Uradni list

Številka 8
Uradni list RS, št. 8/2010 z dne 5. 2. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 8/2010 z dne 5. 2. 2010

Kazalo

289. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška, stran 1027.

Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 33. seji dne 23. 11. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN ter
– usmeritve za določitev meril in pogojev po izvedbi OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Z OPPN se predvidi prostorska ureditev v delu območja urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška, ki vključuje odstranitev obstoječih objektov, gradnjo novih objektov, prenovo in rekonstrukcijo objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin, ureditev površin za igro otrok in športnih površin ter gradnjo prometne, energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Kartografski del
1.    Izsek iz dolgoročnega plana              M 1:5.000
2.    Vplivi in povezave s sosednjimi enotami  M 1:1.000
      urejanja prostora
3. Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1   Katastrski načrt s prikazom območja OPPN M 1: 500
3.2   Geodetski načrt s prikazom območja OPPN  M 1: 500
3.3   Načrt obodne parcelacije, parcelacije    M 1:500
      zemljišč na katastrskem načrtu
3.4   Načrt obodne parcelacije, parcelacije    M 1:500
      zemljišč na geodetskem načrtu
3.5   Načrt obodne parcelacije, parcelacije    M 1:500
      zemljišč na situaciji
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih
rešitev prostorskih ureditev
4.1   Ureditvena situacija                     M 1:500
4.2   Ureditvena situacija – pritličje         M 1:500
4.3   Ureditvena situacija – 1. klet           M 1:500
4.4   Ureditvena situacija – 2. in 3. klet     M 1:500
4.5   Značilni prerezi                         M 1:500
4.6   Značilni pogledi                         M 1:500
4.7   Prometno tehnična situacija, idejna      M 1:500
      višinska regulacija
4.8   Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo terM 1:500
      varstvo pred naravnimi in drugimi
      nesrečami, vključno z varstvom pred
      požarom
4.9   Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav  M 1:500
4.10  Načrt odstranitve objektov               M 1:500.
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz strateškega prostorskega načrta
2. Prikaz stanja v prostoru
3. Strokovne podlage
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Program opremljanja zemljišč
7. Povzetek za javnost.
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 303-08, v oktobru 2009.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
1. Obseg območja OPPN
Območje OPPN obsega zemljišča ali dele zemljišč v katastrski občini Spodnja Šiška, s parcelnimi številkami: 1131/1, 1131/3, 1131/5, 1133/1, 1133/2, 1133/3, 1133/4, 1133/5, 1133/6, 1133/7, 1133/8, 1130/1, 1130/2, 1130/3, 1129/1, 1129/2, 1249/1-del, 1119/4-del, 1119/5, 1172-del in 1128-del.
Površina območja OPPN znaša 9.800 m².
2. Meja
Meja območja OPPN poteka v k.o. Spodnja Šiška. Prične se na jugozahodnem delu območja v točki št. 1, ki se nahaja v jugozahodnem oglišču parcele št. 1249/1, od koder poteka po jugovzhodnem robu Frankopanske ulice in parcele št. 1249/1 do točke št. 4. Tu se obrne in poteka proti vzhodu do točke št. 5, nato pa naprej po jugovzhodnem robu cestišča Frankopanske ulice do točke št. 6. Tu se obrne in poteka po severovzhodnem robu cestišča Gubčeve ulice do točke št. 9. Tu se obrne in poteka po severozahodnem robu cestišča Žibertove ulice do parcele št. 1119/5 in nato po njenem severozahodnem robu ter naprej v ravnem poteku do točke št. 17 na robu parcele št. 1446/1. Tu se obrne in poteka po jugozahodnem robu zazidave ob Celovški cesti in severovzhodnem robu parcele št. 1446/1 do izhodiščne točke št. 1.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije po horizontalnem državnem koordinatnem sistemu D48/GK.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega načrta 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Območje OPPN leži v težišču radikalno prenavljajočega se območja in obsežnega novega stanovanjskega predela mesta v pasu med Celovško cesto in železnico od Ruske do Gasilske ceste, obenem pa na strateški točki križanja glavnih pešpoti z avtobusno postajo in prehodom za pešce na Celovški cesti ter na vstopu v območje Hale Tivoli in parka Tivoli. Strateška centralna lega in programske potrebe širšega prostora so narekovale, da se industrijski obrat na tej lokaciji odstrani in nadomesti z izgradnjo novega lokalnega centra, ki bo pomenil obogatitev trenutno nezadovoljive programske slike širšega območja. Lokalni center je zaradi boljše čitljivosti prostora in doseganja mestne gostote označen z vertikalnim poudarkom dveh stanovanjskih stolpnic.
Nova zazidava bo v skladu z rekonstrukcijo celotnega območja prispevala k posodobitvi prometne ureditve z novimi parkirnimi mesti ob obodnih ulicah in v kleteh novih objektov ter z novo povezavo Frankopanske ulice na Celovško cesto.
Predvidena je sanacija komunalne infrastrukture.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
8. člen
(dopustni posegi)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– odstranitve obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcija, dozidava in sprememba namembnosti obstoječih objektov Frankopanska ulica 5 in 9,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
9. člen
(načrtovani objekti in površine)
1. Namembnost objektov
V kletnih etažah so predvidena parkirišča in servisni ter tehnični prostori:
12420 Garažne stavbe
V pritličju in medetaži novega objekta ter v prenovljenih objektih Frankopanska ulica 5 in 9 je predviden javni program:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
12201 Stavbe javne uprave
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
12301 Trgovske stavbe
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti.
V nadstropjih novega objekta, z izjemo dela horizontale ob Celovški cesti, je predvidena izključno stanovanjska namembnost, v njegovem pritličju in medetaži pa stanovanjski vhodi ter vertikalna jedra:
11221 Tri- in večstanovanjske stavbe.
V nadstropjih novega objekta je v delu horizontale ob Celovški cesti predviden javni program:
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe.
2. Zazidalna zasnova
V območju OPPN je predviden nizek parterni del, na katerega sta postavljena dva vertikalna in horizontalen stavbni volumen.
Parterni del nove zazidave ima pritličje in medetažo. Sledi značilni karejski zazidavi širšega območja in definira urbane prostore ulic. V njem je nakupovalna galerija, ki deluje kot lokalni oskrbni center, ob Celovški cesti pa je razstavni salon. V nakupovalni galeriji je pokrita nakupovalna ulica, ki poteka diagonalno od piazzette ob križišču Celovška–Frankopanska do vhoda v stanovanjski stolpnici ob križišču Gubčeva–Žibertova. Ob njej so nanizani večja trgovina z živili, manjše specializirane trgovine in lokali za storitvene dejavnosti, gostinski lokali, agencije in manjši poslovni prostori. V prečni smeri je med Frankopansko in Žibertovo ulico predvidena ožja pasaža. Na križanju obeh komunikacij je manjša razširitev, kjer se lahko postavijo gostinske mize in prirejajo manjši dogodki.
Trije stanovanjski volumni nad parternim delom so namenjeni za stanovanja višjega standarda in večjih kvadratur. Dve stanovanjski vertikali sta postavljeni v severovzhodni del kareja, tako da sta odmaknjeni od hrupne Celovške ceste in da ne zastirata pogledov stanovanjski stolpnici ob Žibertovi ulici, med njima pa so nepravilno razporejene večetažne terase. Na južni strani je vzdolž Frankopanske ulice na parterni del postavljena stanovanjska horizontala, ki se na Gubčevi ulici in proti Celovški konča z manjšim previsom. V delu horizontale proti Celovški cesti so, zaradi večje izpostavljenosti proti hrupu, pisarniški prostori.
Ob Frankopanski ulici sta ohranjeni obe obstoječi poslovni stavbi Frankopanska ulica 5 in 9. Med njima je kot del parternega stavbnega volumna dodana še nova modernistično oblikovana poslovna stavba, ki skrije uvoz v kleti s parkirnimi mesti. Tri arhitekturno zanimive in raznolike stavbe ustvarjajo prijetno in humano atmosfero Frankopanske ulice. Obe ohranjeni stavbi obogatita prostor s historičnim spominom na obdobje pred rekonstrukcijo. V stavbi Frankopanska ulica 5, ki je bila zgrajena kot gostinski objekt, se lahko ponovno uredi gostinski lokal in nadomesti tradicionalno gostilno Keršič, ki bo zaradi predvidene razširitve Celovške ceste odstranjena. Na zahodni, slabo oblikovani fasadi, se prizida steklenjak 10 x 10 m, ki ima enak prečni profil kot obstoječa stavba z dvokapno streho. V steklenjaku se uredi zimski gostinski vrt, pred njim pa se lahko uredi letni gostinski vrt kot del vstopne piazzette v nakupovalno galerijo.
3. Zasnova zunanje ureditve
Ob obodnih ulicah so predvideni pločniki z drevesi in parkirna mesta.
Celovška cesta se bo predvidoma razširila, zato se odstrani objekte ob Celovški cesti. Razširitveni rezervat je do realizacije razširitve Celovške ceste urejen kot zelena površina z drevjem. Na liniji med predvideno kolesarsko stezo in pločnikom se od Frankopanske ulice do Žibertove ulice v zelenem pasu zasadi drevored. Vzdolž predvidene kolesarske steze in pločnika razširjene Celovške ceste so v novem objektu predvidene javne arkade.
Na strehi parternega dela je predvidena ureditev internega parka za stanovalce z igriščem za najmlajše otroke.
Na vstopu v nakupovalno galerijo s Celovške ceste je piazzetta, ki je v celoti ozelenjena z drevjem, na njej pa je urejen gostinski vrt.
Jugozahodni del Žibertove ulice oziroma območje stika med Žibertovo ulico in Celovško cesto se parkovno uredi, v okviru česar se zagotovi tudi klančina za intervencijska vozila, klančina za funkcionalno ovirane osebe ter stopnice.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Ureditvena situacija«, št. 4.2. »Ureditvena situacija – pritličje«, št. 4.3. »Ureditvena situacija – 1. klet«, št. 4.4. »Ureditvena situacija – 2. in 3. klet«, št. 4.5. »Značilni prerezi« in št. 4.6. »Značilni pogledi«.
10. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
V območju OPPN je dopustna postavitev naslednjih nezahtevnih objektov:
– senčnica ali steklenjak v sklopu gostinskega vrta ob Frankopanski ulici ali v sklopu parkovne ureditve na strehi parternega dela.
V območju OPPN je dopustna postavitev naslednjih začasnih objektov:
– odprt sezonski gostinski vrt.
V območju OPPN je dopustna postavitev naslednje urbane opreme:
– skulptura, otroško igrišče, vodnjak oziroma okrasni bazen.
Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo biti nameščeni na intervencijskih površinah in morajo biti oblikovani skladno z novimi objekti.
11. člen
(pogoji za oblikovanje novih objektov)
Parterni del z javnim programom, ki definira prostore obodnih ulic in predstavlja podstavek stanovanjskih volumnov, ima fasadne stene in slope finalno obložene z masivnejšimi materiali (kamen, vidni beton, ...), vmes pa so večje zastekljene odprtine vhodov in izložb.
Lokali, ki ne zahtevajo večje svetle višine, imajo lahko medetažo.
Stanovanjski volumni nad parternim delom imajo prezračevano fasado iz lažjih fasadnih plošč. Stanovanja so velika in so s panoramskimi okni po celi višini in s prostornimi ložami orientirana proti jugovzhodu. Lože in druga okna se po trenutni želji stanovalcev zastirajo s perforiranimi drsnimi paneli, ki so iz enakega materiala in enake barve, kot fasade.
Med obema vertikalama so na jugovzhodni polovici v nepravilnem redu razporejene velike terase z dvojno višino, ki so intenzivno ozelenjene, tudi z višjo vegetacijo in popenjalkami, ograje pa so popolnoma transparentne, tako da je ustvarjen vtis visečih vrtov. Terase so obdelane v betonu in grobo obdelanem kamnu. Med obema vertikalama so na severozahodni polovici dvigala s predprostorom in instalacijskimi jaški.
Na terasni etaži obeh vertikal ni stanovanj in je namenjena instalacijskim prostorom ter skupni, delno pokriti rekreacijski terasi s pomožnimi prostori.
Na strehah je dopustna postavitev oblikovno ustrezno zastrtih tehničnih naprav. Klimatske naprave se lahko postavljajo samo na posebej pripravljena zakrita mesta.
Možne so spremembe tlorisov, prerezov in fasad v okviru dovoljenih zunanjih gabaritov.
Postavitev in oblikovanje napisov na objektu morata biti določena v arhitekturnih načrtih fasad. Na jugozahodni fasadi previsnega dela objekta ob Celovški cesti je na celotni površini možno namestiti večji elektronski reklamni pano.
Stavbe morajo biti izvedene s skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03, 33/07 – ZPNačrt in 77/09 – odločba US).
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Pešpoti, ploščadi in klančine so tlakovane in opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene. Na novo zasajena drevesa morajo imeti minimalni prsni obseg 20 cm.
Na stanovanjsko enoto je treba na ozelenjeni strehi parternega dela urediti najmanj 15 m² zelenih površin s prostorom za igro mlajših otrok do 12 let v velikosti 400 m². Del igral mora biti primeren za igro otrok na invalidskih vozičkih. Debelina sloja zemlje naj bo 0,60 m, na mestih, kjer so zasajena drevesa, pa najmanj 1,5 m.
Zunanje ureditve morajo biti izvedene s skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03, 33/07 – ZPNačrt in 77/09 – odločba US).
Zasnova zunanje ureditve je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.1. »Ureditvena situacija« in št. 4.2. »Ureditvena situacija – pritličje«.
13. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
1. Tlorisni gabariti:
– pritličje in medetaža (parterni del): 97 x 45 m, ob Frankopanski ulici razširitev za rampo 3 m v dolžini 24 m in razširitev za poslovni objekt z uvozom v kleti 14 m v dolžini 17 m, ob zahodni fasadi objekta Frankopanska ulica 5 steklenjak 10 x 10 m, ob Celovški cesti arkade širine 3 m po celotni višini;
– nadstropja (vertikalni del): 17 x 17 m, lože 17 x 1,5 m na jugovzhodni strani, viseči vrtovi med njima na jugovzhodni strani 8 x 8 m, dvigala s predprostorom in instalacijskimi jaški med njima na severozahodni strani 8 x 8 m;
– nadstropja (horizontalni del): 13 x 105 m (od tega previs proti Celovški cesti 3 m in proti Gubčevi ulica 5 m);
– kleti: 97 x 49 m, ob Frankopanski ulici razširitev za rampo 3 m v dolžini 24 m in v 1. kleti razširitev pod poslovni objekt 14 m v dolžini 17 m.
2. Višinski gabariti:
– pritličje in medetaža (parterni del): višina venca je največ 8 m, višina steklenjaka je enaka kot dvokapnica objekta Frankopanska ulica 5;
– nadstropja (vertikalni del): 15 stanovanjskih nadstropij in terasna etaža za instalacije in skupno teraso, višina venca je največ 49 m nad parternim delom;
– nadstropja (horizontala): 2 nadstropji, višina venca je največ 7 m nad parternim delom;
– kleti: 3 etaže, globina zadnje 3. kleti je največ 10 m pod terenom.
3. Višinske kote terena in pritličja
Zunanja ureditev je prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest:
– Gubčeva ulica je na 300,00 m n.v.,
– Žibertova ulica se proti Celovški cesti najprej rahlo dvigne na 300,30 m n.v., nato pa po stopnicah oziroma klančini preide na nivo pločnika ob Celovški cesti na 301,50 m n.v.,
– Frankopanska ulica se proti Celovški cesti najprej rahlo dvigne na 300,30 m n.v. nato pa v strmejšem naklonu na nivo Celovške ceste na 301,20 m n.v.,
– arkade ob Celovški cesti so na 301,50 m n.v.
Kota pritličja parternega dela objekta je 300,30 m n.v.
Kota pritličja parternega dela objekta ob Celovški cesti je 301,50 m n.v.
Višinska regulacija je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.7. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija«.
4. Kapacitete
Površina ureditvenega območja:                      9.800 m2
Površina objektov:                  33.800 m2 BTP maksimalno
Novi objekt                         33.000 m2 BTP maksimalno
nad nivojem terena                  18.000 m2 BTP maksimalno
pod nivojem terena                  15.000 m2 BTP maksimalno
Obstoječi objekt Frankopanska ulica 5
pisarne (restavracija)                            300 m2 BTP
steklenjak                             100 m2 BTP maksimalno
Obstoječi objekt Frankopanska ulica 9
pisarne                                           400 m2 BTP
Maksimalno število stanovanj:                            78.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Ureditvena situacija«, št. 4.2. »Ureditvena situacija – pritličje«, št. 4.3. »Ureditvena situacija – 1. klet«, št. 4.4. »Ureditvena situacija – 2. in 3. klet«, št. 4.5. »Značilni prerezi« in št. 4.6. »Značilni pogledi«.
14. člen
(posegi na obstoječih objektih)
Objekta Frankopanska ulica 5 in 9 se ohranita in prenovita. Možna je sprememba namembnosti objekta Frankopanska ulica 5 za gostinsko dejavnost. Na zahodni strani objekta Frankopanska ulica 5 se lahko prizida steklenjak z zimskim gostinskim vrtom velikosti 10 x 10 m in enakega profila kot obstoječa stavba z dvokapno streho.
15. člen
(odstranitve objektov)
V območju OPPN je predvidena odstranitev vseh objektov, razen objektov Frankopanska ulica 5 in 9. Skupna površina odstranjenih objektov je 8.920 m2 BTP:
– objekt Celovška cesta 38, 1.315 m2 BTP (katastrska občina Spodnja Šiška, parcelni številki: 1129/1 in 1129/2);
– objekt Frankopanska ulica 1, 705 m2 BTP (katastrska občina Spodnja Šiška, parcelne številke: 1130/1, 1130/2 in 1130/3);
– objekt Frankopanska ulica 5a, 6.900 m2 BTP (katastrska občina Spodnja Šiška, parcelne številke: 1133/1, 1133/3, 1133/7 in 1131/3),
– objekt transformatorska postaja TP 539 Alko, 64 m2 BTP (katastrska občina Spodnja Šiška, parcelna številka: 1119/5).
Odstranitev vseh objektov se mora izvesti v eni fazi.
Odstranitev objektov je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.10. »Načrt odstranitve objektov«.
V. NAČRT PARCELACIJE
16. člen
(načrt parcelacije)
Zemljišče, namenjeno za gradnjo, meri 5.786 m2 in obsega zemljišča v k.o. Spodnja Šiška s parcelnimi številkami: 1131/3, 1133/1-del, 1133/3, 1133/4, 1133/5, 1133/7-del in 1133/8 (P1, P1a, P1b, P1d, P1e, P4 in P8a).
Zemljišče obstoječega objekta Frankopanska 5 meri 426 m2 in obsega zemljišča v k.o. Spodnja Šiška s parcelnima številkama: 1131/1-del in 1133/1-del (P2, P2a in P2b).
Zemljišče obstoječega objekta Frankopanska 9 meri 264 m2 in obsega zemljišča v k.o. Spodnja Šiška s parcelnimi številkami: 1133/1-del, 1133/2, 1133/5, 1133/6 in 1133/7-del (P3 in P3a).
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnega načrta št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu«, 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu« in 3.5. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na situaciji«. Mejne točke parcel so opredeljene po horizontalnem državnem koordinacijskem sistemu D48/GK.
17. člen
(površine javnega dobra in javne rabe)
1. Površine javnega dobra
Parcela za širitev Celovške ceste (P5) meri 742 m2 in obsega zemljišča v k.o. Spodnja Šiška s parcelnimi številkami: 1130/1-del, 1130/2-del, 1130/3-del, 1129/1-del, 1129/2-del in 1119/4-del.
Parcela za ureditev Frankopanske ulice (P6) meri 1178 m2 in obsega zemljišče v k.o. Spodnja Šiška s parcelno številko: 1249/1-del.
Parcela za ureditev Žibertove ulice (P7) meri 815 m2 in obsega zemljišče v k.o. Spodnja Šiška s parcelno številko: 1128-del.
Parcela za ureditev pločnika in dela parkirišča ob Žibertovi ulici nad kletnimi garažami (P1a) meri 405 m2 in obsega zemljišča v k.o. Spodnja Šiška s parcelnimi številkami: 1133/1-del, 1133/3-del in 1129/1-del.
Parcela za ureditev Gubčeve ulice (P8) meri 502 m2 in obsega zemljišče v k.o. Spodnja Šiška s parcelno številko: 1172-del.
Parcela za ureditev pločnika in dela parkirišča ob Gubčevi ulici (P8a) meri 285 m2 in obsega zemljišča v k.o. Spodnja Šiška s parcelnima številkama: 1133/1-del in 1133/4-del.
2. Površine javne rabe
Parcela, namenjena zunanji ureditvi na koncu Žibertove ulice (P9), meri 52 m2 in obsega del zemljišča v k.o. Spodnja Šiška s parcelno številko 1119/5.
Parcela prehoda za intervencijska vozila s klančino nad poglobljeno transformatorsko postajo na koncu Žibertove (P9a) meri 35 m2 in obsega zemljišče v k.o. Spodnja Šiška s parcelno številko 1119/5.
Površine, namenjene javnemu dobru in javni rabi, so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu«, 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu« in 3.5. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na situaciji«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
18. člen
(etapnost gradnje)
Načrtovana gradnja objektov, ureditve zunanjih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče komunalne infrastrukture se izvede v eni etapi.
Pred gradnjo novega objekta je obvezna odstranitev vseh za odstranitev predvidenih objektov v območju OPPN, razen transformatorske postaje TP 539 Alko, ki jo je treba odstraniti najkasneje po začetku delovanja nove transformatorske postaje, urejene v okviru novega stanovanjsko-poslovnega objekta.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
19. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Ohrani se objekt Hiša Frankopanska ulica 5 (EŠD 25501).
Ker ureditev posega na registrirano arheološko najdišče Ljubljana – Antični vodovod pod Šišenskim hribom (EŠD 14891), je treba v fazi priprave PGD dokumentacije zemljišče predhodno arheološko raziskati v smislu vrednotenja arheološkega potenciala in rezultate upoštevati v PGD dokumentaciji. Na podlagi rezultatov teh raziskav se lahko opredelijo nadaljnje morebitne potrebne raziskave, ki morajo biti izvedene pred gradnjo.
Za poseg v objekt kulturne dediščine Hiša Frankopanska ulica 5 ter zaizvedbo arheoloških raziskav je treba pridobiti soglasje pristojnegaorgana skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
20. člen
(varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave)
1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Območje OPPN je na vodovarstvenem območju, in sicer na širšem območju vodnega telesa vodonosnika Ljubljanskega polja z oznako VVO III, zato je treba dosledno upoštevati vse pogoje iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04 in 7/06).
Izkope, objekte ali naprave je treba graditi 2 m nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje zadnjih 10 let. lzjemoma je dovoljena gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 odstotkov. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje.
Treba je upoštevati Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vodo in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09).
Odvajanje očiščene padavinske vode iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s ponikanjem preko lovilcev olj in odvajanje padavinske vode s strešnih površin s ponikanjem vode skozi tla je dovoljeno ob pogoju, da je dno ponikalnice vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode, glede na povprečje zadnjih 10 let. Ponikalnice morajo biti locirane izven vpliva voznih in manipulativnih površin.
Za vrtanja in izvedbo vodnjakov za geomehanske preiskave je treba na podlagi analize tveganja načrtovati zaščitne ukrepe tako, da je tveganje za onesnaževanje vodnega telesa sprejemljivo.
Sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč.
Parkirišča morajo biti urejena z dvignjenimi betonskimi robniki, odvajanje voda mora potekati preko standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
Skladiščenje okolju nevarnih snovi je na vodovarstvenih območjih prepovedano. Snovi, ki se v objektu skladiščijo morajo biti opredeljene v skladu z veljavnimi predpisi kot potencialno nevarne ali nenevarne.
Uporaba gradbenih materialov, iz katerih se lahko izločajo snovi škodljive za vodo, ni dovoljena.
Odvajanje padavinskih vod z urbanih površin je treba urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZV-1, 57/08), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z območja urejenih površin.
Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvideva Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
Vse komunalne odpadne vode in morebitne tehnološke odpadne vode se mora odvajati v kanalizacijske odvodne sisteme, ki morajo poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike. Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav, morajo biti posebej onesnažene torej tehnološke odpadne vode pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma predčiščene do tiste mere, ki jih sistem dopušča.
Za garažne stavbe je treba pridobiti vodno soglasje.
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba v skladu s 150. členom Zakona o vodah pridobiti vodno soglasje.
3. Varstvo zraka
Odvod zraka iz podzemnih delov bo izveden na nivoju terena ob obodnih cestah.
Med gradnjo je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
4. Varstvo pred hrupom
Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08). Okna v stanovanjskem in poslovnem delu morajo imeti zvočno izolacijo Rw=35 dBA.
Za vire hrupa je treba v času intenzivnih gradbenih del izvajati meritve hrupa. V primeru, da bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe.
5. Racionalna raba energije in naravnih virov
V predvidenih objektih je treba zagotoviti učinkovito rabo vseh vrst energije in rabo obnovljivih virov energije v skladu z veljavno zakonodajo in z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije.
Za zagotavljanje rabe obnovljivih virov energije za namen gretja, prezračevanja, hlajenja, pripravo tople vode in vseh vrst rabe električne energije je obvezna aktivna uporaba enega ali več virov obnovljive energije v lastnih napravah ter priključitev na naprave za pridobivanje toplote ali hladu iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.
Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode je treba predvideti tudi možnost uporabe deževnice, ki naj se zbira v ustreznem zadrževalniku.
6. Odstranjevanje odpadkov
Zbirna in prevzemna mesta za odpadke so ločena in so urejena na nivoju terena ob Frankopanski in Žibertovi ulici. Zbirna mesta so urejena v objektu, prevzemna pa na javni površini ob ulici. Zbirna mesta so urejena tako, da je možno ločeno zbiranje odpadkov.
Pri načrtovanju zbirnih in prevzemnih mest je treba upoštevati Odlok o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 102/04 in 72/08).
Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt ravnanja z odpadki.
Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za odpadke je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.7. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija«.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
21. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Varstvo pred potresi
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja 8c.
2. Varstvo pred požari
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti in pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
Do ohranjenih in novih objektov morajo biti urejeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s talnimi hidranti. Začetnemu gašenju požara je namenjeno notranje hidrantno omrežje.
Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.8. »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
22. člen
(prometno urejanje)
1. Prometne ureditve
Predvidena prometna ureditev obsega ureditve v ožjem območju gradnje in na obodnih javnih cestah.
V ožjem območju je predviden uvoz v podzemno parkirno hišo s Frankopanske ulice ter uvoz v skladišče trgovine z Žibertove ulice. Ob jugovzhodni strani Žibertove ulice je nad kletjo novega objekta predvidena razširitev za pločnik in parkirišča.
Ob Celovški cesti je predviden koridor za razširitev ceste, ki se do celovite rekonstrukcije uredi kot zelenica.
Frankopanska ulica je dvosmerna od Gubčeve ulice do uvoza v podzemno parkirno hišo, od tu naprej pa je enosmerna. Vozišče je široko 4 m. Na obeh straneh ulice je pločnik širine 1,6–2 m, v dvosmernem delu pa je ob severovzhodni strani še vzdolžno parkiranje širine 2,5 m z vmesnimi drevesi.
Gubčeva ulica je dvosmerna in je široka 6 m. Jugozahodna stran Gubčeve ulice ima pločnik širine 2 m, zelenico z drevoredom širine 2 m in vzdolžno parkiranje širine 2,5 m.
Žibertova ulica je dvosmerna in je slepa. Široka je 5,6 m. Na koncu ulice je v sklopu dovoza v trgovino obračališče za vozila za odvoz smeti. Na Celovško cesto se preko klančine z 10% naklonom priključi samo intervencijska pot širine 3 m za gasilska vozila. Na jugovzhodni strani ima ulica pločnik širine 2 m ter pravokotno parkiranje z vmesnimi drevesi v koritih. Ob jugovzhodni strani Žibertove ulice je nad kletjo novega objekta predvidena razširitev za pločnik in parkirišča.
2. Mirujoči promet
V OPPN je predvidenih maksimalno 395 parkirnih in garažnih mest (v nadaljevanju PM). Od tega je maksimalno 30 PM na nivoju terena in so namenjena za kratkotrajno parkiranje.
V okviru OPPN je treba zagotoviti zadostno število PM, pri čemer je treba upoštevati naslednje normative:
11221 Tri- in večstanovanjske stavbe: 2PM / stanovanje + 10% na terenu za obiskovalce
12112 Gostilne, restavracije in točilnice: 1PM / 6 sedežev + 1PM / tekoči meter točilnega pulta
12201 Stavbe javne uprave: 1PM / 50 m2 BTP
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic: 1PM / 50 m2 BTP
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: 1PM / 50 m2 BTP
12301 Trgovske stavbe: 1PM / 50 m2 BTP
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: 1PM / 50 m2 BTP.
Predvideti je treba 50 PM za zmanjšanje primanjkljaja parkirnih mest za prebivalce iz sosednjih območij.
Najmanjša velikost parkirnega mesta pri pravokotnem parkiranju je 2,5 x 5 m, pri vzdolžnem parkiranju pa 2,3 x 6 m.
Parkirna mesta rezervirana za vozila oseb z invalidskimi vozički morajo biti urejena v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah (Uradni list RS, št. 97/03).
3. Idejna višinska regulacija
Višine zunanje ureditve in pritličij objektov se navezujejo na višine obodnih cest in pločnikov.
Višinska razlika do Celovške ceste je izvedena na koncu Žibertove ulice s stopnicami in klančino, na koncu Frankopanske ulice pa s klančino.
Višinska ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.7. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija«.
23. člen
(komunalno in energetsko urejanje)
1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v ureditvenem območju so:
– novi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, vročevodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov,
– komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo praviloma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora investitor oziroma lastnik prizadetega zasebnega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– glede na veliko gostoto vodov je na krajših odsekih možen potek vodov v isti trasi samo z vertikalnim odmikom po pogojih posameznih upravljavcev,
– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov,
– dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
2. Vodovod
Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljana.
Načrtovane objekte je treba priključiti na obstoječe in novo vodovodno omrežje in zagotoviti požarno varnost.
Samostojni objekti bodo na javni vodovod priključeni preko priključne cevi in vodomernega jaška. Objekti nad skupno podzemno garažo bodo na javni vodovod priključeni preko več priključnih cevi in vodomernih jaškov. Namesto vodomernega jaška lahko za vgraditev vodomerov služi tudi poseben prostor v objektu, če izpolnjuje zahteve po internem pravilniku JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: TIDD01 Projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema.
V vsakem vodomernem jašku ali posebnem prostoru objekta bo nameščen en vodomer ali en kombiniran vodomer, ki bo zagotavljal tudi obratovanje internega hidrantnega omrežja.
Poslovni deli objektov morajo imeti od stanovanjskega dela ločeno interno inštalacijo in ločen obračunski vodomer.
Nove vodovode je treba opremiti s sektorskimi zasuni, zračniki, blatniki ter z nadtalnimi hidranti, če to ni mogoče, pa s talnimi hidranti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, in Uradni list RS, št. 1/95 – Zsta, 95/99 – ZTPUS, 52/00 – ZGPro in 83/05). Kjer je to potrebno, naj se vgradijo hidranti tipa »hidrant-blatnik«, ki omogočajo prost iztok vode iz omrežja brez vmesnih zapiralnih elementov.
Prikazani vodovodni priključki so informativni. Izvedeni morajo biti po navodilu upravljavca in morajo biti vrisani v situaciji PGD in PZI.
V južnem robu Frankopanske ulice poteka NL DN100 iz leta 2005, ki se navezuje na primarni vodovod v vzhodnem robu Celovške ceste LŽ DN 400. Vzhodno od primarnega vodovoda poteka ob Celovški cesti še sekundarni vodovod LŽ DN 100. V južnem robu Žibertove ulice poteka vodovod LŽ DN 80 iz leta 1969, ki se navezuje na vodovod LŽ DN 80 v zahodnem robu Gubčeve ulice, ki je delno obnovljen z vodovodom NL DN 100.
Obnovi se odsek vodovoda v Gubčevi ulici po projektni nalogi VO-KA, št. 2474 V, april 1999. Vodovod v Žibertovi ulici bo obnovljen po projektni nalogi VO-KA, št. 2510V, 3180K, oktober 2008, z NL DN 100 in prestavi v severni rob voznega pasu ter na zahodu priključi na vodovod LŽ DN 100 ob Celovški cesti in na vzhodu na obnovljeni vodovod NL DN 100 v Gubčevi ulici. Nanj se ob objektu Žibertova 1 naveže obstoječi vodovod LŽ DN 80.
Pri ukinitvi obstoječih vodovodnih priključkov je treba izdelati projekt ukinitve vodovodnih priključkov.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih objektov (Odlok o oskrbi s pitno vodo Uradni list RS, št. 17/06, 59/07) in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
3. Kanalizacija
Na obravnavanem območju je obstoječa kanalizacija izvedena v mešanem sistemu. Padavinske vode s streh se odvajajo v javno kanalizacijo.
Po Žibertovi ulici poteka kanal DN 400, ki se obnovi po projektni nalogi VO-KA, št. 2510V, 3180K, oktober 2008. V severnem delu Gubčeve ulice poteka kanal DN 300, ki se prenovi po projektni nalogi VO-KA, št. 3150K.
V južnem delu Gubčeve ulice poteka kanal DN 300, ki se priključi na kanal DN 500-600 v Frankopanski ulici. Kanala sta bila obnovljena leta 2005.
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom za odtoke s pritličij in nadstropij. Odvajanje iz kleti je možno le preko črpališč.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti. Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničinimi pogoji. Dimenzije kanalov se določi na podlagi podatkov o obremenitvah v posameznem objektu.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
4. Plinovod
Objekti na obravnavanem območju se za potrebe kuhe in tehnologije lahko priključijo na sistem zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 100 mbar. Priključitev objektov na sistem oskrbe s plinom ni predvidena.
Na območju urejanja sta izvedena priključna plinovoda za objekt Frankopanska ulica 1 in Frankopanska ulica 5. Priključna plinovoda se navezujeta na glavni distribucijski plinovod N10000 s potekom po Celovški cesti. Priključni plinovod za objekt Frankopanska ulica 1, ki je predviden za odstranitev, se odstrani. Objekt Frankopanska ulica 5, ki ni predviden za odstranitev, ohrani obstoječ priključni plinovod. Po obnovi se objekt Frankopanska ulica 5 za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključi na sistem daljinskega ogrevanja.
Pri projektiranju plinovodnega omrežja je treba upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega in plinovodnega omrežja za izdelavo OPPN za del območja urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška – Center Bellevue, št. R-35-D/6-2008, ki jo je novembra 2008 izdelal Energetika Ljubljana, d.o.o. Idejna zasnova je v tekstualnem in grafičnem delu sestavni del odloka o OPPN za obravnavano ureditveno območje. Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 25/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.
5. Vročevod
Objekti na obravnavanem območju se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključijo na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje. Objekte je možno priključiti na vročevodno omrežje tudi za potrebe hlajenja.
Obstoječe glavno vročevodno omrežje, preko katerega se bo oskrbovalo objekte na obravnavanem območju, poteka po Gubčevi ulici v dimenziji DN250. Zmogljivost obstoječega glavnega vročevodnega omrežja zadošča za priključitev in oskrbo objektov s toploto. Na območju OPPN je izveden priključni vročevod za objekt Frankopanska ulica 9. Za priključitev predvidenih objektov na vročevodno omrežje bo treba izvesti priključne vročevode in glavno vročevodno omrežje po območju urejanja do obstoječega glavnega vročevodnega omrežja po Gubčevi ulici. Priključni vročevod za objekt Frankopanska ulica 9, ki ni predviden za odstranitev, se ohrani.
Pri projektiranju vročevodnega omrežja in priključnih vročevodov za priključitev objektov na območju OPPN na vročevodno omrežje je treba upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega in plinovodnega omrežja za izdelavo OPPN za del območja urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška – Center Bellevue, št. R-35-D/6-2008, ki jo je novembra 2008 izdelala Energetika Ljubljana, d.o.o. Idejna zasnova je v tekstualnem in grafičnem delu sestavni del odloka o OPPN za obravnavano ureditveno območje. Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu z internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem.
6. Elektroenergetsko omrežje
Območje se z električno energijo oskrbuje iz transformatorske postaje TP539 Alko, ki se nahaja na začetku Žibertove ulice ob Celovški cesti in je poglobljena na nivo Celovške ceste.
Obstoječa transformatorska postaja se zaradi dotrajanosti odstrani.
Nova zazidava se bo napajala iz nove transformatorske postaje TP Bellevue, ki bo zgrajena v pritličju ali v prvi kleti novega stanovanjsko-poslovnega objekta. Urejen mora biti neposreden dostop do transformatorske postaje iz zunanjega prostora. Vgrajen bo transformator moči 2 × 1000 kVA. Dostop do nove TP Bellevue bo z Žibertove ulice in mora biti omogočen 24 ur na dan.
Potrebna je tudi položitev novih SN elektroenergetskih kablov, ki se bodo uvlekli v cevi novo zgrajene in obstoječe kabelske kanalizacije. Za položitev novih kablov je treba zgraditi novo kabelsko kanalizacijo od RP25 Tržna do TP 0494 na Jami 5 in od nove TP Bellevue po Žibertovi ulici, z izvodom na nov objekt Center Bellevue, na Gubčevo ulico do obstoječega jaška KJ452.
Pri projektiranju elektro omrežja je treba upoštevati idejno rešitev EE napajanje za OU ŠS 1/1-2 Stara Šiška, Bellevue, št. 52/08-DE LM, ki jo je decembra 2008 izdelal Elektro Ljubljana d.d, Spremembe načina elektroenergetskega napajanja so možne ob soglasju Elektro Ljubljana d.d. in sicer na podlagi novelacije idejne rešitve EE napajanje za OU ŠS 1/1-2 Stara Šiška, Bellevue, št. 52/08-DE LM, ki jo izdela Elektro Ljubljana d.d.
7. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Objekte se priključi na telekomunikacijsko omrežje z Gubčeve ulice.
8. Javna razsvetljava
Vse javne povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo. Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Ob Celovški cesti poteka obstoječa javna razsvetljava v liniji med kolesarsko stezo in pločnikom. Ob razširitvi Celovške ceste bo prestavljena na novo linijo pločnika.
Ob Gubčevi ulici poteka obstoječa linija javne razsvetljave v severovzhodnem pločniku. Nekaj svetilk je tudi na objektu na drugi strani ulice, ki pa se odstrani. Nadomestne svetilke so predvidene v novi zelenici ob pločniku.
Ob Žibertovi ulici so svetilke javne razsvetljave na obstoječem objektu na jugozahodni strani ulice, ki pa se odstrani. Predvidena je nova linija svetilk ob robu pločnika.
Ob Frankopanski ulici je nekaj svetilk javne razsvetljave na objektih, ki se odstranijo. Predvidena je nova linija svetilk na severovzhodni strani ulice.
Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski elementi. Razsvetljava mora ustrezati zahtevam, podanim v priporočilih SDR PR 5/2, ter smernicam glede varovanja okolja v smislu preprečevanja vsiljene svetlobe.
Komunalna in energetska ureditev je razvidna iz grafičnega načrta 4.9. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
24. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
1. Tlorisni gabariti
Pri horizontalnih gabaritih je dopustno odstopanje ±1 m, vendar objekt ne sme segati izven parcele za gradnjo. Odstopanje navznoter je lahko tudi večje, če je utemeljeno z arhitekturno zasnovo stavb in zunanje ureditve.
2. Vertikalni gabariti
Pri vertikalnih gabaritih je dopustno odstopanje ± 1 m.
3. Prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske ureditve
Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
4. Tlorisna ureditev, oblikovanje fasad, prerezov
Ureditev tlorisov, prerezov in pročelij objektov, vidna na grafičnih kartah OPPN, je samo orientacijsko prikazana.
XII. PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
25. člen
(program opremljanja)
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za del območja urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6768, v oktobru 2009.
Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški gradnje nove komunalne opreme so 1.204.772,56 EUR;
– obračunski stroški za novo komunalno opremo so skupni stroški gradnje nove komunalne opreme (1.204.772,56 EUR) zmanjšani za druge vire financiranja (177.974,16 EUR). Drugi vir financiranja je komunalni prispevek iz dela območij urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška in ŠR 1/2-1 Bellevue. Obračunski stroški za novo komunalno opremo so 1.026.798,40 EUR, od tega za novi objekt 1.023.469,07 EUR in za obstoječi objekt Frankopanska 5 vključno s predvidenim prizidkom 3.329,33 EUR;
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo so 621.804,87 EUR, od tega za novi objekt 611.461,61 EUR in za obstoječi objekt Frankopanska 5 vključno s predvidenim prizidkom 10.343,26 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo in so 1.648.603,27 EUR, od tega za novi objekt 1.634.930,68 EUR in za obstoječi objekt Frankopanska 5 vključno s predvidenim prizidkom 13.672,59 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme za novi objekt, preračunani na m2 parcele, so 282,16 EUR/m2 (od tega 176,48 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 105,68 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme za novi objekt, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 80,88 EUR/m2 (od tega 46,86 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 34,02 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo);
– obračunski stroški komunalne opreme za obstoječi objekt Frankopanska 5, preračunani na m2 parcele, so 19,92 EUR/m2 (od tega 13,32 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 6,60 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme za obstoječi objekt Frankopanska 5, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 12,32 EUR/m2 (od tega 5,39 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 6,93 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo);
– obračunski stroški komunalne opreme za prizidek k obstoječemu objektu Frankopanska 5, preračunani na m2 parcele, so 113,81 EUR/m2 (od tega 13,32 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 100,49 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme za prizidek k obstoječemu objektu Frankopanska 5, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 78,29 EUR/m2 (od tega 5,39 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 72,90 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo);
– preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunska območja za vso novo komunalno opremo, razen za vročevodno omrežje, so enaka parcelam P1, P1a, P1b, P1d, P1e, P4 in P8a. Obračunska območja za novo vročevodno omrežje so enaka parcelam P1, P1a, P1b, P1d, P1e, P4, P8a, P2, P2a in P2b;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 9. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 9 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3: 0,7. Faktor dejavnosti za novi objekt je 1, razen za kletne etaže namenjene parkiranju in servisnim prostorom, za katere se upošteva faktor dejavnosti 0,7, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Faktor dejavnosti za obstoječi objekt Frankopanska 5 vključno s predvidenim prizidkom je 1,3. Olajšav za zavezance ni;
– v vseh stroških je vključen DDV;
– za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
– če se bo novi objekt priključil na plinovodno omrežje, je strošek opremljanja kvadratnega metra parcele 8,83 EUR/m2 in strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta 5,99 EUR/m2;
– če bodo neto tlorisne površine objektov večje oziroma manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja;
– pri odmeri komunalnega prispevka je treba upoštevati zmanjšanje komunalnega prispevka zaradi že poravnanih obveznosti obstoječih objektov, ki so predvideni za odstranitev.
26. člen
(pogodba o opremljanju)
Gradnjo komunalne opreme iz programa opremljanja lahko Mestna občina Ljubljana s pogodbo odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka po tem odloku.
Investitor, ki pristopi k pogodbi o opremljanju, v skladu s programom opremljanja zgradi vso načrtovano komunalno opremo in pridobi potrebna zemljišča in to neodplačno prenese na Mestno občino Ljubljana.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
27. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Investitor in izvajalci morajo med gradnjo zagotoviti prometno varnost ter kakovost bivalnega okolja, zato morajo:
– organizirati promet tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala in da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter infrastrukturne vode takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– paziti, da niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom,
– sanirati zaradi gradnje poškodovane objekte ter pripadajoče ureditve in naprave, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,
– zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju,
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO IZVEDBI OPPN
28. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po izvedbi OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidene ureditve so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti znotraj obstoječih gabaritov in v skladu z določili OPPN.
Posamezni posegi v fasado po izgradnji niso dovoljeni. Možne so spremembe in dopolnitve na osnovi celovitih arhitekturnih načrtov fasad.
XV. KONČNE DOLOČBE
29. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo, v delih, ki se nanašajo na območje tega OPPN, veljati določila Odloka o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška (Uradni list RS, št. 70/95 in 67/05 – odločba US) in Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dela območij urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška in ŠR 1/2-1 Bellevue (Uradni list RS, št. 37/09).
30. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Šiška,
– Četrtni skupnosti Šiška.
Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora.
31. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-21/2008-90
Ljubljana, dne 23. novembra 2009
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.