Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2010 z dne 30. 4. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2010 z dne 30. 4. 2010

Kazalo

1679. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo večstanovanjskih objektov v Šmarju, stran 4850.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09) ter 9. in 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) je Občinski svet Občine Sevnica na 28. redni seji dne 21. 4. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo večstanovanjskih objektov v Šmarju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Sevnica od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89 in Uradni list RS, št. 20/94, 102/00, 36/02, 87/04), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo večstanovanjskih objektov v Šmarju (v nadaljevanju: OPPN). OPPN je izdelan v analogni in digitalni obliki, razen smernic, mnenj in izjav, ki so izdelane samo v analogni obliki.
2. člen
(sestavni deli OPPN)
Določbe tega odloka dopolnjuje:
A)    TEKSTUALNI DEL:
1.    Opis prostorske ureditve
2.    Ureditveno območje OPPN
3.    Umestitev načrtovane ureditve v prostor
      3.1 Opis vplivov in povezav prostorske
      ureditve s sosednjimi območji
      3.2 Opis rešitev načrtovanih objektov in
      površin
      3.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in
      gradnjo
4.    Zasnova prometne, energetske, komunalne in
      druge gospodarske infrastrukture in obveznost
      priključitve objektov nanjo
5.    Rešitve in ukrepi za varovanje okolja,
      ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine,
      trajnostno rabo naravnih dobrin, ter za
      izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
6.    Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
      naravnimi in drugimi nesrečami
7.    Načrt parcelacije
8.    Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi
      pogoji in zahteve za izvajanje
B)    GRAFIČNI DEL:
1.    NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA
U1    Pregledna situacija                           M 1:5000
U2    Izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in
      družbenega plana Občine Sevnica               M 1:5000
U3    Digitalna orto fotografija                    M 1:2000
U4    Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem    M 1:500
U5    Geodetski načrt                                M 1:500
2.    NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM
      PARCELACIJE
U6    2.1. Ureditveno območje                        M 1:500
U7    2.2. Načrt parcelacije                         M 1:500
3.    NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
U8    3.1. Ureditvena situacija                      M 1:500
U9    3.2. Situacija prometne, komunalne ter         M 1:500
      energetske infrastrukture in omrežje zvez
U10   3.4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
      območji                                       M 1:5000
C)    PRILOGE:
1.    Povzetek za javnost
2.    Izvleček iz strateškega prostorskega akta
3.    Obrazložitev in utemeljitev OPPN
      3.1. Razlogi za pripravo OPPN
      3.2. Obrazložitev zasnove prostorske ureditve
      3.3. Pojasnila v zvezi z načinom pridobitve
      variantnih rešitev
      3.4. Utemeljitev predlaganih rešitev ter
      lokacijskih in tehničnih pogojev in usmeritev
4.    Strokovne podlage, na katerih temeljijo
      rešitve z njihovimi povzetki
5.    Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so
      podali smernice in mnenja za pripravo OPPN
6.    Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
      ter mnenja drugih strokovnih institucij
7.    Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam
      sektorskih aktov in predpisov, ki so bili
      upoštevani pri pripravi OPPN
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
3. člen
(ureditveno območje)
Ureditveno območje urejanja z OPPN obsega površino zemljišča v izmeri 4.225 m2 in vključuje parceli št. 92/2 in 95, obe k.o. Šmarje, na lokaciji Šmarje v mestu Sevnica.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO ZEMLJIŠČA
4. člen
(dejavnost)
Po veljavnem strateškem planskem aktu iz prvega člena tega odloka, je območje urejanja z OPPN opredeljeno v stanovanjskem območju. V veljavnem Odloku o ureditvenem načrtu Šmarje ob Planinski cesti v Sevnici iz leta 1987 in spremembi in dopolnitvi odloka v letu 2007, je na obravnavanem območju predvidena gradnja objekta št. 19, namenjenega terciarni dejavnosti. V terciarne dejavnosti spadajo trgovina in storitve, ki pa se v mestnem prostoru Sevnice koncentrirajo na drugih za to namenjenih območjih. Ker pa se v Sevnici kaže pomanjkanje stanovanjskih kapacitet, je namen OPPN izdelati prostorski akt, ki bo na obravnavanem območju omogočil gradnjo večstanovanjskih objektov.
Gradbena parcela s površino 4.225 m2 omogoča gradnjo štirih manjših večstanovanjskih objektov, ureditev mirujočega prometa, zelenih površin in obrobno prometno ureditev.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
5. člen
(usmeritve za urbanistično in krajinsko oblikovanje)
Predvidena je gradnja štirih manjših večstanovanjskih objektov, v posameznem večstanovanjskem objektu je lahko največ 6 stanovanjskih enot, torej skupno največ 24.
Splošne usmeritve:
– Tipologija: Objekti so zasnovani kot večstanovanjske hiše, ki morajo biti načrtovane in izvedene v skladu z usmeritvami nosilcev urejanja prostora ter veljavnimi standardi in zakonodajo.
– Lega stanovanjskih objektov je definirana z območjem zazidljivosti oziroma gradbeno linijo, postavitev stavb pa sledi odmiku od sosednjih parcel in čim boljši orientaciji ter osončenosti stavbe.
– Okolica objektov se ozeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na optimalno umestitev v okolje, uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine.
– Gradbena parcela je skupna za vse predvidene večstanovanjske objekte zaradi skupne infrastrukturne in zunanje ureditve objektov in s tem navezanosti na ožje območje, ter je definirana po meji območja ureditve.
6. člen
(arhitekturno oblikovanje)
Zasnova in oblikovanje večstanovanjskih objektov:
– Konstrukcija: predvideni so štirje klasično zidani objekti ali objekti montažne izvedbe.
– Horizontalni gabariti – osnovni tloris:
Večstanovanjski objekti imajo odmik od meje parcele definiran z gradbeno linijo, ki je odmaknjena 4 metre od roba parcele.
Vsi štirje objekti imajo tlorisne dimenzije osnovnega gabarita 16,00 m x 12,00 m.
Dovoljena so odstopanja v tlorisnih gabaritih do 5%, vendar se pri tem ne sme zmanjšati odmik od sosednjih parcel.
Dovoljeni so izzidki, vendar ne smejo presegati 10% bruto tlorisne površine posameznega objekta.
– Vertikalni gabariti: K+P+1+M (višina kolenčnega zidu max. 1,00 m), višina objekta od pritličja do slemena strehe je 10,90 m (± 5%), kota pritličja se prilagaja obstoječemu terenu. Kletni prostori so v celoti vkopani.
– Streha: osnovna streha je simetrična dvokapnica, naklona od 33 do 38°, sleme strehe poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.
– Kritina: betonska ali opečna lahko tudi pločevinasta, če z svojo obliko in barvo posnema betonsko ali opečno kritino. Barva kritine naj bo temnejših tonov (temno siva, rdeča, rjava barva, antracit).
– Fasada: pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Možna je gradnja lož, balkonov in teras. Velike steklene površine na fasadi so v bivalnih prostorih. Senčenje stanovanj omogoča uporaba zunanjih ali notranjih senčil, ki predstavljajo dinamičen del fasade. Detajli naj bodo oblikovani skrajno racionalno. Kakovostno naj se obdelajo posamezni detajli, kot so vstop v hišo, nadstreški, balkoni (ograja) fasadni elementi (okna, vrata). Barva fasade bo iz umirjenih tonov z možnostjo uporabe širokega spektra barv. Ni dovoljena uporaba fluorescentnih barv ali močno intenzivnih barv, razen če gre za detajl.
Izhodišča za zakoličbo večstanovanjskih objektov in objektov infrastrukture so razvidna iz kartografskega dela OPPN.
7. člen
(nezahtevni objekti)
Na obravnavanem območju je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
Splošne usmeritve in pogoji:
– Tipologija nezahtevnih in enostavnih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura ali prizidana k osnovnemu objektu. Dovoljeni so nadstreški nad vhodi, na otroškem igrišču in nad ekološkim otokom, ter postavitev urbane opreme. Možna je postavitev manjše lope za spravilo orodja ali igral in postavitev varovalne ograje okoli otroškega igrišča.
– Nadstreški nad parkirnimi površinami morajo bit montažni, transparentni in na celotnem območju OPPN enotnega, modernega videza.
– Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti usklajeno z osnovnim objektom.
– Nezahtevni objekti se locirajo znotraj parcele tako, da ne poslabšujejo videza osnovnega objekta, oziroma organiziranosti celotne gradbene parcele in vplivno ne posegajo na sosednje parcele.
– Zasteklitev lož, balkonov in teras ni dovoljena.
8. člen
(javne površine)
Površina za otroško igrišče:
Območje je obdelano z naravnimi materiali, v večji meri travnato ter ograjeno. Na igrišču se predvidijo otroška igrala, peskovnika, klopi in vodno korito.
Okolica objekta se zatravi in zasadi z grmovnicami oziroma z drevjem avtohtonega izvora.
Na severnem delu se iz občinske kategorizirane javne poti JP 872375 Pot na Zajčjo Goro – Odcep Bohorska ulica, predvidi uvoz in izvoz na parkirišče za osebna vozila, namenjeno stanovalcem in obiskovalcem.
Zagotoviti je potrebno minimalno 47 parkirnih prostorov, vključujoč parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe.
V. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO, ELEKTRO ENERGETSKO INFRASTRUKTURO TER OMREŽJE ZVEZ
9. člen
(prometno omrežje)
Prometna ureditev obravnavanega območja OPPN se smiselno navezuje na obstoječi mejni cesti na severni in zahodni strani.
Gradbeno parcelo na severni strani omejuje občinska kategorizirana javna pot JP 872375 Pot na Zajčjo Goro – Odcep Bohorska ulica, na zahodni in južni strani pa JP 872371 Pot na Zajčjo Goro. Občinska kategorizirana javna pot JP 872371 Pot na Zajčjo Goro se razširi, ob cesti se uredi pločnik širine 1,5 metra in opremi z javno razsvetljavo.
Na severnem delu ob občinski kategorizirani javni poti JP 872375 Pot na Zajčji Goro – Odcep Bohorska ulica (v smeri Kozjanske ulice) se uredijo vzdolžni parkirni prostori za 9 osebnih avtomobilov, na vzhodnem ter zahodnem delu ulice pa dva prehoda za pešce, ki povezujeta območje ureditve s pločnikom na drugi strani Kozjanske ulice.
10. člen
(dostopne ceste)
Prometna ureditev obravnavanega območja se na severni strani smiselno navezuje na občinsko kategorizirano javno pot JP 872375 Pot na Zajčjo Goro – Odcep Bohorska ulica in na zahodni strani na občinsko kategorizirano javno pot JP 872371 Pot na Zajčjo Goro, ki se na severozahodnem delu navezujeta na občinsko kategorizirano lokalno cesto LC 372051 Šmarska cesta–Zajčja Gora–Ledina. Območje urejanja pa se nadalje na jugozahodu preko navedene lokalne ceste in na vzhodni strani preko občinskih kategoriziranih cest prometno tehnično navezuje na državno kategorizirano regionalno cesto R2-424 Boštanj–Planina, le-ta pa na južni strani stanovanjskega območja Šmarje na državno kategorizirano regionalno cesto R3-679 Radeče–Breg–Sevnica–Brestanica.
11. člen
(vodovod)
Območje urejanja se navezuje na obstoječe javno vodovodno omrežje Sevnica, ki je v upravljanju Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica.
Predvideva se priključitev na obstoječo javno vodovodno omrežje, ki prečka obravnavano območje. Priključitev objektov se izvede s samostojnimi vodomernimi mesti, da je mogoč obračun vode za vsako stanovanjsko enoto posebej. Obstoječ vodovodni priključek, ki napaja stanovanjski objekt Kozjanska ulica 7, se pred gradnjo prestavi.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca javnega vodovoda Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica.
12. člen
(kanalizacija)
Območje urejanja se navezuje na javno kanalizacijsko omrežje Sevnica v upravljanju Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica. Komunalne vode z objektov se predvidoma vodi in priključi na obstoječa dva odseka javne kanalizacije, katerih funkcija je odvajanje odpadnih voda iz območja Šmarske ceste.
V fazi izdelave projektne dokumentacije PGD, je potrebno preveriti hidravlično ustreznost obstoječega kanalizacijskega sistema. V kolikor se s hidravličnim izračunom dokaže, da je priključitev večstanovanjskih objektov možna z vidika zanesljivega odvajanja odpadnih voda, je potrebno določiti količino teh voda, ki se jo vodi na posamezen odsek kanalizacije. Odvajanje površinskih padavinskih voda v območju OPPN se v večji meri spelje v javni kanalizacijski sistem. V primeru ugodne sestave tal, ugotovljene na podlagi predhodno izvedenih geomehanskih raziskav, je ob soglasju Agencije Republike za okolje, Urada za upravljanje z vodami, možno del meteornih padavinskih voda odvajati v podtalje s ponikanjem.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca kanalizacije in Agencije Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami.
13. člen
(ravnanje z odpadki)
V mestu Sevnica je organizirano ločeno zbiranje in odvoz odpadkov s strani izvajalca javne službe Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica. Za zbiranje komunalnih odpadkov in drugih odpadkov na obravnavanem območju je na severozahodu predviden ekološki otok za postavitev tipskih zabojnikov za mešane komunalne odpadke in za ločeno zbiranje odpadkov. Lokacija ekološkega otoka je ob cesti umeščena tako, da je komunalnemu vozilu omogočen neoviran dostop za praznjenje zabojnikov za odpadke. Tip in velikost zabojnikov določi izvajalec odvoza odpadkov.
Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del eventualne gradbene odpadke oddajo v predelavo za to pooblaščenim izvajalcem.
14. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Na območju Šmarja poteka obstoječi SN kablovod 20kV, Šmarje III – Šmarje I, NN elektro kablovod in NN nadzemno elektro omrežje, ki se jih upošteva kot omejitveni faktor pri načrtovanju in gradnji novih objektov.
Električna energija za večstanovanjske objekte Šmarje, je na razpolago na NN zbiralkah v obstoječi TP 20/0,4 kV Šmarje I. Za potrebe novih večstanovanjskih objektov Šmarje, je potrebno zgraditi nov napajalni NN električni vod, ter ustrezno zaščititi obstoječi SN 20 kV kablovod, NN kablovod in preurediti NN nadzemno omrežje, na osnovi izdelane projektne dokumentacije PGD, PZI.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca distribucijskega omrežja Elektro Celje d.d.
15. člen
(omrežje zvez in komunikacij)
Predvidena ureditev tangira obstoječe prosto položeno telekomunikacijsko (TK) omrežje na jugozahodnem delu parcele. Predvidi se zaščitne ukrepe.
Za navezavo novih večstanovanjskih objektov Šmarje na obstoječe TK omrežje, se zgradi dvocevna (2xPVC ø110 mm) kabelska kanalizacija iz obstoječe trase – kabelski jašek pri stanovanjskem bloku na Planinski cesti 26.
Po južnem in jugozahodnem robu parcele št. 95, k.o. Šmarje, poteka glavna linija kabelske televizije (KATV), ki se primerno zaščiti oziroma po potrebi prestavi. Objekt se preko kabelske kanalizacije priključi na obstoječi glavni vod KATV.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca TK in KATV omrežja.
16. člen
(plinovod)
Predvideno je individualno ogrevanje na mestni zemeljski plin, ločeno za vsako stanovanjsko enoto posebej.
Ureditveno območje in objekte, katerih gradnja je predvidena na tem območju, bo možno oskrbovati z zemeljskim plinom. JP Plinovod Sevnica d.o.o. ima na območju urejanja v upravljanju javno plinovodno omrežje.
Večstanovanjski objekt se priključi na omrežje zemeljskega plina na PE cevi premera 160 mm, tlaka 100 mbar na severozahodnem vogalu parcele št. 95, k.o. Šmarje.
Pred gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda pridobiti soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma priključnih plinovodov.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca plinovoda.
17. člen
(ogrevanje)
Ogrevanje objektov se predvidi z individualnim sistemom ogrevanja vsake stanovanjske enote na plin. Vsak večstanovanjski objekt ima plinovodni priključek in vsaka stanovanjska enota svoj števec porabe.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN TER REŠITVE V ZVEZI Z IZBOLJŠANJEM BIVALNEGA OKOLJA
18. člen
(varovanje naravnih vrednot)
Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
19. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Obravnavano območje leži izven območij enot varovane kulturne dediščine, ki so zavarovane z veljavnimi strokovnimi zasnovami za Občino Sevnica, po predpisih o varovanju kulturne dediščine.
Na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor in za katere predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene v postopku priprave prostorskega akta, 80. člen ZVKD-1 določa, da se po uveljavitvi teh aktov po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda. Stroški predhodnih arheoloških raziskav se v tem primeru krijejo iz državnega proračuna v okviru javne službe.
20. člen
(varovanje pred prekomernim hrupom)
Po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) obravnavano območje spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. V tem območju so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa 60dBA in nočne 50dBA. V nočnem času med 22. in 6. uro ni dovoljeno opravljanje dejavnosti, tako v smislu prodaje, proizvodnje in oskrbe objektov. Stanovanjska dejavnost ne bo prekoračila dovoljene meje hrupa.
21. člen
(varovanje pred onesnaževanjem voda)
Na obravnavanem območju vsled stanovanjske dejavnosti ni onesnaženih voda, ki bi jih spuščali v tla. Komunalne odpadne vode in meteorne padavinske vode se vodijo v mestno javno kanalizacijo. Padavinsko odpadno vodo s parkirnih in ostalih utrjenih površin, ki so namenjene manipulaciji in zadrževanju motornih vozil, je potrebno v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07) in občinskim odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda zajeti in preko lovilcev olj očistiti pred izpustom v javno kanalizacijo.
22. člen
(odpadki)
Zaradi stanovanjske dejavnosti se bo povečala količina odpadkov, ki pa ne bo ogrožala okolja. V mestu Sevnica je organizirano ločeno zbiranje odpadkov. Znotraj obravnavanega območja se predvidi ekološki otok, kjer bodo nameščeni tipski zabojniki za komunalne odpadke in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, odvoz pa bo opravljala pooblaščena služba.
23. člen
(ureditev površine za pešce)
Za izboljšanje bivalnega okolja v naselju se izvede pločnik ob cestah. Na jugozahodnem in zahodnem delu obravnavanega območja bo ob občinski kategorizirani javni poti JP 872371 Pot na Zajčjo Goro zgrajen pločnik širine 1,50 metra in na severnem delu ob občinski kategorizirani javni poti JP 872375 Pot na Zajčjo Goro – Odcep Bohorska ulica pa širine minimalno 1,20 m.
24. člen
(osončenje fasad in odprtih površin)
Orientacija objektov je prilagojena gradbeni parceli, obstoječi pozidavi, konfiguraciji terena in prometni ureditvi.
Kletna etaža je v celoti vkopana v teren. Postavitev objektov na gradbeno parcelo zagotavlja optimalno osončenost fasad in odprtih površin.
25. člen
(ureditev zelenih površin)
Po končani gradnji se zatravi celotna okolica objekta in na zelene površine zasadi grmičevje in drevje avtohtonega izvora.
26. člen
(zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov in drugih površin)
Prostorske ureditve prometne infrastrukture, javne površine, objekti in območja, ki morajo biti brez grajenih ovir, morajo biti projektirane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
27. člen
(potres)
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo seizmične lestvice MCS, zato morajo biti novi objekti projektirani in grajeni protipotresno, skladno z veljavnimi predpisi o gradnji objektov. Za projektiranje večstanovanjskih objektov mora investitor v fazi načrtovanja pridobiti geotehnično poročilo o nosilnosti temeljnih tal. Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni v skladu s pogoji in zahtevami geotehničnega poročila.
28. člen
(požar)
Nevarnost pred požari se mora upoštevati pri projektiranju novih objektov, predvsem pri izbiri gradbenega materiala. Za zagotovitev požarne varnosti je potrebno urediti hidrantno omrežje. Potrebno je zagotoviti varnostne odmike med objekti (tam, kjer to ni možno je potrebno izvesti požarne zidove). V primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala. Dostop do obravnavanega območja, vse prometnice na območju, peš poti in ostale odprte površine so namenjene tudi dostopu intervencijskih vozil in za eventualno evakuacijo. Dovozne poti so utrjene površine na terenu, ki so neposredno povezane z javnimi prometnicami. Na območju mora biti zagotovljena tudi ustrezna protipožarna zaščita ter omogočen prost dostop intervencijskim vozilom. Dostopne poti pa omogočajo gasilcem peš dostop do primarnega mesta ob objektu. Posebnih zahtev za utrditev ni.
Pri pripravi prostorskega akta je potrebno v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 110/02, 105/06 in 3/07) upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 22/95).
Upoštevati pa se morajo tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
Pri projektiranju stavb je potrebno upoštevati Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
29. člen
(varovanje rodovitne zemlje)
Ob izkopu gradbene jame je potrebno ločeno odstraniti rodovitno zemljo in jo deponirati na primernem mestu znotraj gradbene parcele, ter jo uporabiti za ureditev zelenih površin po končani gradnji objekta. Višek izkopanega zemeljskega materiala je potrebno odvažati na za to določene deponije v skladu z zakonom o varstvu okolja.
VIII. ETAPE IZVAJANJA TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
30. člen
(etapnost)
Na obravnavanem območju se izvede gradnja po etapah.
I. etapa:
– ureditev gradbišča, cestnega priključka in zavarovanje gradbišča,
– zaščita in prestavitev obstoječe infrastrukture.
II. etapa:
– ureditev komunalne, elektroenergetske infrastrukture, omrežja zvez ter priključitev na javno gospodarsko infrastrukturo,
– ureditev prometne infrastrukture, ureditev pločnika ob območju, izvedba dostopov in dovozov do novozgrajenih stavb.
III. etapa:
– izgradnja novih objektov ter ureditev zelenih površin.
Posamezne faze so določene v programu opremljanja zemljišč za gradnjo, ki ga potrdi in sprejme s posebnim odlokom Občinski svet Občine Sevnica in mora biti skladen z OPPN. Možna so odstopanja od predvidenih etapnosti pod pogojem, da le-te ne spreminjajo zasnove OPPN. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vsebovati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.
Investitor oziroma izvajalec gradnje je po končanju gradbenih del dolžan sanirati začasne površine deponij materiala in zatraviti oziroma zasaditi brežine ter preostale površine.
IX. OBVEZNOST INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
31. člen
(obveznosti investitorja in izvajalca)
Poleg vseh obveznosti navedenih v tem odloku so obveznosti investitorja in izvajalca pri posegih v prostor naslednje:
– pred projektiranjem mora investitor obvezno pridobiti geotehnično poročilo;
– pred pričetkom zemeljskih del mora pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, telekomunikacijskih, komunalnih vodov in naprav ter cest, zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzor nad izvajanjem del;
– pri graditvi infrastrukturnih omrežij in graditvi objekta je potrebno izpolnjevati zahteve glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj;
– objekt se priključuje na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca;
– omogočiti dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti v času gradnje in po gradnji;
– vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo;
– rodovitna zemlja se uporabi pri končni hortikulturni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije.
X. TOLERANCE
32. člen
(odstopanja)
Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja, ki so navedena v posameznih členih tega odloka in ne poslabšajo bivalnih, delovnih pogojev ter vplivov na okolje.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka, se za območje urejanja z OPPN razveljavi Odlok o ureditvenem načrtu Šmarje ob Planinski cesti (URN 34) (Uradni list SRS, št. 48/87 in Uradni list RS, št. 1/07 – spremembe in dopolnitve).
34. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor. OPPN je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Sevnica.
35. člen
(veljavnost odloka OPPN)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2008
Sevnica, dne 21. aprila 2010
Župan
Občine Sevnica
Srečko Ocvirk l.r.