Uradni list

Številka 78
Uradni list RS, št. 78/2009 z dne 5. 10. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 78/2009 z dne 5. 10. 2009

Kazalo

3429. Odlok o občinskih cestah, stran 10602.

Na podlagi 82. člena in prvega odstavka 65. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 33/06 – UPB1 s spr.), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/03, 3/07 – UPB4 s spr.) in 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99 s spr.) je Občinski svet Občine Žirovnica na 22. redni seji dne 24. 9. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskih cestah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in ta odlok.
2. člen
(namen odloka)
Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Občine Žirovnica in postopek njihove kategorizacije;
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe;
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.
3. člen
(pomen izrazov in pojmov)
Posamezni izrazi in pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. cesta je vsaka tako zgrajena ali utrjena površina, da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi ali določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;
2. javna cesta je tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in ob pogojih, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;
3. nekategorizirana cesta je vsaka prometna površina, ki ni kategorizirana kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te prometne površine (gozdne ceste, dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti in podobne);
4. državna cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena prometnemu povezovanju regij ter pomembnejših naselij v državi in z enakimi v sosednjih državah, prometnemu povezovanju pokrajin znotraj države ter prometnemu povezovanju pomembnejših naselij znotraj pokrajine. Če na taki cestni povezavi ni zgrajena obvozna cesta mimo naselja, je sestavni del državne ceste tudi njen del, ki poteka skozi naselje;
5. občinska cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah ali povezuje naselja, dele naselja, naravne ter kulturne znamenitosti, posamezne objekte in podobno v občini;
6. lokalna cesta je občinska cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
7. javna pot je občinska cesta, ki ne izpolnjuje v predpisu iz prve alinee tretjega odstavka 6. člena tega zakona določenih minimalnih elementov za lokalno cesto ali pa je namenjena samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne in vaške ceste ali poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobne);
8. obvozna cesta je cesta, s katero se nadomesti del državne ceste skozi naselje;
9. cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavljata nasip in voziščna konstrukcija;
10. cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;
11. cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni, ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču ali robnem pasu (segmentni jarki ali mulde, koritnice);
12. vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči;
13. brežina je naravno nastala ali zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestnem telesu;
14. cestni svet je največ 2 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7 m od najvišje točke vozišča;
15. naprave za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje in/ali preusmerjanje površinske in talne vode (odvodni jarki, koritnice, plitve in globoke drenaže, vtočni in revizijski jaški, prepusti, kanalizacija, vodnjaki, ponikalnice in podobno);
16. križanje je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom, kot so železnica, vodotok, žičnica in podobno;
17. križišče je prometna površina, na kateri se križata dve ali več cest ali na kateri se združujeta dve ali več cest v širšo prometno površino (trg in podobno);
18. priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali nekategorizirana cesta navezuje na to cesto;
19. kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače in je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem;
20. pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na njem označen kolesarski pas;
21. avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine ob vozišču ceste, namenjene izključno javnemu prevozu potnikov;
22. prometna signalizacija so sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki, turistična in druga obvestilna signalizacija ter druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti;
23. prometna oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa (smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje in podobno);
24. cestne naprave in ureditve sestavljajo telekomunikacijske in električne naprave, vgrajene v cestno telo, ki so namenjene prometu, stacionarne naprave za nadzor in urejanje prometa ter naprave za nadzor nad stanjem vozišča, naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje, naprave za umirjanje prometa, naprave in objekti za pobiranje cestnine, prezračevalne in varnostne naprave v predorih, naprave in ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti;
25. nivo rednega vzdrževanja so predpisane enote mere za posamezna dela rednega vzdrževanja javne ceste in objektov na njej;
26. obnovitvena dela na javni cesti so dela za izboljšanje prometno-tehničnih lastnosti in obratovanja javne ceste ter njene zaščite, varstva okolja in varnosti prometa;
27. sosed je lastnik ali uporabnik zemljišča in objektov ali naprav na njem vzdolž javne ceste;
28. naselje skozi katero poteka javna cesta je prostor, na katerem so z ene ali obeh strani ceste vrste ali skupine stavb in so njegove meje določene s prometnimi znaki za označevanje naselij;
29. varovalni pas je pas zemljišča ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena zaradi preprečitve škodljivih vplivov okolice na cesto in promet na njej in obratno;
30. čezmerna uporaba javne ceste ali njenega dela je začasno ali trajno več kot 50-odstotni delež v vseh opravljenih prevozih blaga po njej, ki je posledica izvajanja investicijskih del ali narave proizvodne ali storitvene dejavnosti, v zvezi s katero se opravljajo prevozi (izkoriščanje kamnin, rudnin in podobno). Delež prevozov se ugotavlja v povprečnem dnevnem letnem prometu tovornih vozil z nosilnostjo več kot 10 t, ugotovljenim z najmanj štirikratnim štetjem prometa na izvorno-ciljni lokaciji čezmernega uporabnika ceste. Čezmerni uporabnik ceste je pravna ali fizična oseba, ki izvaja investicijska dela ali dejavnost iz predhodnega stavka,
31. nosilnost je razlika med največjo dovoljeno maso in maso vozila;
32. skupna masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z maso tovora in oseb, ki so na oziroma v njem;
33. osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni površini obremenjuje podlago, kadar vozilo miruje;
34. cestni promet je promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet;
35. odgovorna oseba je odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba državnega organa ali odgovorna oseba lokalne skupnosti;
Drugi izrazi o cestah, delih ali vrstah cest imajo v tem odloku enak pomen, kot ga določajo Zakon o javnih cestah, Zakon o prevozih v cestnem prometu in predpisi o varnosti cestnega prometa.
II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA
4. člen
(občinske ceste)
Občinske ceste na območju Občine Žirovnica so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.
Sestavne dele javne ceste opredeljuje zakon o javnih cestah.
5. člen
(kategorije občinskih cest)
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste in javne poti.
6. člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Žirovnica na predlog župana.
Predlog kategorizacije mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste, po postopku, določenem v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
7. člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo vaški odbori in zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet Občine Žirovnica na predlog župana.
Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu.
Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
8. člen
(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.
9. člen
(opustitev občinske ceste)
Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, prenese med nekategorizirane ceste ali odsvoji proti plačilu primerne odškodnine.
O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste ali odsvojitvi odloči Občinski svet Občine Žirovnica na predlog župana.
10. člen
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno in če je vpisana v zemljiško knjigo.
O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet Občine Žirovnica na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.
11. člen
(planinske, turistične in druge poti)
Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do planinskih koč in vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.
Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljavcem.
III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST
12. člen
(upravljavec občinskih cest)
Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Občina Žirovnica.
13. člen
(plani razvoja in vzdrževanja občinskih cest)
Občinska uprava vsako leto pripravi predlog plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest.
Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Občinski svet Občine Žirovnica na predlog župana.
Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana v koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun in je njegov sestavni del.
V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.
14. člen
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)
Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest, opravlja občinska uprava. Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
– izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest;
– naloge v zvezi z investicijami za občinske ceste;
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in posredovanje njihovih podatkov pristojnim organom;
– organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov;
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Žirovnica;
– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
– izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
15. člen
(financiranje občinskih cest)
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v občinskem proračunu.
Občinski svet Občine Žirovnica lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva in določi poseben režim njene uporabe in nivo njenega vzdrževanja. Sredstva za vzdrževanje cest s posebnim režimom so pridobljena iz naslova povračila.
IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST
16. člen
(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)
Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
17. člen
(projektiranje občinskih cest)
Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
18. člen
(pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste)
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame na podlagi razlastitve ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
19. člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)
Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namen razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.
20. člen
(gradnja avtobusnih postajališč)
Avtobusna postajališča na lokalnih cestah morajo biti grajena zunaj vozišča.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojen občinski organ za ceste v soglasju z občinskim inšpektorjem ter policijo, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču lokalne ceste. Če se ugotovi, da za tako avtobusno postajališče ni več potrebe ali da zaradi te ureditve prihaja do ogrožanja prometne varnosti, se dovoljenje prekliče.
Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč občinska uprava ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
Za gradnjo avtobusnih postajališč, ki niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje občinske uprave. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.
21. člen
(križanja občinskih cest in železniških prog)
Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg in sicer tako, da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo.
V primeru novih gradenj križanj občinskih cest in železniških prog, se le-ta izvedejo izven nivojsko.
Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.
22. člen
(razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci vodotokov)
Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka, so sestavni del vzdrževanja vodotoka.
23. člen
(obveznosti investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve občinske uprave za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov določenih po prejšnjem odstavku.
24. člen
(obveznost usklajenega projektiranja)
Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovorna občinska uprava.
Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena, krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.
25. člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
Občinska uprava mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
Pristojna služba občinske uprave za ceste mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.
V. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST
26. člen
(odgovornost za stanje občinskih cest)
Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati, tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 30. člena tega odloka, omogočajo varno odvijanje prometa.
Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 30. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe.
Organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 30. člena tega odloka sta predmet gospodarske javne službe.
27. člen
(javna služba vzdrževanja občinskih cest)
Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja.
Način in obliko izvajanja te gospodarske javne službe določa Odlok o gospodarskih javnih službah Občine Žirovnica.
Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo v skladu s predpisi o javnem naročanju.
28. člen
(vzdrževanje križišč in križanj)
Vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste je predmet gospodarske javne službe.
Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.
29. člen
(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami)
Vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet in ki potekajo nad občinskimi cestami, je predmet gospodarske javne službe.
30. člen
(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)
Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora občinska uprava predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.
Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora občinske uprava predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH
31. člen
(omejitve uporabe občinske ceste)
Če je občinska cesta v takem stanju,
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti
ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno), lahko župan s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzijo vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
Občinska uprava mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja najmanj petnajst dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti.
Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste, občinsko upravo in javnost preko sredstev javnega obveščanja.
Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, se določijo v skladu z določbo 51. člena tega odloka.
Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah, ob uveljavitvi tega odloka.
32. člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem občinske uprave.
Občinska uprava izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:
– pri lokalni cesti 4 m,
– pri javni poti 2 m.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Žirovnica, pri katerih je bilo v postopku priprave že pridobljeno soglasje občinske uprave.
33. člen
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)
Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovod, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Žirovnica, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem občinske uprave.
Občinska uprava lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve in preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma prestavitev.
Občinska uprava lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
34. člen
(dela na občinski cesti)
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem občinske uprave.
V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj poskrbeti za odpravo neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje poskrbeti za odstranitev poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo in občinsko upravo.
35. člen
(opravljanje del na občinski cesti)
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje občinske uprave. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.
36. člen
(izredni prevoz)
Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij, predpisanih za posamezne vrste vozil.
Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev kateregakoli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka po občinskih cestah, izda občinska uprava v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza z občinsko upravo uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.
37. člen
(nadzor izrednih prevozov)
Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest, v sodelovanju s policisti ter v skladu z zakonom.
Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.
38. člen
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)
Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega odloka in površine, ki jih za te namene občinska uprava določi ob obstoječih občinskih cestah, ta služba odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.
Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
Z vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje občinske uprave.
39. člen
(priključki na občinsko cesto)
Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem občinske uprave. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
Občinska uprava izda soglasje iz prejšnjega odstavka samo v primeru, če oceni, da novi priključek ne bo imel škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa.
Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v projektni dokumentaciji za te gradnje.
Stroške gradnje ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati občinska uprava zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.
40. člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev ni več ustrezen, lahko občinska uprava z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
41. člen
(ukinitev priključka)
Občinski inšpektor lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 38. člena tega odloka ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 39. člena tega odloka.
Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
42. člen
(varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti)
Občinska uprava lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati s pristojno službo občinske uprave za ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
Občina iz svojega proračuna krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.
43. člen
(graditev žičniških naprav čez občinske ceste)
Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor pridobiti soglasje občinske uprave.
Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.
44. člen
(izkoriščanje kamnin ob občinski cesti)
Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje občinske uprave.
45. člen
(omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)
Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje občinske uprave. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.
46. člen
(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)
Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste je dolžan s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice prepovedanih ravnanj, ki bi utegnile škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. Če povzročitelj ni znan, stroški bremenijo redno vzdrževanje občinske ceste.
Prepovedano je predvsem:
1. odvajati na cesto vodo (meteorno s streh in dvorišč, izvirno, talno), odplake in druge tekočine;
2. metati sneg in led na cesto ali ju puščati na cesti, če padeta ali zdrsneta nanjo;
3. ovirati odtekanje vode s ceste;
4. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;
5. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;
6. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
7. nameščati ali uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
8. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
9. nameščati na cesto kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
10. poškodovati, prestavljati, odstranjevati ali kakorkoli spreminjati prometno signalizacijo ali prometno opremo;
11. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
12. puščati na cesti ali metati na cesto kakršnekoli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material, nanašati blato ali kako drugače onesnaževati cesto;
13. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
14. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
15. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;
16. obračati na cesti traktorje, pluge ter druge kmetijske stroje;
17. poškodovati javno razsvetljavo;
18. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
19. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.
47. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
48. člen
(obveznosti sosedov ob občinski cesti)
Sosedi ob občinskih cestah morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.
Sosedi ob občinskih cestah morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvoz vode s cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.
49. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 49. člena tega odloka.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje ceste ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic.
50. člen
(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)
Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinska uprava. O izdanih dovoljenjih občinska uprava obvesti policijo, občinskega inšpektorja in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojne službe občinske uprave za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
O delnih ali popolnih zaporah občinskih cest zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 48. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja, izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala.
Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapore ceste, o načinu in času trajanja njene izvedbe ter elaborat prometne ureditve ali tipsko shemo zapore v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost preko sredstev javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.
51. člen
(prometna signalizacija na občinskih cestah)
Prometno signalizacijo na občinskih cestah postavlja, zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest po naročilu občinske uprave na podlagi veljavnega Elaborata prometne ureditve v Občini Žirovnica ali po posebnem sklepu župana, če z veljavnim Zakonom o javnih cestah ni drugače določeno.
Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči župan s sklepom. Občinska uprava ima pravico zahtevati od predlagatelja postavitve take signalizacije povrnitev stroškov za njeno postavitev, vzdrževanje in odstranitev.
52. člen
(obveščanja in oglaševanje ob občinski cesti)
Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Občinska uprava za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda občinska uprava. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi Občinski svet Občine Žirovnica. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.
Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano.
53. člen
(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah zunaj naselja)
Kdor namerava ob občinski cesti zunaj naselja opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 38. in 39. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje občinske uprave.
54. člen
(pritožbeni organ)
Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja občinska uprava ter zoper sklep iz prvega odstavka 50. člena tega odloka, je dovoljena pritožba na župana.
VII. NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
55. člen
(pristojnost nadzorstva)
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzirata občinski inšpektor in občinski redar.
56. člen
(naloge občinskega nadzorstva)
Naloge občinskega nadzorstva so poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja občinskih cest in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez ustreznega upravnega dovoljenja, kjer bi bilo potrebno ali v nasprotju s projektno dokumentacijo oziroma izdanim soglasjem ali dovoljenjem občinske uprave oziroma brez njega;
3. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;
4. v nujnih primerih ogroženosti varnosti prometa na cesti ali možnosti nastanka škode na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
5. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
6. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;
7. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana oziroma še ni opravljena njena primopredaja.
Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 3., 4., 5., 7. in 8. točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektor obvestiti občinsko upravo in policijo.
V posameznih primerih, ko ni mogoče natanko ločiti občinske pristojnosti nadzora od republiške, se mora občinski inšpektor pred ukrepanjem z republiškim inšpektorjem dogovoriti o pristojnosti ukrepanja.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
57. člen
(prekrški)
Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 31. člena);
2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 32. člena);
3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 33. člena);
4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (34. člen);
5. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja občinske uprave (37. člen);
6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 38. člena);
7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 41. člena);
8. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (42. člen);
9. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (43. člen);
10. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (44. člen);
11. ne upošteva katerekoli prepovedi iz 45. člena tega odloka (45. člen);
12. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 46. člena);
13. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 46. člena);
14. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 47. člena);
15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne prireditve ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 48. člena);
16. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del na podlagi drugega odstavka 48. člena (drugi odstavek 49. člena);
17. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 49. člena);
18. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti (zadnji odstavek 51. člena);
19. brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz danega soglasja postavi tablo, napis ali drug objekt oziroma napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti (51. člen).
Z globo 200 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
58. člen
(prekrški posameznikov)
Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.
59. člen
(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)
Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, če cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 25. člena).
Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
60. člen
(kršitev obveznosti uskladitve del)
Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti občinske uprave ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 24. člena).
Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
61. člen
(izvajalec rednega vzdrževanja)
V skladu z veljavnim Odlokom o gospodarskih javnih službah Občine Žirovnica izvaja redno vzdrževanje občinskih cest Javno komunalno podjetje JEKO-IN, d.o.o., Jesenice.
62. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 73/99, 25/09).
63. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 371-0030/2009
Žirovnica, dne 24. septembra 2009
Župan
Občine Žirovnica
Leopold Pogačar l.r.