti pogodbenih partnerjev.
(3) Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, na katerem izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja družba Mestni plinovodi d.o.o., Koper, za geografsko območje Občine Hrastnik, Občine Lendava, Občine Ljutomer, Občine Ormož, Mestne občine Murska Sobota, Občine Polzela, Občine Prebold, Občine Radenci, Občine Središče ob Dravi, Občine Zreče in Občine Žalec.
2. POJMI IN DEFINICIJE
2. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– bilančna skupina: je skupina z enim ali več udeleženci trga, ki jo oblikuje dobavitelj zemeljskega plina, ki dobavlja zemeljski plin na prevzemno mesto na prenosnem omrežju zemeljskega plina v Republiki Sloveniji za prodajo odjemalcem na predajnih mestih prenosnega omrežja,
– bilančna podskupina: je skupina z enim ali več udeleženci trga v okviru bilančne skupine, ki jo oblikuje dobavitelj zemeljskega plina članom bilančne podskupine,
– cenik: akt, ki določa cene za material in storitve, ki jih nudi sistemski operater v okviru svoje dejavnosti,
– distribucija zemeljskega plina: je transport zemeljskega plina po distribucijskem omrežju,
– distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev. Sestavljajo ga glavni plinovodi, priključni plinovodi z glavno plinsko zaporno pipo, merilno-regulacijske postaje, regulacijske postaje in druge naprave, potrebne za obratovanje distribucijskega omrežja,
– dnevni odjem: je količina prevzetega zemeljskega plina v obračunskem dnevu v Sm3,
– dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki na podlagi pogodbe o dobavi odjemalcu prodaja zemeljski plin,
– dostop do omrežja: je pravica do uporabe distribucijskega omrežja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi zemeljskega plina ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju,
– glavna plinska zaporna pipa: je zaporni element na koncu priključnega plinovoda in je lociran neposredno pred merilno napravo,
– gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti,
– končni odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki kupuje zemeljski plin za lastno končno rabo,
– lastni obremenitveni profil: je karakteristika odjema končnega odjemalca v določenem časovnem obdobju,
– merilna naprava: je plinomer ali korektor volumna in/ali temperature, s katero se meri predane količine zemeljskega plina končnemu odjemalcu,
– notranja plinska napeljava: je napeljava z vso opremo od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov,
– obračunsko obdobje: je časovni interval, med dvema zaporednima odčitkoma merilne naprave,
– odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi pogodbe oskrbovan z zemeljskim plinom za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo,
– odjemna skupina: je skupina v katero se razvrsti končnega odjemaleca glede na pogodbeno zakupljeno zmogljivost,
– odjemno mesto končnega odjemalca: je predajno mesto na distribucijskem omrežju, na katerem se meri odjem zemeljskega plina končnega odjemalca,
– plinsko trošilo: je naprava, ki je priključena na notranjo plinsko napeljavo in troši zemeljski plin,
– pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta končni odjemalec in dobavitelj zemeljskega plina, s katero si končni odjemalec zagotovi dobavo zemeljskega plina v dogovorjeni količini, dinamiki in kakovosti,
– pogodba o dostopu: je pogodba, ki jo skleneta sistemski operater in končni odjemalec, s katero se sporazumeta o uporabi distribucijskega omrežja,
– pogodba o priključitvi: je pogodba, ki jo skleneta vlagatelj vloge za prilkjučitev na distribucijsko omrežje in sistemski operater, s katero dogovorita pravna in tehnična ter komercialna razmerja za izvedbo priključitve na distribucijsko omrežje,
– predani zemeljski plin: je količina zemeljskega plina, ki jo sistemski operater preda na enem ali več odjemnih mestih končnega odjemalca v določenem časovnem obdobju (kot na primer ura, dan, mesec in leto) v Sm3,
– prevzemno mesto na distribucijskem omrežju: je mesto na distribucijskem omrežju, na katerem sistemski operater prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina,
– prevzeti zemeljski plin: je količina zemeljskega plina, ki jo sistemski operater distribucijskega omrežja prevzame na enem ali več prevzemnih mestih na distribucijskem omrežju v določenem časovnem obdobju (kot na primer ura, dan, mesec, leto), v Sm3,
– priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z notranjo plinsko napeljavo,
– priključni plinovod: je del distribucijskega omrežja, zgrajen za povezavo obstoječega distribucijskega omrežja z izstopnim mestom. Izstopno mesto je mesto na koncu priključnega plinovoda z vključno glavno plinsko zaporno pipo,
– priključitev na omrežje: je izvedba fizične povezave notranje plinske napeljave na distribucijsko omrežje zemeljskega plina,
– sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
– standardni obremenitveni profil: je nadomestna odjemna značilnost končnega odjemalca zemeljskega plina v določenem časovnem obdobju, ki je analitično določena,
– uporabnik omrežja: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja zemeljski plin.
3. LASTNIŠTVO IN UPRAVLJANJE NAPRAV
3. člen
(1) Distribucijsko omrežje je praviloma v lasti sistemskega operaterja.
(2) Notranje plinske napeljave in plinske omarice so v lasti končnega odjemalca.
(3) Merilne naprave so praviloma v lasti sistemskega operaterja.
(4) Sistemski operater lahko prevzame v upravljanje del že obstoječega distribucijskega omrežja, če meni, da je le-to kvalitetno in varno grajeno, v skladu s predpisi in tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja in če ga sistemski operater potrebuje za distribucijo zemeljskega plina končnim odjemalcem.
(5) Z distribucijskim omrežjem ne glede na lastništvo upravlja sistemski operater.
4. IZDAJANJE SOGLASIJ
4. člen
Soglasje je pisni dokument, ki izraža pozitivno mnenje in ga izda sistemski operater za odobritev izvedbe posamezne aktivnosti povezane z dejavnostjo distribucije zemeljskega plina.
5. člen
(1) Sistemski operater izdaja soglasje v skladu z Energetskim zakonom, zakonom, ki ureja graditev objektov, urejanje prostora, sistemskimi obratovalnimi navodili, tem aktom in drugimi zakoni ter podzakonskimi predpisi.
(2) Sistemski operater izdaja soglasja v upravnem postopku, če zakon ali podzakonski predpis ne določa drugače.
(3) Sistemski operater v soglasjih navede tudi čas veljavnosti soglasja v skladu z zakonom ali podzakonskim predpisom, pri čemer veljavnost posameznega soglasja ne sme biti krajša od enega leta.
6. člen
Sistemski operater izdaja na podlagi zakona, ki ureja graditev objektov, zakona o urejanju prostora ter na podlagi Energetskega zakona, naslednje dokumente:
– smernice za načrtovanje prostorske ureditve,
– mnenje k prostorskim aktom,
– projektne pogoje,
– soglasje k projektnim rešitvam,
– odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja k projektnim rešitvam,
– soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina oziroma spremembe,
– odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina oziroma spremembe.
7. člen
Pogoji za pridobitev posameznega dokumenta so:
– smernice za načrtovanje prostorske ureditve: izdelan osnutek prostorskega akta (državni ali občinski);
– mnenje k prostorskim aktom: izdelan predlog prostorskega akta;
– projektni pogoji: izdelana idejna zasnova;
– soglasje k projektnim rešitvam: predhodno izdani projektni pogoji, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s projektnimi pogoji, upoštevanje tehničnih zahtev sistemskega operaterja in sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje zadevne občine, ter veljavne tehnične zakonodaje;
– soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina oziroma spremembe: ustrezne razpoložljive zmogljivosti distribucijskega omrežja, lastništvo objekta, pisno soglasje ostalih lastnikov v večstanovanjskih objektih – v primeru skupne notranje plinske napeljave, izpolnjevanje tehničnih normativov in pogojev (upoštevanje tehničnih zahtev sistemskega operaterja in sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje zadevne občine, ter veljavne tehnične zakonodaje).
8. člen
Listine in dokumentacija, ki jih je potrebno predložiti za pridobitev posameznega dokumenta iz 6. člena so:
– smernice za načrtovanje prostorske ureditve: osnutek prostorskega akta (državni ali občinski), poziv za izdajo smernic;
– mnenje k prostorskim aktom: izdelan predlog prostorskega akta, poziv za izdajo mnenja;
– projektni pogoji: osnovni podatki o investitorju, idejna zasnova (IDZ) s predpisanimi sestavinami, podatki o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti;
– soglasje k projektnim rešitvam: projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) oziroma projekt za izvedbo (PZI), ki je v zvezi s soglašanjem (vsaj vodilno mapo in strojni del) oziroma notranje plinske napeljave s plinskimi napravami, plinske kotlovnice s priključno močjo večjo od 50 kW in priključnega plinovoda, spremembe navedenih projektov;
– soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina oziroma spremembe: gradbeno dovoljenje za objekt ali del objekta, če je bilo izdano, idejna zasnova izvedbe plinskih instalacij oziroma projekt za izvedbo v delu, ki se nanaša na plinske instalacije, dokazilo o lastništvu objekta ali dela objekta, pisno soglasje lastnikov v primeru poseganja v tuje zemljišče pri položitvi priključnega plinovoda.
9. člen
(1) Če za stavbo oziroma posamezni del stavbe po Zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja lahko končni odjemalec pred pričetkom del zahteva od sistemskega operaterja informacijo o možni priključitvi na distribucijsko omrežje.
(2) Končni odjemalec mora vlogi za pridobitev informacije o možni priključitvi na distribucijsko omrežje priložiti situacijo stavbe, opis namena uporabe zemeljskega plina in podatke o predvideni količini distribuiranega zemeljskega plina in predvideni moči trošil.
10. člen
Veljavnost soglasij je eno leto od dneva izdaje. Veljavnost soglasij se lahko podaljša še za eno leto, v kolikor končni odjemalec poda vlogo za podaljšanje najkasneje trideset dni pred iztekom veljavnosti in v kolikor se okoliščine ob izdaji soglasja niso bistveno spremenile.
5. NAPRAVE ZA REGULACIJO TLAKA
11. člen
(1) Naprave za regulacijo tlaka so praviloma v lasti sistemskega operaterja.
(2) Pri zamenjavi naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi ali zaradi povečanega obsega oskrbe končnega odjemalca, stroški dobave in vgradnje naprave bremenijo končnega odjemalca.
(3) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju omogočiti dostop do naprav za regulacijo tlaka zemeljskega plina, s katerimi upravlja sistemski operater, zaradi pregledov, vzdrževanja, nadzora, preverjanja poškodb in okvar. Kolikor končni odjemalec tega ne omogoči, lahko sistemski operater po predhodnem obvestilu ustavi distribucijo zemeljskega plina, skladno z določili Energetskega zakona.
(4) Končni odjemalec mora o vsaki poškodbi, okvari ali netesnosti naprave za regulacijo tlaka plina takoj obvestiti sistemskega operaterja.
6. UPORABA NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE IN PRAVICA FIZIČNEGA DOSTOPA DO NAPELJAVE
12. člen
(1) Uporaba notranje plinske napeljave ne sme povzročati motenj pri obratovanju drugih plinskih napeljav in motenj pri obratovanju naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater.
(2) Končni odjemalec je dolžan skrbeti za vzdrževanje in brezhibno delovanje notranje plinske napeljave.
(3) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju omogočiti dostop do merilnega mesta, tako da ta lahko neposredno odčita stanje merilne naprave oziroma nemoteno izvaja druge posege in postopke, povezane z merilnim mestom. Kolikor odjemalec tega ne omogoči, lahko sistemski operater po predhodnem obvestilu ustavi distribucijo zemeljskega plina, skladno z določili Energetskega zakona.
(4) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju omogočiti dostop do vseh plinskih naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater, zaradi pregledov, vzdrževanja, nadzora, preverjanja poškodb in okvar. Kolikor končni odjemalec tega ne omogoči, lahko sistemski operater po predhodnem obvestilu ustavi distribucijo zemeljskega plina, skladno z določili Energetskega zakona.
(5) Če končni odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje ali če končni odjemalec ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema zemeljskega plina iz omrežja, lahko sistemski operater nemudoma ukrepa in brez predhodnega obvestila končnemu odjemalcu ustavi distribucijo zemeljskega plina.
(6) Gradnjo oziroma izvedbo notranje plinske napeljave lahko izvaja samo za to usposobljen izvajalec. Izvajalec posameznih del na notranji plinski napeljavi je odgovoren za upoštevanje tehničnih in drugih predpisov za varno obratovanje in pravilno izvedbo, predajo v uporabo, zaplinjanje in poučitev končnega odjemalca o pravilnem ravnanju z napravami in napeljavami zemeljskega plina, ki so v lasti in upravljanju končnega odjemalca.
(7) Sistemski operater ni odgovoren za kakršnokoli napako na notranji plinski napeljavi ali za kakršnokoli škodo, ki je posledica napake na notranji plinski napeljavi.
7. PRIKLJUČITEV NA OMREŽJE
13. člen
(1) Končni odjemalec mora za vsako fizično priključitev na distribucijsko omrežje ali njeno spremembo pridobiti soglasje sistemskega operaterja za priključitev.
(2) Soglasje za priključitev je potrebno pridobiti tudi pri spremembi ali rekonstrukciji priključka, spremembi tehničnih karakteristik priključnega plinovoda, spremembe nazivne moči plinskih trošil, spremembe namenskosti rabe zemeljskega plina, združevanju več priključkov ali izvedbi dodatnega priključka.
(3) Na enem priključnem plinovodu je lahko priključenih več odjemnih mest, medtem ko na posameznem odjemnem mestu lahko odjema zemeljski plin le en končni odjemalec.
14. člen
(1) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča sistemski operater z odločbo v upravnem postopku.
(2) Postopek priključitve se začne z vložitvijo pisne vloge za izdajo soglasja za priključitev, ki mora vsebovati vsaj:
– osnovne podatke o vlagatelju vloge za izdajo soglasja, (ime in priimek, EMŠO oziroma firma, matična in davčna št. pravne osebe),
– dokazilo o lastništvu objekta oziroma pravici razpolaganja z objektom,
– v primeru solastnine ali skupne lastnine objekta ali obstoječe plinske napeljave, soglasje lastnikov ali skupnih lastnikov,
– podatke o plinskih napravah in napeljavah (vključno s priključno močjo plinskih trošil),
– želeno mesto priključitve,
– datum predvidenega začetka uporabe priključka,
– posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina.
(3) Sistemski operater lahko zavrne soglasje, če:
– bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi,
– niso izpolnjeni predpisani tehnični normativi in pogoji, potrebni za zagotavljanje nemotenega in varnega delovanja omrežja,
– je na obstoječem priključku že priključen drug končni odjemalec,
– bi priključitev sistemskemu operaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, ki jih odjemalec ni pripravljen kriti sam,
– je obdobje od vložitve pisne vloge za izdajo soglasja za priključitev pa do datuma predvidenega začetka uporabe priključka daljše od enega leta.
15. člen
(1) V soglasju za priključitev morajo biti navedeni pogoji za priključitev, mesto in predviden čas priključitve, plačilo morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve in tehnični pogoji v skladu s predpisi. V soglasju za priključitev morajo biti, v skladu s koncesijsko pogodbo in predpisi lokalne skupnosti, navedeni tudi drugi stroški priključevanja v kolikor s predpisi lokalne skupnosti ni določena obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(2) Če so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za priključitev, vendar zaradi nesorazmernih stroškov priključitev ni upravičena, izda sistemski operater soglasje s pogojem, da končni odjemalec krije tisti del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost.
(3) Nesorazmerni stroški nastanejo v primeru, da je potrebno zgraditi več kot 10 metrov priključnega plinovoda izven strankine parcele in več kot je minimalna zahteva za odmik objekta (t.j. priključka) od parcelne meje. Minimalna zahteva za odmik objekta od parcelne meje je določena v predpisih o graditvi objektov. Višina nesorazmernih stroškov se določa skladno z veljavnim cenikom sistemskega operaterja.
(4) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča Javna agencija Republike Slovenije za energijo.
(5) V času veljavnosti soglasja za priključitev lahko končni odjemalec sklene pogodbo o priključitvi s sistemskim operaterjem. Sistemski operater je dolžan priključiti končnega odjemalca na distribucijsko omrežje v skladu s pogoji iz soglasja za priključitev.
16. člen
(1) Po dokončnosti soglasja za priključitev sistemski operater in končni odjemalec skleneta pogodbo o priključitvi, ki ureja vsaj naslednje medsebojne pravice in obveznosti:
– lastništvo in upravljanje merilne naprave, vzdrževanje merilne naprave in napeljave,
– razmejitev lastništva omrežja in notranje plinske napeljave,
– odjemno mesto končnega odjemalca in prehod lastništva zemeljskega plina,
– potrebni obseg del, ki jih je potrebno izvršiti za priključitev končnega odjemalca ter rok izvedbe priključka,
– predviden začetek uporabe distribucijskega omrežja oziroma rok sklenitve pogodbe o dostopu,
– glavne tehnične lastnosti priključka, energetskih objektov, naprav in napeljav,
– višina in plačilo nesorazmernih stroškov priključitve,
– predračun za izvedbo priključitve.
(2) Za sklenitev pogodbe o priključitvi mora končni odjemalec posredovati sistemskemu operaterju vse potrebne podatke.
17. člen
Sistemski operater zagotavlja končnemu odjemalcu neposredno fizično priključitev na omrežje z izvedbo priključnega plinovoda in vgradnjo merilne naprave. Za ta dela lahko pooblasti tudi druge pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
18. člen
(1) Končni odjemalec mora dovoliti brezplačno namestitev glavne plinske zaporne pipe z merilno napravo, v skladu s tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja, na primernem in lahko dostopnem mestu zunaj objekta, ali na točki vstopa priključnega plinovoda v zgradbo, ali v biližini tega. Glavna plinska zaporna pipa z merilno napravo mora biti vedno dostopna sistemskemu operaterju, intervencijskim službam in končnemu odjemalcu.
(2) Sistemski operater lahko, na strošek končnega odjemalca, zahteva zamenjavo lokacije glavne plinske zaporne pipe z merilno napravo, če se ta zaradi spremenjenih okoliščin, povzročenih s strani končnega odjemalca, nahaja na kraju, ki je neprimeren in nevaren. Glavno plinsko zaporno pipo z merilno napravo lahko odstrani ali prestavi na drugo mesto samo sistemski operater ali z njegove strani pooblaščena oseba.
(3) Kolikor je iz varnostnih razlogov potrebna dodatna mehanska zaščita plinske omarice z glavno plinsko zaporno pipo jo mora zagotoviti končni odjemalec ali sistemski operater na stroške končnega odjemalca. Dodatna mehanska zaščita ne sme ovirati hitrega dostopa do glavne plinske zaporne pipe.
(4) Končni odjemalec mora dovoliti odstranitev priključnega plinovoda in potrebnih glavnih plinovodov po preteku treh let po prenehanju pogodbe o dostopu, če je to potrebno.
(5) Končni odjemalec ne sme posegati v priključni plinovod.
(6) Vse merilne naprave sistemski operater opremi z varovalnimi plombami. Zloraba varovalnih plomb ali katerikoli nepooblaščeni poseg v merilno napravo ima lahko za posledico onemogočanje pravilnega registriranja obračunskih količin, zaradi česar sistemski operater po predhodnem obvestilu lahko ustavi distribucijo zemeljskega plina v skladu z Energetskim zakonom.
(7) Nepooblaščeno odstranjena varovalna plomba se lahko šteje kot neupravičen odjem. Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je končni odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko merilno mesto ni bilo plombirano.
(8) Končni odjemalec mora dovoliti in zagotoviti brezplačen dostop na zemljišče v obsegu, potrebnem za vzdrževanje oziroma obnovo priključnih in potrebnih glavnih plinovodov za oskrbo stavbe končnega odjemalca.
8. DOSTOP DO OMREŽJA
19. člen
(1) Dostop do distribucijskega omrežja se uredi s pogodbo o dostopu, ki jo pred začetkom uporabe distribucijskega omrežja skleneta sistemski operater in končni odjemalec.
(2) Pogodba o dostopu se praviloma sklepa za nedoločen čas.
(3) Končni odjemalec ima pravico do dostopa do distribucijskega omrežja za izvršitev pogodb o dobavi, razen če mu je v skladu z Energetskim zakonom, drugimi predpisi in s tem aktom dostop zavrnjen.
(4) Novi končni odjemalec ali končni odjemalec, ki mu bo pogodba o dostopu potekla, mora predložiti sistemskemu operaterju zahtevo za dostop do omrežja najmanj dva meseca pred želenim datumom dostopa, oziroma najkasneje do 30. septembra za naslednje koledarsko leto, v kolikor je odjemalčev predvideni letni odjem večji od 70.000 Sm3.
20. člen
(1) Za uveljavitev pravice dostopa do distribucijskega omrežja mora končni odjemalec sistemskemu operaterju predložiti zahtevo za dostop, ki vključuje vsaj naslednje podatke, ki so sestavni del pogodbe o dostopu:
– osnovni podatki končnega odjemalca (ime in priimek, EMŠO oziroma firma, matična in davčna številka pravne osebe),
– naslov končnega odjemalca,
– dokazilo končnega odjemalca o lastništvu odjemnega mesta,
– datum začetka in konca distribucije zemeljskega plina,
– lokacijo odjemnega mesta končenga odjemalca,
– največjo distribucijsko zmogljivost, izraženo v Sm3/h (tehnično določena ali pogodbena priključna vrednost),
– pogodbeni največji dnevni odjem, izražen v Sm3/dan, za vse končne odjemalce z letnim odjemom 70.000 Sm3 in več,
– predvideno letno distribuirano količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3, za prihodnje leto,
– podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe zemeljskega plina za določitev obremenitvenega profila,
– želeni najnižji in najvišji tlak na odjemnem mestu končnega odjemalca,
– želene posebnosti zunaj določil tega akta,
– kopijo veljavne pogodbe o dobavi.
(2) Če dobavitelj ali druga pooblaščena oseba ureja dostop do distribucijskega omrežja v imenu in za račun končnega odjemalca, mora predložiti pisno pooblastilo končnega odjemalca.
(3) Vrednosti v zahtevi za dostop ne smejo presegati vrednosti iz sklenjene pogodbe o priključitvi oziroma izdanega soglasja k priključitvi.
(4) Zahtevi za dostop mora končni odjemalec priložiti fotokopijo sklenjene pogodbe o dobavi iz katere morajo biti razvidni vsaj podatki o dobavitelju zemeljskega plina, datumu začetka in konca dobave, dinamika dobave količin zemeljskega plina ter kakovost zemeljskega plina. V fotokopiji lahko končni odjemalec zakrije podatke, ki zanj pomenijo poslovno skrivnost.
(5) Zahtevi za dostop mora končni odjemalec priložiti dokazilo o vključenosti odjemnega mesta končnega odjemalca v bilančno skupino ali podskupino. Če odjemno mesto končnega odjemalca ni vključeno v nobeno bilančno skupino ali podskupino, priloži končni odjemalec fotokopijo bilančne pogodbe, sklenjeno s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja, iz katere izhaja, da ima urejeno izravnavo odstopanj. V fotokopiji lahko končni odjemalec zakrije podatke, ki zanj pomenijo poslovno skrivnost.
(6) Končni odjemalec posreduje zahtevo za dostop do distribucijskega omrežja na obrazcu, ki ga pripravi sistemski operater in objavi na spletni strani.
(7) Sistemski operater upošteva le popolno vlogo za dostop. Če je vloga za dostop nepopolna, sistemski operater o tem nemudoma obvesti vlagatelja in ga pozove k dopolnitvi. Če vlagatelj vloge ne dopolni v roku 30 dni, sistemski operater zavrže zahtevo za dostop.
21. člen
Sistemski operater mora na podlagi podatkov, posredovanih v zahtevi za dostop, preveriti pretočno-tlačne razmere v distribucijskem omrežju, možnost ali nemožnost dostopa, dan, od katerega je mogoč začetek uporabe dostopa in morebitne dograditve ali rekonstrukcije distribucijskega omrežja.
22. člen
(1) Sistemski operater in končni odjemalec pred začetkom uporabe distribucijskega omrežja skleneta pogodbo o dostopu do omrežja, ki vsebuje sledeče podatke:
– podatke o končnem odjemalcu (ime in priimek, EMŠO oziroma firma, matična in davčna številka pravne osebe),
– naslov končnega odjemalca,
– podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe plina (ogrevanje, hlajenje, tehnologija, kuha itd.),
– največjo distribucijsko zmogljivost v Sm3/h (tehnično določena ali pogodbena priključna vrednost),
– pogodbeno distribucijsko zmogljivost v Sm3/dan za vse končne odjemalce z letnim odjemom 70.000 Sm3 in več na odjemnem mestu,
– o smeri in času distribucije ter pretoku zemeljskega plina
– predvideno letno distribuirano količino plina v Sm3,
– lokacijo odjemnega mesta končnega odjemalca,
– nazivni in minimalni delovni tlak plina na odjemnem mestu končnega odjemalca,
– datum začetka (in konca) dostopa,
– dobavitelja zemeljskega plina in bilančno skupino,
– želene posebnosti izven določil splošnih pogojev za dobavo in odjem plina,
– tip in velikost merilne naprave,
– ceno dostopa do distribucijskega omrežja in plačilne pogoje,
– obliko in način zavarovanja plačila omrežnine,
– dodatne storitve in ceno dodatnih storitev,
– čas veljavnosti pogodbe,
– določitev obračunskega obdobja,
– način ugotavljanja distribuiranih količin zemeljskega plina za končnega odjemalca.
(2) Pri odjemu, ki se lahko prekine, se sistemski operater in končni odjemalec v pogodbi o dostopu dogovorita tudi za način posredovanja podatkov o značilnostih tega odjema.
(3) Če želi končni odjemalec, ki ni lastnik notranje plinske napeljave, priključene na distribucijsko omrežje, sam urediti dostop do distribucijskega omrežja, mora ob sklenitvi pogodbe o dostopu predložiti pisno soglasje lastnika notranje plinske napeljave, s katerim dovoljuje končnemu odjemalcu, da uredi in uporablja dostop do omrežja na tem odjemnem mestu in s katerim subsidiarno odgovarja za neplačilo obveznosti končnega odjemalca iz te pogodbe, kot tudi za obveščanje o spremembi podatkov iz le-te.
23. člen
(1) Sistemski operater posreduje pogodbo o dostopu v podpis končnemu odjemalcu po pošti ali jo končnemu odjemalcu osebno vroči.
(2) Prejeto pogodbo o dostopu končni odjemalec podpiše in vrne sistemskemu operaterju najpozneje v 15 dneh po prejemu po pošti ali osebno.
(3) Če pogodba o dostopu ni sklenjena, dobava zemeljskega plina ni mogoča.
24. člen
(1) Če dostop do distribucijskega omrežja ni mogoč, sistemski operater pošlje končnemu odjemalcu obvestilo o zavrnitvi dostopa z utemeljeno obrazložitvijo.
(2) Če pogodba o dostopu ni sklenjena v dveh mesecih po prejemu zahtevka za sklenitev pogodbe o dostopu ali če končni odjemalec v tem roku ni prejel obvestila o zavrnitvi dostopa, se šteje, da je dostop do distribucijskega omrežja zavrnjen.
25. člen
(1) Distribucija zemeljskega plina se lahko začne izvajati v roku določenem v pogodbi o dostopu, če lahko sistemski operater glede na obstoječe zmogljivosti zagotovi dostop do distribucijskega omrežja brez dodatnih rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključnega plinovoda ali odjemnega mesta.
(2) Distribucijska zmogljivost, ki si jo zagotovi končni odjemalec s pogodbo o dostopu, ne more biti večja, kot jo omogoča priključek, za katerega je izdano soglasje za priključitev.
26. člen
(1) Spremembe in dopolnitve pogodbe o dostopu so dovoljene le v pisni obliki in s soglasjem obeh pogodbenih strank.
(2) Končni odjemalec, ki ima sklenjeno pogodbo o dostopu, mora sistemskemu operaterju sporočiti vse morebitne spremembe podatkov iz pogodbe, ki nastanejo po sklenitvi pogodbe o dostopu, skupaj z dokazili o nastalih spremembah. Spremembe sporoči pisno v 15 dneh po nastanku sprememb.
(3) Če pride pri končnemu odjemalcu do spremembe tehničnih podatkov ali pogojev dostopa do omrežja, določenih v obstoječi pogodbi o dostopu, mora končni odjemalec vložiti pri sistemskem operaterju novo zahtevo za dostop do omrežja, in sicer najmanj dva meseca pred želenim datumom dostopa do omrežja pod novimi pogoji.
(4) Končni odjemalci s predvidenim letnim odjemom 70.000 Sm3 ali več, morajo predlagati spremembo pogodbe o dostopu najkasneje do vključno 30. septembra tekočega leta, da se sprememba lahko uveljavi z začetkom naslednjega koledarskega leta. Sistemski operater najkasneje do 15. decembra tekočega leta končnega odjemalca pisno obvesti o odobritvi ali zavrnitvi dostopa do distribucijskega omrežja pod spremenjenimi pogoji ter v primeru odobritve dostopa, končnemu odjemalcu posreduje pisno pogodbo o dostopu.
(5) Končni odjemalci, ki želijo nazivne moči plinskih trošil spremeniti, morajo pred vložitvijo zahteve za spremembo pogojev za dostop do distribucijskega omrežja, od sistemskega operaterja pridobiti novo soglasje za priključitev.
(6) Kolikor končni odjemalec sprememb ne sporoči ali pa jih ne sporoči v predvidenem roku, je za eventuelno nastalo škodo sistemskemu operaterju odškodninsko odgovoren.
27. člen
(1) Pogodbo o dostopu, sklenjeno za nedoločen čas, končni odjemalec pisno odpove s 30-dnevnim odpovednim rokom. Odpovedni rok začne teči z dnem, ko sistemski operater prejme pisno obvestilo o odstopu od pogodbe.
(2) Končni odjemalci, ki želijo pogodbo o dostopu odpovedati in imajo predvideni letni odjem večji od 70.000 Sm3, sistemskemu operaterju posredujejo pisno odpoved do 30. septembra za naslednje koledarsko leto.
(3) Sistemski operater ob izteku odpovednega roka pri končnem odjemalcu na odjemnem mestu prekine dostop do omrežja in na stroške končnega odjemalca opravi odčitek merilne naprave.
(4) Če se končni odjemalec znova odloči za dostop na istem odjemnem mestu, mora pri istem sistemskem operaterju ponovno podati zahtevo za dostop, v skladu z določbami tega akta.
(5) Če se končni odjemalec znova odloči za dostop na istem odjemnem mestu v roku, ki je krajši od 12 mesecev, šteto od dneva prekinitve dostopa, mu sistemski operater zaračuna vse fiksne stroške omrežnine, ki bi jih končni odjemalec plačeval, če bi imel dostop omogočen ves čas od prekinitve dostopa dalje.
28. člen
V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dostopu, sklenjene med dosedanjim končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem. Univerzalni pravni naslednik končnega odjemalca, je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti sistemskega operaterja o nastali spremembi.
29. člen
(1) V primeru odsvojitve stavbe ali dela stavbe, v katero se distribuira zemeljski plin in katere lastnik je dosedanji končni odjemalec, se prenos pogodbenih obveznosti uredi s prevzemom pogodbe s strani novega končnega odjemalca, o čemer sta dosedanji in novi končni odjemalec dolžna obvestiti sistemskega operaterja. Do prenosa pogodbenih obveznosti lahko pride le, če so s strani dosedanjega končnega odjemalca poravnane vse obveznosti do sistemskega operaterja.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov dosedanjega končnega odjemalca,
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov, EMŠO oziroma registrsko številko in davčno številko novega končnega odjemalca,
– priloženo fotokopijo listine o prenosu lastninske pravice,
– številko in naslov odjemnega mesta iz pogodbe o dostopu,
– podpisano izjavo novega končnega odjemalca na obrazcu sistemskega operaterja, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje,
– od dosedanjega in novega končnega odjemalca podpisano izjavo o stanju merilne naprave na dan prenosa.
(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem na novega končnega odjemalca takoj, ko sistemski operater privoli v prenos pogodbe. Privolitev mora biti dana v pisni obliki.
(4) Če sistemski operater ne privoli v prenos pogodbe, mora o tem obvestiti novega in dosedanjega končnega odjemalca ter navesti razlog zavrnitve in datum ustavitve distribucije in opravljanje odčitka, ki se šteje kot datum prenehanja veljavnosti pogodbe z dosedanjim končnim odjemalcem.
30. člen
Za pripravo, spremembo ali dopolnitev pogodb se uporabljajo obrazci, ki jih da na razpolago sistemski operater in objavi na spletni strani. V zvezi z izjavami končnih odjemalcev, ki so posredovane preko elektronskih medijev, bo sistemski operater naknadno zahteval še pisno podpisano izjavo.
9. NEUPRAVIČENI ODJEM
31. člen
(1) Šteje se, da je odjem zemeljskega plina neupravičen, če končni odjemalec:
– odjema zemeljski plin, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin zemeljskega plina,
– odjema zemeljski plin izmerjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu,
– odjema zemeljski plin brez veljavne pogodbe o dostopu,
– odjema zemeljski plin brez veljavne pogodbe o dobavi zemeljskega plina,
– odjema zemeljski plin s pomočjo nedovoljenega posega v plinsko napeljavo (v glavni ali priključni plinovod).
(2) Dokazno breme za neupravičen odjem je na strani sistemskega operaterja. O neupravičenem odjemu sistemski operater pisno obvesti končnega odjemalca.
(3) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema zemeljskega plina, se neupravičen odjem obračuna od dneva začetka zadnjega obračunskega obdobja. Neupravičena uporaba distribucijske zmogljivosti se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje.
(4) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti količin zemeljskega plina, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, se določijo na podlagi srednjih vrednosti predanih količin v obdobju pred neupravičenim odjemom v preteklem koledarskem letu, oziroma na podlagi standardnih obremenitvenih profilov.
(5) V primeru neupravičenega odjema zemeljskega plina sistemski operater zaračuna stroške in škodo, ki jih ima v zvezi z neupravičenim odjemom, končnemu odjemalcu.
(6) Vsak neupravičeni odjem plina, odstranitev ali poškodbo glavne plinske zaporne pipe, merilne naprave, zapornih elementov plinskih naprav in ostalih delov plinske napeljave ter nameščenih uradnih žigov, bo sistemski operater prijavil organom pregona.
10. PREVZEM ZEMELJSKEGA PLINA
32. člen
(1) Sistemski operater od uporabnika omrežja prevzame zemeljski plin v distribucijo na prevzemnih mestih na distribucijskem omrežju ter ga preda končnemu odjemalcu na njegovem odjemnem mestu, skladno s pogodbo o dostopu, na enem ali več odjemnih mestih končnega odjemalca.
(2) Sistemski operater distribuira zemeljski plin takšne kakovosti, kot ga prevzame na prevzemnem mestu v distribucijsko omrežje. Šteje se, da končni odjemalec prevzame zemeljski plin na odjemnem mestu v enaki kakovosti kot je bila predana v distribucijsko omrežje. Če končni odjemalec ne soglaša s kakovostjo zemeljskega plina prevzetega na prevzemnem mestu, je dokazno breme na strani dobavitelja zemeljskega plina.
33. člen
(1) Nazivna moč trošila je moč, ki jo deklarira proizvajalec naprave in je zapisana na napravi oziroma v tehnični dokumentaciji trošila.
(2) Priključna moč trošil na odjemnem mestu je enaka vsoti nazivnih moči plinskih trošil.
(3) Obračunska moč je pogodbeno dogovorjena moč trošil na odjemnem mestu in je lahko enaka ali manjša od vsote nazivnih moči plinskih trošil, ki imajo možnost oskrbe z zemeljskim plinom prek odjemnega mesta. Skladno s presojo sistemskega operaterja se odjem na takem odjemnem mestu meri s tarifno spominsko enoto za ugotavljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina.
(4) Sistemski operater za potrebe obračuna omrežnine upošteva obračunsko moč trošil končnega odjemalca.
11. MERJENJE IN NAPAKE PRI MERJENJU
34. člen
(1) Prevzete in predane količine zemeljskega plina ugotavlja sistemski operater z merilnimi napravami, skladno z določili sistemskih obratovalnih navodil.
(2) Način ugotavljanja distribuiranih količin zemeljskega plina je določen v pogodbi o dostopu.
(3) Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s pogoji sistemskega operaterja.
(4) Vsaka merilna naprava mora imeti žig pristojnega organa.
(5) Merilno napravo namesti, odstrani, vzdržuje, umerja, izvaja redne preglede in menjave v zakonsko določenem roku ter zamenja v primeru dotrajanosti sistemski operater, v skladu s predpisi.
(6) Sistemski operater in končni odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico nadzirati točnost merilne naprave. Če se pri preizkusu na zahtevo končnega odjemalca izkaže, da je točnost merilne naprave zunaj dopustnih meja, bremenijo stroški pregleda sistemskega operaterja, v nasprotnem primeru pa končnega odjemalca.
(7) V primeru okvare, poškodovanja ali motnje merilne naprave mora končni odjemalec, ko zazna okvaro, takoj obvestiti sistemskega operaterja. Sistemski operater je dolžan navedene napake odpraviti takoj, ko je to glede na naravo napake mogoče.
(8) Če se ugotovi, da je odgovornost za okvaro, poškodbo ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani končnega odjemalca, bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave končnega odjemalca, v nasprotnem primeru pa sistemskega operaterja.
(9) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde končnega odjemalca, količine predanega zemeljskega plina nepravilno merjene oziroma registrirane, se na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine zemeljskega plina sporazumno popravijo za čas od zadnje kontrole merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od dneva, ko so bile ugotovljene nepravilnosti. Pri tem je potrebno upoštevati vse okoliščine, v katerih je končni odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko so merilne naprave nepravilno merile oziroma registrirale količine predanega zemeljskega plina.
(10) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvede tako, da se predane količine zemeljskega plina za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na podlagi srednjih vrednosti predanih količin, v času pred nastankom okvare in/ali po odpravi okvare, z upoštevanjem dinamike distribucije zemeljskega plina, vendar ne za več kot 12 mesecev.
(11) Če gre za novega končnega odjemalca, se v primeru iz prejšnjega odstavka poraba določi na podlagi primerljivega odjema.
35. člen
(1) Odjemalec mora omogočiti primerna mesta za namestitev merilnih naprav.
(2) Mesta, kjer so nameščene merilne naprave morajo biti v vsakem času hitro, varno in lahko dostopna sistemskemu operaterju.
(3) Če sistemski operater zaradi odsotnosti končnega odjemalca ali zaradi drugih razlogov na strani končnega odjemalca ni mogel odčitati merilne naprave, je končni odjemalec dolžan na podlagi prejetega obvestila sporočiti sistemskemu operaterju pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi sistemski operater. Če končni odjemalec ne sporoči odčitka v določenem roku ali sistemskemu operaterju ne omogoči dostopa do merilne naprave, mu sistemski operater določi količino predanega zemeljskega plina glede na njegovo dinamiko odjema zemeljskega plina za obdobje najmanj enega leta oziroma odjema primerljivega odjemalca. Primerljivost se določi glede na podobnost objekta, obdobje izgradnje, velikost objekta in namen porabe zemeljskega plina.
(4) Končni odjemalec mora za merilne naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, sistemskemu operaterju, če je to tehnično možno, omogočiti priklop na električno omrežje.
(5) Če je odjem zemeljskega plina izven merilnega območja merilne naprave, sistemski operater ne odgovarja za predpisano natančnost merjenja. V tem primeru je končni odjemalec dolžan plačati izmerjene količine zemeljskega plina ne glede na možne merske napake.
(6) Če je odjem zemeljskega plina večkrat izven merilnega območja merilne naprave, mora sistemski operater zamenjati merilno napravo na stroške končnega odjemalca.
36. člen
(1) Z zneskom za izvajanje meritev sistemski operater končnemu odjemalcu na podlagi aktov Javne agencije Republike Slovenije za energijo obračuna izvajanje meritev, obdelavo merjenih podatkov, vzdrževanje, umerjanje in z zakonom določene redne menjave merilnih naprav.
(2) Znesek za izvajanje meritev ne vsebuje stroškov povezanih z nabavo in vzdrževanjem tarifnih spominskih enot. Stroške za uporabo tarifnih spominskih enot zaračuna sistemski operater na podlagi cenika.
12. OBREMENITVENI PROFILI
37. člen
(1) Sistemski operater končnemu odjemalcu določi obremenitveni profil.
(2) V primeru vgrajene merilne naprave s tarifno spominsko enoto sistemski operater določi končnemu odjemalcu lastni obremenitveni profil.
(3) V primeru vgrajene merilne naprave brez tarifne spominske enote sistemski operater določi končnemu odjemalcu standardni obremenitveni profil za vsako posamezno odjemno mesto.
(4) Če sistemski operater ne določi standardnega obremenitvenega profila, se upošteva postopek določanja odjema zemeljskega plina po odjemnih mestih v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje trga z zemeljskim plinom.
(5) Za odjemna mesta kjer sistemski operater ne razpolaga z dejanskimi podatki o letnem odjemu zemeljskega plina (npr. nova odjemna mesta), letni odjem oceni na podlagi namena rabe zemeljskega plina in priključne moči plinskih trošil.
13. NAČIN PLAČIL IN POSTOPEK OPOMINJANJA
38. člen
(1) Sistemski operater izstavi račun za uporabo omrežja končnemu odjemalcu najkasneje v roku osem dni po zaključku obdobja, na katerega se račun nanaša.
(2) Sistemski operater zaračunava uporabo distribucijskega omrežja za vsako odjemno mesto posebej.
(3) Storitve, ki jih izvaja sistemski operater, vendar v aktu o določitvi omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina niso zajete, obračuna sistemski operater po ceniku, ki je objavljen tudi na spletni strani sistemskega operaterja.
(4) Če sistemski operater končnemu odjemalcu na istem računu ob ceni za uporabo omrežja zaračuna še druge storitve v skladu s prejšnjim odstavkom, mora biti cena za uporabo omrežja na računu izkazana ločeno od drugih postavk.
(5) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju plačati ceno za uporabo omrežja in druge obveznosti v plačilnem roku, navedenem na izstavljenem računu. Če račun ni poravnan pravočasno, sistemski operater zaračuna zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva plačila.
(6) Reklamacije na prejeti račun sprejema sistemski operater samo v pisni obliki, do datuma zapadlosti računa. Reklamacija računa ne odloži plačila za nesporni del računa.
39. člen
(1) Sistemski operater izstavi račun za vsako obračunsko obdobje na podlagi podatkov o distribuirani količini zemeljskega plina.
(2) Obračunsko obdobje je en mesec.
(3) Kolikor sistemski operater in končni odjemalec dogovorita krajše obdobje odčitavanja merilnih naprav od enega meseca, sistemski operater vsakič zaračuna stroške za izvajanje meritev skladno s cenikom.
40. člen
(1) Sistemski operater lahko določi obliko in način zavarovanja plačil, pri čemer lahko sistemski operater od končnega odjemalca zahteva, da le-ta zavaruje najmanj povprečno izračunani znesek dvomesečnega dostopa do distribucijskega omrežja, glede na pogodbeno dogovorjeni obseg dostopa do distribucijskega omrežja.
(2) Sistemski operater lahko zahteva zavarovanje plačila v obliki bančne garancije ali v obliki drugih finančnih instrumentov zavarovanja ali zahteva predplačilo.
(3) Sistemski operater lahko iz naslova zavarovanja plačila sam poplača račune, ki jim je zapadel rok plačila, če po pisnem opominu končni odjemalec ne izpolni svojih finančnih obveznosti do sistemskega operaterja.
(4) V primeru predplačila se računi, ki jim je zapadel rok plačila in ki tudi po opominu še niso poravnani, pokrivajo iz naslova predplačila. Odjemalec je dolžan poravnati tudi ostale zapadle račune, ki se iz predplačila niso poplačali.
41. člen
Končni odjemalec plača stroške izrednega odčitovanja, stroške opomina, izrednega obračuna in stroške ustavitve distribucije zemeljskega plina po veljavnem ceniku sistemskega operaterja, ki ga objavi na spletni strani.
42. člen
Odčitki ob spremembah cen, davkov in taks med obračunskim obdobjem se določijo s standardnim obremenitvenim profilom, razen za končne odjemalce, ki imajo vgrajene tarifne spominske enote ali korektorje volumna s spominom.
43. člen
(1) Če končni odjemalec v 15 dneh po zapadlosti posameznega računa tega ne poravna, ga sistemski operater z opominom pozove k plačilu zapadlih obveznosti v naknadnem roku, ki za potrošnike ne sme biti krajši od 15 dni od dneva prejema opomina. Sistemski operater bo zaračunal zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva plačila.
(2) Če končni odjemalec tudi v dodatno določenem roku ne poravna cene za uporabo omrežja, ga sistemski operater obvesti o ustavitvi distribucije zemeljskega plina. Rok od prejema obvestila o ustavitvi distribucije zemeljskega plina do dejanske ustavitve ne sme biti krajši od 15 dni.
(3) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka lahko sistemski operater ustavi distribucijo zemeljskega plina zaradi neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz plačila cene za uporabo omrežja in drugih sistemskih storitev ter ob upoštevanju 28. člena Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom, kadar je končni odjemalec gospodinjski odjemalec.
(4) Ko so odpravljeni razlogi za ustavitev, sistemski operater ponovno omogoči distribucijo zemeljskega plina na stroške končnega odjemalca.
(5) V primeru, da končni odjemalec obveznosti ne poravna oziroma ne odpravi razlogov za ustavitev distribucije, sistemski operater uvede postopek na pristojnem sodišču za izterjavo vseh obveznosti iz pogobe in stroškov nastalih v postopku uveljavljanja le-teh (stroški opominjanja, stroški postopka izterjave, stroški nastali z ustavitvijo distribucije, obresti, pogodbene kazni ipd.).
(6) V primeru odstopa od pogodbe o dostopu zaradi neizpolnitve obveznosti je končni odjemalec odškodninsko odgovoren.
44. člen
V času ustavitve distribucije zemeljskega plina zaradi okoliščin, ki ne pomenijo kršitve pogodbe s strani sistemskega operaterja, je končni odjemalec ves čas veljavnosti pogodbe dolžan plačevati stroške distribucije, izvajanja meritev in sistemskih storitev.
14. DOLŽNOSTI OBVEŠČANJA
45. člen
(1) Sistemski operater in končni odjemalec ali uporabnik so dolžni medsebojno posredovati informacije glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in zagotavljanja medsebojne operativnosti distribucijskega omrežja.
(2) Končni odjemalec je sistemskemu operaterju zavezan v roku enega meseca od zaključka obračunskega obdobja sporočiti tudi, če ne prejme računa za distribucijo zemeljskega plina.
(3) V primeru motene distribucije je sistemski operater dolžan o tem seznaniti končnega odjemalca oziroma uporabnika.
(4) Sistemski operater najmanj enkrat letno seznani končne odjemalce s podatki o gibanju in značilnostih porabe zemeljskega plina za posamezno odjemno mesto. Obvestilo vsebuje vsaj naslednje podatke:
– letni odjem zemeljskega plina,
– odjem zemeljskega plina po posameznem mesecu (določena na podlagi standardnega obremenitvenega profila ali na podlagi izmerjenih vrednosti),
– navedbo načina pridobitve podatkov o mesečni porabi zemeljskega plina (poraba je določena na podlagi standardnega obremenitvenega profila ali na podlagi izmerjenih vrednosti).
(5) Sistemski operater lahko prekine distribucijo zemeljskega plina v primerih, ki jih določa Energetski zakon. O predvideni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvesti odjemalce. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano najmanj sedem dni pred pričetkom del. V primeru, ko gre za širši krog odjemalcev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(6) Sistemski operater mora preko sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način obveščati odjemalce o nastanku kriznega stanja ali višje sile. Okoliščine, ki poleg splošnih dogodkov pomenijo višjo silo so opredeljene v sistemskih obratovalnih navodilih. V sistemskih obratovalnih navodilih je opredeljen tudi način obveščanja odjemalcev o nastanku kriznega stanja ali višje sile.
(7) V primeru nepredvidenih del lahko sistemski operater, če je to nujno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno prekine distribucijo zemeljskega plina. O dogodku mora z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj nemudoma obvestiti prizadete odjemalce.
15. ZAMENJAVA DOBAVITELJA IN BILANČNE SKUPINE
46. člen
(1) Zamenjava dobavitelja zemeljskega plina je postopek, v katerem končni odjemalec zamenja obstoječega dobavitelja zemeljskega plina z novim dobaviteljem zemeljskega plina v okviru obstoječe pogodbe o dostopu. Pri zamenjavi dobavitelja končni odjemalec obdrži pravico dostopa do distribucijskega omrežja, ki jo je pridobil s pogodbo o dostopu.
(2) Končni odjemalec, priključen na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, ima pravico do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov, ki nastanejo v postopku zamenjave.
47. člen
Končni odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja, mora novemu dobavitelju posredovati pisno vlogo, ki vsebuje vsaj naslednje:
– naziv končnega odjemalca,
– podatke o obstoječem dobavitelju zemeljskega plina,
– podatke o sistemskem operaterju,
– osnovne lastnosti odjemnega mesta končnega odjemalca (identifikacijska številka odjemnega mesta, obremenitveni profil),
– predlagani datum začetka dobave zemeljskega plina s strani novega dobavitelja,
– morebitno pooblastilo novemu dobavitelju zemeljskega plina, da v imenu končnega odjemalca uredi zamenjavo dobavitelja.
48. člen
(1) Če namerava novi dobavitelj prevzeti končnega odjemalca, o tem pisno obvesti končnega odjemalca, sistemskega operaterja, na katerega omrežje je končni odjemalec priključen, in obstoječega dobavitelja, v treh delovnih dneh po prejemu vloge.
(2) Obvestilo sistemskemu operaterju iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi predviden datum dejanske zamenjave dobavitelja, naziv končnega odjemalca, naslov odjemnega mesta in identifikacijsko številko odjemnega mesta.
49. člen
Če novi dobavitelj ni zainteresiran prevzeti končnega odjemalca, ga o tem obvesti v treh delovnih dneh po prejemu vloge iz 47. člena. Če gospodinjski odjemalec obvestila ne prejme v predvidenem roku, se šteje, da ga dobavitelj ne namerava prevzeti.
50. člen
Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen končni odjemalec, po prejemu obvestila iz 48. člena posreduje novemu dobavitelju v petih delovnih dneh vsaj:
– naziv končnega odjemalca,
– naslov odjemnega mesta,
– identifikacijsko številko odjemnega mesta,
– dodeljeno velikost in obdobje zakupa zmogljivosti,
– obremenitveni profil odjema končnega odjemalca.
51. člen
(1) Novi dobavitelj pošlje podpisano pogodbo o dobavi končnemu odjemalcu v dveh izvodih v treh delovnih dneh po prejemu podatkov iz 50. člena. Končni odjemalec prejeta izvoda pogodbe podpiše in enega vrne novemu dobavitelju najpozneje v osmih delovnih dneh po prejemu pogodbe. Če končni odjemalec ne vrne podpisane pogodbe v določenem roku, se šteje, da odstopa od pogodbe in ostaja pri obstoječem dobavitelju.
(2) Ob sklenitvi nove pogodbe o dobavi končni odjemalec odpove obstoječo pogodbo o dobavi. Končni odjemalec lahko pooblasti novega dobavitelja, da v njegovem imenu uredi odpoved obstoječe pogodbe o dobavi.
(3) Po sklenitvi nove pogodbe o dobavi novi dobavitelj prijavi v treh delovnih dneh novo pogodbo o dobavi sistemskemu operaterju tako, da mu posreduje vsaj:
– naziv končnega odjemalca,
– podatke o odjemnem mestu,
– predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3,
– podatke o novem dobavitelju,
– čas trajanja nove pogodbe o dobavi,
– izjavo o odpovedi obstoječe pogodbe o dobavi,
– izjavo o sklenitvi nove pogodbe o dobavi.
(4) Zamenjava dobavitelja za posamezno odjemno mesto se izvede prvega dne v mesecu, če je nova pogodba o dobavi prijavljena pri sistemskem operaterju, na katerega distribucijsko omrežje je končni odjemalec priključen, do vključno desetega dne predhodnega meseca.
(5) Prijavi iz tretjega odstavka mora končni odjemalec priložiti fotokopijo dokazila o vključenosti odjemnega mesta končnega odjemalca v bilančno skupino ali podskupino in izjavo o odpovedi obstoječe pogodbe o vključenosti odjemnega mesta v bilančno skupino ali podskupino. Če odjemno mesto končnega odjemalca ni vključeno v nobeno bilančno skupino ali podskupino, priloži končni odjemalec fotokopijo bilančne pogodbe, sklenjeno s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja, iz katere izhaja, da ima urejeno izravnavo odstopanj. V fotokopiji lahko končni odjemalec zakrije podatke, ki zanj pomenijo poslovno skrivnost.
(6) Če končni odjemalec za isto odjemno mesto sklene več pogodb o dobavi z enako časovno veljavnostjo dobave, sistemski operater pri izvedbi zamenjave dobavitelja upošteva vrstni red prispelih obvestil iz tretjega odstavka.
52. člen
(1) Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen končni odjemalec, odčita stanje merilnih naprav končnega odjemalca, za katere se je zamenjal dobavitelj. Te odčitke vključno s podatki o izkoriščeni zmogljivosti in uporabljenih sistemskih storitvah v zadnjem obračunskem obdobju pred zamenjavo, če so povezani z zaračunavanjem teh stroškov obstoječemu dobavitelju, sistemski operater sporoči obstoječemu in novemu dobavitelju ter končnemu odjemalcu zemeljskega plina.
(2) Če končni odjemalec na odjemnem mestu nima merilne naprave s tarifno spominsko enoto za ugotavljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina oziroma sistemski operater nima zagotovljenega daljinskega prenosa podatkov z odjemnega mesta, sistemski operater odčita števčno stanje merilne naprave v petih delovnih dneh pred ali po datumu dejanske zamenjave dobavitelja. Pri določitvi števčnega stanja merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja sistemski operater upošteva standardni obremenitveni profil odjema končnega odjemalca.
(3) Sistemski operater lahko na podlagi dogovora z končnim odjemalcem, obstoječim in novim dobaviteljem odčitek opravi tako, da končni odjemalec sistemskemu operaterju sporoči odčitek merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja.
(4) Končni odjemalec, obstoječi in novi dobavitelj imajo pravico preveriti odčitano in dejansko števčno stanje merilne naprave na lastne stroške.
(5) Stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave, ki nastanejo sistemskemu operaterju v skladu z aktom, ki ureja obračunavanje omrežnine, se krijejo iz zneska za meritve.
(6) Če stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave presegajo obveznosti sistemskega operaterja iz prejšnjega odstavka, lahko sistemski operater od novega dobavitelja zahteva povrnitev stroškov, povezanih z odčitavanjem.
(7) Končni odjemalci morajo sistemskemu operaterju omogočiti brezplačen priklop naprav za daljinski prenos podatkov o odjemu zemeljskega plina in omogočiti uporabo električne energije za napajanje teh naprav.
53. člen
Ugotovljeno števčno stanje merilne naprave na dan zamenjave dobavitelja je stanje, na podlagi katerega obstoječi dobavitelj končnemu odjemalcu zaračuna dobavljeni zemeljski plin na podlagi obstoječe pogodbe o dobavi. Števčno stanje merilne naprave je tudi začetno stanje v zvezi z zemeljskim plinom, ki ga bo dobavil novi dobavitelj.
16. POSEBNA RAZMERJA
54. člen
Skupna kotlovnica z enim odjemnim mestom v večstanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi ali kot del druge stavbe, ki služi večstanovanjski stavbi kot celoti ali več stanovanjskim stavbam ali drugim nepremičninam, se obravnava kot en končni odjemalec.
55. člen
Sistemski operater sklene za skupno odjemno mesto eno pogodbo o dostopu s končnim odjemalcem.
56. člen
Sistemski operater izstavlja račune končnemu odjemalcu skladno s pogodbo o dostopu.
57. člen
Pravne in/ali fizične osebe, ki se v skladu s 54. členom obravnavajo kot en končni odjemalec, sklenejo z dobaviteljem zemeljskega plina le eno pogodbo o dobavi zemeljskega plina za skupno odjemno mesto.
17. POGODBA O DOBAVI
58. člen
(1) Pogodba o dobavi, ki jo skleneta dobavitelj in gospodinjski odjemalec oziroma potrošnik, mora vsebovati vsaj:
– naziv in naslov dobavitelja,
– ime, priimek in naslov gospodinjskega odjemalca,
– vrste storitve in stopnjo njihove kakovosti,
– vrste morebitnih dodatnih storitev,
– način pridobivanja podatkov o vseh veljavnih cenah in stroških,
– trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje pogodbe, pravico do odpovedi oziroma odstopa od pogodbe,
– nadomestila in načine izplačil, ki se uporabljajo, če v pogodbi predvidena raven kakovosti storitev ni dosežena,
– različne možnosti plačila,
– način reševanja sporov.
(2) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, mora pogodbene pogoje objaviti na svoji spletni strani in gospodinjskega odjemalca seznaniti s temi pogoji. Gospodinjskega odjemalca mora dobavitelj seznaniti s pogodbenimi pogoji tudi, če se pogodba o dobavi sklepa po posredniku oziroma pooblaščencu.
59. člen
(1) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, pisno obvesti gospodinjskega odjemalca o nameravani spremembi pogodbenih pogojev in o pravici do odstopa od pogodbe o dobavi, če se s spremembo pogodbenih pogojev ne strinja.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka dobavitelj pošlje gospodinjskemu odjemalcu najpozneje do vključno drugega dne v mesecu pred mesecem, ko naj bi sprememba začela veljati.
(3) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu pisno obvesti gospodinjskega odjemalca o vsaki spremembi cene najpozneje s prvim naslednjim izdanim računom za dobavljeni zemeljski plin po spremembi cene.
60. člen
(1) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, objavi informacije o veljavnih cenah na pregleden način v obliki cenika, kataloga ali na drug ustrezen način, ki je dostopen gospodinjskemu odjemalcu.
(2) Dobavitelj je odgovoren za točnost in ažurnost objav na svoji spletni strani in na oglasnih deskah v svojih poslovnih enotah, ki so povezane s cenami, obveznostmi in pravicami, pomembnimi za gospodinjskega odjemalca.
61. člen
Gospodinjski odjemalec dobavljeni zemeljski plin plača v skladu s pogodbo o dobavi oziroma pogodbo, ki vsebuje določila pogodbe o dobavi.
62. člen
Če ima gospodinjski odjemalec pritožbo v zvezi z ravnanjem ali delovanjem dobavitelja, o tem pisno obvesti dobavitelja. Dobavitelj preuči navedbe v obvestilu in odjemalcu pisno odgovori najpozneje v osmih delovnih dneh od prejema obvestila.
18. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
(1) Pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo tega akta, ostanejo v veljavi dokler jih pogodbene stranke ne odpovedo oziroma do izteka veljavnosti. Za posamezna pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem aktom, se uporabljajo določila tega akta.
(2) Do odstopa od pogodbe se šteje, da imajo končni odjemalci do dne poteka roka, do katerega je bila sklenjena pogodba, sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in pogodbo o dobavi zemeljskega plina.
(3) Pri odpovedi pogodbe iz prejšnjega odstavka zaradi zamenjave dobavitelja zemeljskega plina, ostanejo v veljavi določila pogodbe, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja.
(4) Obstoječa odjemna mesta, za katera končni odjemalci ob uveljavitvi tega akta nimajo sklenjene pisne pogodbe o dostopu, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja, oziroma obstoječe pogodbe ne vsebujejo vseh potrebnih podatkov, sistemski operater uvrsti v ustrezno odjemno skupino. Sistemski operater razvrsti odjemna mesta na podlagi dejanskega odjema na odjemnem mestu v preteklem obdobju ali odjema na primerljivih odjemnih mestih (standardni obremenitveni profil).
64. člen
(1) Sistemski operater je dolžan v šestih mesecih po uveljavitvi tega akta končne odjemalce na znani naslov za posredovanje pošte obvestiti o nadaljevanju pogodbenega razmerja na podlagi tega akta ter jih obvestiti o pogojih, pod katerimi jim bo v prihodnje zagotavljal distribucijo zemeljskega plina, in o možnostih za zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke o razvrstitvi odjemnega mesta v odjemno skupino v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena ter pri odjemnih mestih z letnim odjemom zemeljskega plina 70.000 Sm3 in več tudi največjo distribuirano zmogljivost, ki bo uporabljena za potrebe obračunavanja omrežnine.
65. člen
Ta akt začne veljati 1. julija 2010.
Št. SPDO-01/11-2010
Koper, dne 5. maja 2010
EVA 2010-2111-0071
Mestni plinovodi d.o.o.
Direktor
Flavio Mora l.r.