Uradni list

Številka 63
Uradni list RS, št. 63/2009 z dne 7. 8. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 63/2009 z dne 7. 8. 2009

Kazalo

2981. Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami, stran 9029.

Na podlagi petega odstavka 20. člena in 115. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A in 70/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ravnanju z izrabljenimi gumami
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba z namenom zagotovitve okolju prijaznega ravnanja z izrabljenimi gumami določa pravila zbiranja in predelave izrabljenih gum, obveznosti v zvezi z dajanjem gum v promet ter druge obveznosti, povezane z ravnanjem z gumami in izrabljenimi gumami.
2. člen
(uporaba)
(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za vse vrste gum ne glede na njihovo velikost ali maso.
(2) Ta uredba se glede zahtev o zbiranju in predelavi uporablja za vse izrabljene gume, ne glede na to kdaj so bile dane na trg.
(3) Za vprašanja v zvezi z zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem izrabljenih gum in v zvezi s splošnimi pogoji ravnanja z izrabljenimi gumami, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. guma je pnevmatika za osebne avtomobile, avtobuse, tovornjake in priklopna vozila, motorna kolesa, dvokolesa, kmetijska in gozdarska vozila ter stroje (v nadaljnjem besedilu: vozila); za gume se ne štejejo plašči za kolesa brez motorja (velo plašči) in ščitniki za avtomobile ter zračnice za gume vseh vrst;
2. izrabljena guma je guma, ki jo imetnik zaradi poškodb, izrabe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne želi uporabljati in jo zato zavrže ali namerava zavreči. Izrabljena guma je tudi guma, ki jo njen uporabnik vrne distributerju gum v okviru reklamacije zaradi kakovosti dostavljenega blaga. Izrabljena guma je odpadek, ki se uvršča v skupino odpadkov s klasifikacijsko številko 16 01 03 s seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Guma, ki nastane kot odpadek pri proizvodnji gum ali pri obnovi izrabljenih gum, ni izrabljena guma po tej uredbi. Guma iz prejšnjega stavka je odpadek, ki se uvršča v skupino odpadkov s klasifikacijsko številko 07 02 99 na seznamu odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in se z njo ravna v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
3. proizvajalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
– daje gume prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije ne glede na to, ali so proizvedene v Republiki Sloveniji, pridobljene v drugih državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali uvožene iz tretjih držav,
– obnavlja izrabljene gume, pridobljene v EU ali uvožene iz tretjih držav, zaradi dajanja obnovljenih gum v promet.
Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki zaradi dajanja v promet proizvaja, pridobiva v EU ali uvaža iz tretjih držav vozila, za katera velja predpis, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, se glede gum, vgrajenih v ta vozila, ne šteje za proizvajalca;
4. obstoječi proizvajalec je proizvajalec, ki je na dan uveljavitve te uredbe vpisan v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev gum ter proizvajalcev obnovljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum;
5. dajanje v promet je dobava ali dajanje blaga na voljo tretji osebi na območju Republike Slovenije brezplačno ali proti plačilu in ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s prodajo preko svetovnega spleta v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov;
6. gume, ki so dane v promet, so gume, ki so prvič dane v promet v Republiki Sloveniji v posameznem letu po podatkih o obračunu okoljske dajatve oziroma vračilu obračunanih sredstev okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum, s katerimi razpolaga organ, pristojen za obračun te okoljske dajatve;
7. povzročitelj odpadkov je:
– fizična oseba, ki je imetnik izrabljene gume oziroma je pri njem zaradi osebne uporabe vozila nastala,
– pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je imetnik izrabljene gume oziroma je pri njem zaradi uporabe vozila v okviru izvajanja lastne dejavnosti nastala,
– pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki za druge osebe opravlja storitve vzdrževanja vozil, ki uporabljajo gume (v nadaljnjem besedilu: serviser),
– pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki obnavlja izrabljene gume, ki niso pridobljene v EU ali uvožene iz tretjih držav, zaradi dajanja obnovljenih gum v promet ali zaradi njihove uporabe na vozilih v okviru izvajanja lastne dejavnosti;
8. končni uporabnik gum brez predhodnega dobavitelja je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
– zaradi uporabe vozil v okviru izvajanja lastne dejavnosti sam pridobiva v EU ali uvaža iz tretjih držav gume ali vozila skupaj z vgrajenimi gumami, razen če gre za vozila, katerih predelava se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili,
– obnavlja izrabljene gume, pridobljene v EU ali uvožene iz tretjih držav, zaradi njihove uporabe na vozilih v okviru izvajanja lastne dejavnosti;
9. zbiralec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki zbira izrabljene gume v skladu s to uredbo;
10. oddajanje je ravnanje z izrabljenimi gumami, pri katerem imetnik izrabljeno gumo odda v nadaljnje ravnanje s potrditvijo evidenčnega lista, prevzemnik pa jo s potrditvijo evidenčnega lista prevzame;
11. prepuščanje je oddajanje izrabljenih gum v nadaljnje ravnanje brez potrditve evidenčnega lista, prevzemnik pa jo brez potrditve evidenčnega lista prevzame;
12. prevzemno mesto je prostor, kjer povzročitelj odpadkov, pri katerem v okviru izvajanja dejavnosti nastajajo izrabljene gume, te gume začasno skladišči in na katerem jih zbiralec redno prevzema;
13. zbirni center je objekt ali del objekta, ki ga upravlja zbiralec in je urejen za razvrščanje, skladiščenje in pripravo zbranih izrabljenih gum ter za druge aktivnosti, povezane z njihovim oddajanjem v predelavo;
14. predelava je:
– recikliranje izrabljenih gum do proizvodov, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, preneha biti odpadek, ali
– uporaba izrabljenih gum kot gorivo ali za drugo pridobivanje energije;
15. predobdelava je katerakoli dejavnost, opravljena na izrabljenih gumah po oddaji v zbirni center zaradi njihove priprave za nadaljnjo predelavo;
16. obnova izrabljenih gum je postopek recikliranja izrabljenih gum, po katerem se obdelane gume uporabijo za namen, za katerega so bile proizvedene, s tem da se obnovljena guma ne šteje za odpadek.
II. PRAVILA RAVNANJA Z IZRABLJENIMI GUMAMI
4. člen
(obveznost povzročitelja odpadkov)
(1) Povzročitelj odpadkov mora izrabljene gume oddati zbiralcu.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko povzročitelj odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pri katerem nastajajo izrabljene gume v količini 50 kilogramov letno ali manj, ali fizična oseba, izrabljene gume zbiralcu prepusti.
(3) Povzročitelj odpadkov mora izrabljene gume oddati ali prepustiti zbiralcu brezplačno, ne glede na morebitno vrednost materialov v njih.
(4) Za vsako pošiljko izrabljenih gum, ki jih povzročitelj odpadkov odda zbiralcu in zbiralec prevzame, mora biti izpolnjen evidenčni list v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Pošiljka izrabljenih gum iz tega odstavka je količina izrabljenih gum, ki jih zbiralec prevzame od povzročitelja v obdobju 30 dni.
(5) Povzročitelj odpadkov mora evidenčne liste iz prejšnjega odstavka predložiti ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.
(6) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko povzročitelj odpadkov izrabljene gume prepusti serviserju, povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba, pa tudi izvajalcu občinske gospodarske javne službe, ki opravlja dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: izvajalec občinske javne službe).
5. člen
(mesto oddaje ali prepuščanja)
(1) Povzročitelj odpadkov mora izrabljene gume, preden jih odda ali prepusti zbiralcu, hraniti ločeno od drugih odpadkov.
(2) Prepuščanje izrabljenih gum na prevzemnih mestih za komunalne odpadke je prepovedano.
(3) Povzročitelj odpadkov, pri katerem nastajajo izrabljene gume v količini 10 ton letno ali več, mora urediti prevzemno mesto in zagotoviti reden prevzem teh gum s strani zbiralca.
(4) Povzročitelj odpadkov, pri katerem nastajajo izrabljene gume v količini manj kakor 10 ton in več kot 50 kilogramov letno, mora urediti začasno skladiščenje teh gum in zagotoviti njihov prevzem s strani zbiralca najmanj enkrat letno.
(5) Povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pri katerem nastajajo izrabljene gume v količini 50 kilogramov letno ali manj, lahko prepušča te gume v zbirnem centru zbiralca, lahko pa jih prepušča zbiralcu tudi na najbližjem ali zaradi drugih razlogov primernem prevzemnem mestu iz tretjega odstavka tega člena, če se z upravljavcem prevzemnega mesta o tem dogovori.
(6) Povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba, lahko izrabljene gume prepušča tudi v zbirnem centru ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov, ki ga upravlja izvajalec občinske javne službe.
6. člen
(obveznosti izvajalca občinske javne službe)
(1) Izvajalec občinske javne službe v svojem zbirnem centru ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov izrabljenih gum od povzročitelja odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme prevzeti.
(2) Izvajalec občinske javne službe v zbirnem centru iz prejšnjega odstavka od povzročitelja odpadkov, ki je fizična oseba, ne sme prevzeti izrabljenih gum v količini, ki presega 50 kilogramov.
(3) Izvajalec občinske javne službe mora izrabljene gume, ki jih prevzame v svojem zbirnem centru, in izrabljene gume, ki jih prevzame v okviru čiščenja ter urejanja javnih površin in prevzemnih mest za komunalne odpadke ali jih izloči pri sortiranju mešanih komunalnih odpadkov, oddati zbiralcu. Izrabljene gume mora zbiralcu oddati brezplačno ne glede na stroške njihovega prevzema ali prevoza ali morebitne vrednosti materialov v njih.
7. člen
(prevzem izrabljenih gum pri serviserju)
(1) Serviser mora prevzeti izrabljene gume od povzročitelja odpadkov, za katerega opravi storitev vzdrževanja njegovega vozila, razen v primeru, če jih ta po opravljeni zamenjavi gum želi obdržati.
(2) Serviser mora prevzeti izrabljeno gumo iz prejšnjega odstavka brezplačno, razen v primeru, ko jo zamenja z gumo, za katero ni dokazila, da jo je prvič dal v promet proizvajalec, ki v skladu s to uredbo zagotavlja zbiranje izrabljenih gum. V takem primeru mora serviser prevzem izrabljene gume zaračunati.
(3) Za dokazilo iz prejšnjega odstavka se šteje, če je proizvajalčev načrt ravnanja z izrabljenimi gumami iz 14. člena te uredbe oziroma skupni načrt iz 18. člena te uredbe, v katerega je proizvajalec vključen, vpisan v evidenco iz 20. člena te uredbe, kar je razvidno iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh ministrstva.
(4) Serviser v primeru iz drugega odstavka tega člena prevzem izrabljene gume obračuna v skladu z osnovami za določitev tarife, ki je določena za te primere v skladu z načrtom ravnanja z izrabljenimi gumami iz 14. člena te uredbe oziroma v skladu s skupnim načrtom iz 18. člena te uredbe.
(5) Če ima serviser urejeno prevzemno mesto, lahko prevzema izrabljene gume tudi od drugih povzročiteljev odpadkov, za katere ne opravi storitve vzdrževanja vozila.
(6) Serviser izrabljene gume, ki jih je prevzel od povzročiteljev odpadkov, odda zbiralcu, skupaj z njimi pa tudi sredstva iz četrtega odstavka tega člena.
III. OBVEZNOSTI PROIZVAJALCEV
8. člen
(odgovornost proizvajalcev)
Proizvajalci morajo zagotavljati takšno ravnanje z izrabljenimi gumami, da se zberejo vse izrabljene gume, ki nastanejo v Republiki Sloveniji v posameznem koledarskem letu, in da se vse zbrane izrabljene gume oddajo v predelavo.
9. člen
(obveznost proizvajalca)
(1) Proizvajalec lahko daje gume v promet v Republiki Sloveniji, če na svoje stroške zagotavlja zbiranje izrabljenih gum od povzročiteljev odpadkov ter izvajalcev občinske javne službe in predelavo vseh prevzetih izrabljenih gum.
(2) Proizvajalec mora zbiranje in predelavo zagotoviti za takšen delež nastalih izrabljenih gum, ki je sorazmeren njegovemu deležu v količini gum, ki so v Republiki Sloveniji prvič dane v promet.
(3) Obveznost proizvajalca iz prvega odstavka tega člena ne velja za gume, ki:
– se iznosijo v EU ali izvozijo v tretje države,
– so vgrajene v vozila, ki so dana prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, ali
– so vgrajene v vozila, ki se iznosijo v EU ali izvozijo v tretje države.
(4) Za dokazilo o gumah iz prejšnjega odstavka štejejo podatki o obračunu okoljske dajatve oziroma vračilu obračunanih sredstev okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum, s katerimi razpolaga organ, pristojen za obračun te okoljske dajatve.
10. člen
(evidenca proizvajalcev)
Proizvajalec mora biti vpisan v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev gum ter proizvajalcev obnovljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum.
11. člen
(način izpolnjevanja obveznosti proizvajalca)
(1) Proizvajalec lahko svojo obveznost iz prvega odstavka 9. člena te uredbe zagotavlja samostojno ali skupaj z drugimi proizvajalci, če predstavljajo reprezentativno skupino proizvajalcev.
(2) Šteje se, da je skupina proizvajalcev reprezentativna, če daje v promet najmanj 65% vseh gum, ki so dane v promet v Republiki Sloveniji.
(3) Izpolnjevanje merila iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na podlagi podatkov za zadnje obračunsko obdobje obračuna okoljske dajatve oziroma vračila obračunanih sredstev okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum.
12. člen
(zagotavljanje zbiranja in predelave)
(1) Proizvajalec mora zagotavljati zbiranje izrabljenih gum od povzročiteljev in izvajalcev občinske javne službe na celotnem območju Republike Slovenije.
(2) Proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznost iz prvega odstavka 9. člena te uredbe, lahko zbiranje izrabljenih gum zagotavlja sam kot zbiralec ali pa prenese obveznost zbiranja s pogodbo na zbiralca.
(3) Proizvajalec mora s pogodbo iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da zbiralec:
– izrabljene gume zbira in oddaja predelovalcu izrabljenih gum (v nadaljnjem besedilu: predelovalec) v skladu z načrtom ravnanja z izrabljenimi gumami iz 14. člena te uredbe in
– proizvajalcu redno posreduje podatke o zbranih ter v predelavo oddanih izrabljenih gumah iz svoje evidence v skladu s 26. členom te uredbe.
(4) Proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznost iz prvega odstavka 9. člena te uredbe, mora za predelavo zbranih izrabljenih gum imeti sklenjeno pogodbo z enim ali več predelovalci. Pogodbo proizvajalec lahko sklene le z osebo, ki ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
13. člen
(obveščanje javnosti in povzročiteljev odpadkov)
(1) Proizvajalec mora z oglaševalnimi akcijami zagotoviti obveščanje javnosti o namenu in ciljih zbiranja izrabljenih gum ter o ravnanju z njimi.
(2) Proizvajalec mora zagotoviti, da so povzročitelji odpadkov, še posebej serviserji, seznanjeni z:
– možnimi učinki odmetavanja ali kopičenja izrabljenih gum na okolje,
– prepovedjo prepuščanja izrabljenih gum na prevzemnih mestih za komunalne odpadke,
– razpoložljivimi sistemi zbiranja in možnostmi brezplačnega prepuščanja oziroma oddajanja izrabljenih gum in
– načini njihove predelave.
14. člen
(načrt ravnanja z izrabljenimi gumami)
(1) Proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznost iz prvega odstavka 9. člena te uredbe, mora imeti načrt ravnanja z izrabljenimi gumami (v nadaljnjem besedilu: načrt), v katerem v skladu s to uredbo in na podlagi predvidene letne količine zbranih izrabljenih gum, izražene v kilogramih, opredeli svoje obveznosti v zvezi z zbiranjem in predelavo izrabljenih gum in način njihovega izvajanja.
(2) Predvidena letna količina zbranih izrabljenih gum iz prejšnjega odstavka se oceni na podlagi letne količine gum, ki jih proizvajalec prvič da v promet v Republiki Sloveniji.
(3) Načrt mora vsebovati zlasti podatke o:
– firmi in sedežu oziroma imenu in naslovu proizvajalca, za katerega velja načrt,
– predvidenem načinu in obsegu prevzemanja izrabljenih gum od povzročiteljev odpadkov ter izvajalcev občinske javne službe in predvidenem načinu preverjanja mase prevzetih izrabljenih gum in oddanih izrabljenih gum v predelavo,
– firmi in sedežu oziroma imenu in naslovu oseb, ki bodo kot zbiralci prevzemale izrabljene gume iz prejšnje alinee,
– opremi, s katero za prevzemanje izrabljenih gum razpolagajo osebe iz prejšnje alinee, in o vrsti, zmogljivosti ter lokaciji njihovih zbirnih centrov,
– firmi in sedežu oziroma imenu in naslovu predelovalcev, s katerimi je proizvajalec v skladu s četrtim odstavkom 12. člena te uredbe sklenil pogodbo, ter o predvidenem načinu predelave,
– osnovah za določanje tarife, v skladu s katero serviser obračunava prevzem izrabljene gume iz drugega odstavka 7. člena te uredbe, in o načinu obveščanja serviserjev o njej,
– osnovah za določanje tarife, v skladu s katero zbiralec obračunava prevzem izrabljene gume, ki nastane pri razgradnji izrabljenih motornih vozil ali mu jo prepusti končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja, in o načinu obveščanja izvajalcev razgradnje motornih vozil ter končnih uporabnikov brez predhodnega dobavitelja o njej,
– načinu vodenja in vsebini evidence o prevzemanju izrabljenih gum in ravnanju z njimi,
– načinu in obsegu obveščanja javnosti in povzročiteljev odpadkov v zvezi z ravnanjem z izrabljenimi gumami.
15. člen
(vpis načrta in zbiralcev v evidenco)
(1) Načrt mora biti vpisan v evidenco načrtov ravnanja z izrabljenimi gumami iz 20. člena te uredbe.
(2) Proizvajalec mora k vlogi za vpis v evidenco iz prejšnjega odstavka poleg načrta priložiti:
– predpogodbe z osebami, ki bodo kot zbiralci zanj prevzemale izrabljene gume, če ne bo opravljal zbiranja sam,
– dokazila, da osebe iz prejšnje alinee izpolnjujejo pogoje za vpis v evidenco zbiralcev iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in
– pogodbe s predelovalci.
(3) Ministrstvo preveri skladnost načrta s to uredbo in vpiše načrt v evidenco iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da:
– je proizvajalec vpisan v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev gum ter proizvajalcev obnovljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum,
– je predloženi načrt izdelan v skladu s to uredbo in je z njim zagotovljeno ravnanje z izrabljenimi gumami v skladu z zahtevami iz te uredbe in
– osebe, ki bodo izvajale zbiranje izrabljenih gum, izpolnjujejo pogoje za vpis v evidenco zbiralcev iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Ministrstvo proizvajalcu izda odločbo o vpisu načrta v evidenco iz prejšnjega odstavka, v kateri določi način in obseg prevzemanja izrabljenih gum in njihovega oddajanja v predelavo ter druge pogoje za izvajanje obveznost iz prvega odstavka 9. člena te uredbe.
(5) Ministrstvo osebe iz tretje alinee tretjega odstavka tega člena po uradni dolžnosti vpiše v evidenco zbiralcev iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
16. člen
(skupno izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev)
(1) Proizvajalci, ki nameravajo svoje obveznosti iz prvega odstavka 9. člena te uredbe izpolnjevati skupaj, morajo skleniti dogovor, s katerim pristopijo k izvajanju skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi gumami (v nadaljnjem besedilu: skupni načrt) in določijo nosilca skupnega načrta, ki v njihovem imenu zagotavlja zbiranje in predelavo izrabljenih gum in druge s tem povezane aktivnosti, določene s to uredbo.
(2) Nosilec skupnega načrta je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, katerega proizvajalci iz prejšnjega odstavka s pogodbo pooblastijo za njihovo zastopanje pri ravnanju z izrabljenimi gumami v skladu s to uredbo.
(3) Proizvajalci morajo v dogovoru iz prvega odstavka tega člena nosilcu skupnega načrta določiti tudi obseg pooblastil za njihovo zastopanje pri ravnanju z izrabljenimi gumami in usklajevanje ter vodenje skupnih opravil in zadev, potrebnih za izvajanje skupnega načrta.
(4) Proizvajalec lahko svoje obveznosti iz prvega odstavka 9. člena te uredbe izpolnjuje istočasno le v okviru enega skupnega načrta.
17. člen
(zagotavljanje zbiranja in predelave ter obveščanja javnosti v primeru skupnega načrta)
(1) V primeru zagotavljanja ravnanja z izrabljenimi gumami v okviru skupnega načrta mora nosilec skupnega načrta v imenu proizvajalcev, ki so pristopili k skupnemu načrtu, zagotavljati zbiranje izrabljenih gum in njihovo predelavo na način, določen v 12. členu te uredbe, ter obveščanje javnosti in povzročiteljev odpadkov na način, določen v 13. členu te uredbe.
(2) Nosilec skupnega načrta mora voditi in vzdrževati evidenco proizvajalcev, ki so vključeni v izvajanje skupnega načrta, in ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo omogočiti vpogled vanjo.
18. člen
(skupni načrt)
(1) Proizvajalci iz prvega odstavka 16. člena te uredbe v skupnem načrtu v skladu s to uredbo in na podlagi njihovih predvidenih letnih količin zbranih izrabljenih gum, izraženih v kilogramih, opredelijo svoje obveznosti v zvezi z zbiranjem in predelavo izrabljenih gum in način njihovega izvajanja.
(2) Predvidene letne količine zbranih izrabljenih gum iz prejšnjega odstavka se ocenijo na podlagi letnih količine gum, ki jih proizvajalci prvič dajo v promet v Republiki Sloveniji.
(3) Skupni načrt mora vsebovati zlasti podatke o:
– firmi in sedežu oziroma imenu in naslovu nosilca skupnega načrta,
– firmi in sedežu oziroma imenu in naslovu proizvajalcev, ki so vključeni v izvajanje skupnega načrta,
– predvidenem načinu in obsegu prevzemanja izrabljenih gum od povzročiteljev odpadkov ter izvajalcev občinske javne službe in predvidenem načinu preverjanja mase prevzetih izrabljenih gum in oddanih izrabljenih gum v predelavo,
– firmi in sedežu oziroma imenu in naslovu oseb, ki bodo kot zbiralci prevzemale izrabljene gume iz prejšnje alinee,
– opremi, s katero za prevzemanje izrabljenih gum razpolagajo osebe iz prejšnje alinee, in o vrsti, zmogljivosti ter lokaciji njihovih zbirnih centrov,
– firmi in sedežu oziroma imenu in naslovu predelovalcev, s katerimi je nosilec skupnega načrta v skladu s četrtim odstavkom 12. člena te uredbe sklenil pogodbo, ter o predvidenem načinu predelave,
– osnovah za določanje tarife, v skladu s katero nosilec skupnega načrta obračunava stroške izvajanja skupnega načrta posameznemu proizvajalcu, ki je vključen v skupni načrt,
– osnovah za določanje tarife, v skladu s katero serviser obračunava prevzem izrabljene gume iz drugega odstavka 7. člena te uredbe, in o načinu obveščanja serviserjev o njej,
– osnovah za določanje tarife, v skladu s katero zbiralec obračunava prevzem izrabljene gume, ki nastane pri razgradnji izrabljenih motornih vozil ali mu jo prepusti končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja, in o načinu obveščanja izvajalcev razgradnje motornih vozil ter končnih uporabnikov brez predhodnega dobavitelja o njej,
– načinu vodenja in vsebini evidence o prevzemanju izrabljenih gum in ravnanju z njimi,
– načinu in obsegu obveščanja javnosti in povzročiteljev odpadkov v zvezi z ravnanjem z izrabljenimi gumami.
19. člen
(vpis skupnega načrta in zbiralcev v evidenco)
(1) Skupni načrt mora biti vpisan v evidenco načrtov ravnanja z izrabljenimi gumami iz 20. člena te uredbe. Vlogo za vpis skupnega načrta v evidenco iz prejšnjega stavka v imenu proizvajalcev, ki jih zastopa, vloži nosilec skupnega načrta.
(2) K vlogi iz prejšnjega odstavka morajo biti poleg skupnega načrta priloženi:
– dogovor proizvajalcev o pristopu k skupnemu načrtu,
– predpogodbe z osebami, ki bodo kot zbiralci prevzemale izrabljene gume, če nosilec skupnega načrta ne bo opravljal zbiranja sam,
– dokazila, da osebe iz prejšnje alinee izpolnjujejo pogoje za vpis v evidenco zbiralcev iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in
– pogodbe s predelovalci.
(3) Ministrstvo preveri skladnost skupnega načrta s to uredbo in vpiše skupni načrt v evidenco iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da:
– proizvajalci, ki so pristopili k priloženemu dogovoru o izvajanju skupnega načrta, predstavljajo reprezentativno skupino proizvajalcev v skladu z drugim odstavkom 11. člena te uredbe,
– so proizvajalci iz prejšnje alinee vpisani v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev gum ter proizvajalcev obnovljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum,
– je predloženi dogovor proizvajalcev o pristopu k skupnemu načrtu v skladu s to uredbo,
– je predloženi skupni načrt izdelan v skladu s to uredbo in je z njim zagotovljeno ravnanje z izrabljenimi gumami v skladu z zahtevami iz te uredbe in
– osebe, ki bodo izvajale zbiranje izrabljenih gum, izpolnjujejo pogoje za vpis v evidenco zbiralcev iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Ministrstvo nosilcu skupnega načrta izda odločbo o vpisu skupnega načrta v evidenco iz prejšnjega odstavka, v kateri določi način in obseg prevzemanja izrabljenih gum in njihovega oddajanja v predelavo ter druge pogoje za izvajanje obveznosti v imenu proizvajalcev, ki so v skupni načrt vključeni.
(5) Ministrstvo osebe iz pete alinee tretjega odstavka tega člena po uradni dolžnosti vpiše v evidenco zbiralcev iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
20. člen
(evidenca načrtov ravnanja z izrabljenimi gumami)
(1) Ministrstvo zaradi izvajanja nalog in postopkov po tej uredbi vodi in vzdržuje evidenco načrtov ravnanja z izrabljenimi gumami, ki pod zaporednimi številkami vsebuje o posameznem načrtu oziroma skupnem načrtu naslednje podatke:
– datum vpisa načrta oziroma skupnega načrta v evidenco,
– firmo in sedež oziroma ime in naslov proizvajalca, za katerega velja načrt,
– firmo in sedež oziroma ime in naslov nosilca skupnega načrta, če gre za skupni načrt,
– seznam proizvajalcev, ki so vključeni v skupni načrt, če gre za skupni načrt (firmo in sedež oziroma ime in naslov proizvajalcev),
– firmo in sedež oziroma ime in naslov zbiralcev in
– firmo in sedež oziroma ime in naslov predelovalcev.
(2) Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka so javni in objavljeni na spletnih straneh ministrstva.
21. člen
(sprememba načrta oziroma skupnega načrta)
(1) Proizvajalec oziroma nosilec skupnega načrta mora vsako večjo spremembo načrta oziroma skupnega načrta ali spremembo firme ali sedeža oziroma imena ali naslova proizvajalca pisno prijaviti ministrstvu, kar izkazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(2) Za večjo spremembo iz prejšnjega odstavka se šteje vsaka sprememba, ki vpliva na izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev po tej uredbi, zlasti pa sprememba glede vključenih zbiralcev ali predelovalcev. V primeru skupnega načrta se odstop obstoječega ali pristop novega proizvajalca k izvajanju skupnega načrta šteje za večjo spremembo.
(3) Proizvajalec oziroma nosilec skupnega načrta lahko začne izvajati spremenjeni načrt oziroma skupni načrt takoj po pisni prijavi iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če ministrstvo ugotovi, da je prijavljena sprememba načrta oziroma skupnega načrta v skladu s to uredbo in je z njo zagotovljeno ravnanje z izrabljenimi gumami v skladu z zahtevami iz te uredbe, spremembo vpiše v evidenco načrtov ravnanja z izrabljenimi gumami.
(5) Če ministrstvo v šestih mesecih od prejema prijave iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da sprememba načrta oziroma skupnega načrta ni v skladu s to uredbo in z njo ni zagotovljeno ravnanje z izrabljenimi gumami v skladu z zahtevami iz te uredbe, proizvajalca oziroma nosilca skupnega načrta o tem pisno obvesti in ga pozove, da v določenem roku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti ter da o tem pisno obvesti ministrstvo.
(6) Če proizvajalec oziroma nosilec skupnega načrta v določenem roku obvestila iz prejšnjega odstavka ministrstvu ne posreduje, se šteje, da pomanjkljivosti ni odpravil, načrt oziroma skupni načrt pa se izbriše iz evidence načrtov ravnanja z izrabljenimi gumami.
22. člen
(izbris načrta oziroma skupnega načrta iz evidence)
(1) Ministrstvo izbriše načrt iz evidence načrtov ravnanja z izrabljenimi gumami in izda proizvajalcu, za katerega velja načrt, odločbo o izbrisu, če ugotovi, da proizvajalec:
– ne zagotavlja ravnanja z izrabljenimi gumami v skladu z načrtom,
– ne poroča o ravnanju z izrabljenimi gumami v skladu s to uredbo,
– ne zagotavlja finančnega jamstva v skladu s 33. členom te uredbe,
– ni vpisan v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev gum ter proizvajalcev obnovljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum, ali
– na predlog proizvajalca.
(2) Ministrstvo izbriše skupni načrt iz evidence načrtov ravnanja z izrabljenimi gumami in izda nosilcu skupnega načrta odločbo o izbrisu, če ugotovi, da:
– nosilec skupnega načrta ne zagotavlja ravnanja z izrabljenimi gumami v skladu s skupnim načrtom,
– nosilec skupnega načrta ne poroča o ravnanju z izrabljenimi gumami v skladu s to uredbo,
– nosilec skupnega načrta ne zagotavlja finančnega jamstva v skladu s 33. členom te uredbe,
– proizvajalci, ki so vključeni v skupni načrt, niso vpisani v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev gum ter proizvajalcev obnovljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum,
– proizvajalci, ki so vključeni v izvajanje skupnega načrta, na podlagi podatkov o dajanju gum v promet ne predstavljajo več reprezentativne skupine proizvajalcev v skladu z drugim odstavkom 11. člena te uredbe, ali
– na predlog proizvajalcev, ki so vključeni v izvajanje skupnega načrta.
(3) V primeru iz prve alinee prvega odstavka tega člena in prve alinee prejšnjega odstavka ministrstvo izvede izbris načrta ali skupnega načrta na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpektorja. V drugih primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena pa izvede izbris po pravnomočnosti odločbe o izbrisu iz evidence.
IV. OBVEZNOST KONČNEGA UPORABNIKA BREZ PREDHODNEGA DOBAVITELJA
23. člen
(obveznost končnega uporabnika brez predhodnega dobavitelja)
(1) Končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja mora zagotavljati predelavo izrabljenih gum, ki nastanejo v okviru izvajanja njegove dejavnosti.
(2) Končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja lahko obveznost iz prejšnjega odstavka izpolnjuje tako, da:
– izrabljene gume neposredno prepušča zbiralcu, če letna količina njegovih izrabljenih gum ne presega 50 kilogramov,
– sam zagotavlja oddajanje svojih izrabljenih gum v predelavo ali
– pristopi k dogovoru proizvajalcev o izvajanju skupnega načrta.
(3) Končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja, ki sam oddaja svoje izrabljene gume v predelavo, mora imeti sklenjeno pogodbo z enim ali več predelovalci. Končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja lahko pogodbo sklene le z osebo, ki ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(4) Končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja, pri katerem letna količina izrabljenih gum presega 50 kilogramov, mora o ravnanju z njimi poročati ministrstvu v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
V. OBVEZNOST ODDAJANJA IZRABLJENIH GUM, KI NASTANEJO PRI PREDELAVI IZRABLJENIH MOTORNIH VOZIL
24. člen
(obveznost izvajalca predelave izrabljenih motornih vozil)
(1) Izvajalec predelave izrabljenih motornih vozil mora izrabljene gume, ki nastanejo pri razgradnji izrabljenih motornih vozil, izvedeni na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili:
– oddati zbiralcu ali
– sam zagotoviti oddajanje izrabljenih gum v predelavo.
(2) Za vsako pošiljko izrabljenih gum, ki jih izvajalec predelave iz prejšnjega odstavka odda zbiralcu in zbiralec prevzame, mora biti izpolnjen evidenčni list v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Pošiljka izrabljenih gum iz tega odstavka je količina izrabljenih gum, ki jih zbiralec prevzame od izvajalca v obdobju 30 dni.
(3) Izvajalec predelave mora evidenčne liste iz prejšnjega odstavka predložiti ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.
(4) Izvajalec predelave izrabljenih motornih vozil, ki sam oddaja svoje izrabljene gume v predelavo, mora imeti sklenjeno pogodbo z enim ali več predelovalci. Izvajalec predelave izrabljenih motornih vozil lahko pogodbo sklene le z osebo, ki ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
VI. OBVEZNOSTI ZBIRALCA
25. člen
(obveznosti zbiralca)
(1) Zbiralec mora zbirati izrabljene gume od povzročiteljev odpadkov in izvajalcev lokalne javne službe in jih oddajati v predelavo v skladu z načrtom ali skupnim načrtom, v katerega je vključen.
(2) Zbiralec mora za zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih izrabljenih gum urediti enega ali več zbirnih centrov, tako da je zagotovljeno njihovo zbiranje na celotnem območju Slovenije.
(3) Zbiralec mora od povzročiteljev odpadkov in izvajalcev lokalne javne službe prevzemati izrabljene gume brezplačno, ne glede na morebitne stroške, ki nastanejo pri njihovem zbiranju ali predelavi.
(4) Zbiralec mora prevzeti izrabljene gume tudi od končnega uporabnika brez predhodnega dobavitelja, ki ni pristopil k skupnemu načrtu, če mu jih želi prepustiti, in od izvajalca predelave izrabljenih motornih vozil iz prejšnjega člena, če mu jih želi oddati.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko zbiralec prevzem izrabljenih gum zaračuna, obračuna pa ga v skladu s tarifo, ki je določena za te primere v skladu z načrtom oziroma skupnim načrtom, v katerega je zbiralec vključen.
(6) Za vsako pošiljko izrabljenih gum, ki jih zbiralec odda predelovalcu, mora biti izpolnjen evidenčni list v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Pošiljka izrabljenih gum iz tega odstavka je količina izrabljenih gum, ki jih predelovalec prevzame od zbiralca v enem dnevu.
(7) Minister, pristojen za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše način ločenega shranjevanja in skladiščenja izrabljenih gum pri povzročitelju odpadkov iz 5. člena te uredbe, zbiralcu iz tega člena in predelovalcu iz 27. člena te uredbe.
26. člen
(evidenca o izrabljenih gumah in poročanje)
(1) Zbiralec mora v evidenci o zbiranju odpadkov, ki jo vodi skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, voditi tudi podatke o:
– proizvajalcih, za katere izrabljene gume zbira in oddaja v predelavo,
– celotni masi zbranih izrabljenih gum, ločeno po zbirnih centrih, in
– celotni masi izrabljenih gum, oddanih v predelavo, ločeno po izvajalcih predelave.
(2) Če zbiralec zbira izrabljene gume v okviru več načrtov ali skupnih načrtov, mora podatke iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka voditi ločeno za vsak načrt oziroma skupni načrt posebej, ločeno pa mora voditi tudi podatke o izrabljenih gumah, prevzetih od končnih uporabnikov brez predhodnega dobavitelja v skladu s 23. členom te uredbe, in izrabljenih gumah, prevzetih od izvajalcev predelave izrabljenih motornih vozil v skladu s 24. členom te uredbe.
(3) Zbiralec mora o zbranih izrabljenih gumah in ravnanju z njimi poročati ministrstvu v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
VII. PREDELAVA IZRABLJENIH GUM
27. člen
(predelava izrabljenih gum)
(1) Predelovalec mora izrabljene gume predelati tako, da se:
– reciklirajo do proizvodov, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, prenehajo biti odpadek, ali
– uporabijo kot gorivo ali za drugo pridobivanje energije.
(2) Ministrstvo predelovalcu iz prejšnjega odstavka podrobneje določi pogoje recikliranja izrabljenih gum v proizvode, ki prenehajo biti odpadek, v okoljevarstvenem dovoljenju za predelavo izrabljenih gum, tako da upošteva Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu »Razlaga Evropske komisije o odpadkih in stranskih proizvodih (COM(2007) 59 konč. z dne 21. februarja 2007«.
(3) Sporočilo iz prejšnjega odstavka je dosegljivo v slovenskem jeziku na spletnih straneh Evropske komisije.
VIII. POROČANJE O RAVNANJU Z IZRABLJENIMI GUMAMI
28. člen
(poročilo o ravnanju z izrabljenimi gumami)
(1) Proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznost iz prvega odstavka 9. člena te uredbe, mora najpozneje do 31. marca tekočega leta posredovati ministrstvu poročilo o ravnanju z izrabljenimi gumami (v nadaljnjem besedilu: poročilo) za preteklo koledarsko leto.
(2) Poročilo mora biti posredovano v elektronski obliki na obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva.
(3) Poročilo mora vsebovati podatke o:
– količini prevzetih izrabljenih gum od povzročiteljev odpadkov, izraženi v kilogramih,
– količini prevzetih izrabljenih gum od izvajalcev občinske javne službe, izraženi v kilogramih,
– količini izrabljenih gum, oddanih v predelavo, izraženi v kilogramih, ločeno po predelovalcih in glede na postopek predelave, ter
– stroških za zagotovitev ravnanja z izrabljenimi gumami.
(4) V imenu proizvajalcev in končnih uporabnikov brez predhodnega dobavitelja, ki so v skladu s to uredbo vključeni v izvajanje skupnega načrta, mora poročilo v roku iz prvega odstavka tega člena in na način iz drugega odstavka tega člena posredovati nosilec skupnega načrta.
(5) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– količini prevzetih izrabljenih gum od povzročiteljev odpadkov, izraženi v kilogramih,
– količini prevzetih izrabljenih gum od izvajalcev občinske javne službe, izraženi v kilogramih,
– količini izrabljenih gum, oddanih v predelavo, izraženi v kilogramih, ločeno po predelovalcih in glede na postopek predelave,
– načinu in obsegu izpolnjevanja obveznosti iz skupnega načrta ter
– stroških za zagotovitev izvajanja skupnega načrta, zlasti o zbranih sredstvih iz naslova obračuna proizvajalcem in končnim uporabnikom brez predhodnega dobavitelja, vključenim v skupni načrt, stroških po namenu za ravnanje z izrabljenimi gumami in porabi preostalih sredstev za zagotovitev drugih obveznosti v skladu s to uredbo.
(6) Poročilu iz prejšnjega odstavka mora biti priloženo revidirano finančno poročilo.
29. člen
(dopolnitev poročila)
(1) Ministrstvo lahko od proizvajalca oziroma nosilca skupnega načrta zahteva dopolnitev poročila, če ugotovi, da ni izdelano v skladu z zahtevami iz prejšnjega člena ali iz njega ni razvidno izpolnjevanje obveznosti glede na načrt oziroma skupni načrt.
(2) Če proizvajalec ali nosilec skupnega načrta ministrstvu zahtevane dopolnitve poročila ne posreduje v roku, ki ga ministrstvo določi v zahtevi iz prejšnjega odstavka, se šteje, da poročilo ni oddano.
IX. OBVEZNI PREVZEM IZRABLJENIH GUM IN IZRAVNAVA OBVEZNOSTI
30. člen
(določanje obveznosti prevzema)
(1) Ministrstvo določi proizvajalcem, ki samostojno izpolnjujejo obveznost iz prvega odstavka 9. člena te uredbe, in nosilcem skupnega načrta za vsako koledarsko leto količino izrabljenih gum, ki so jo v tem letu dolžni obvezno zbrati.
(2) Ministrstvo obvezni prevzem izrabljenih gum iz prejšnjega odstavka posameznemu proizvajalcu oziroma nosilcu skupnega načrta določi z odločbo najkasneje do 31. julija za tekoče leto.
31. člen
(količina obveznega prevzema)
(1) Ministrstvo določi količino izrabljenih gum, ki morajo biti skladno z načrtom oziroma skupnim načrtom v tekočem letu obvezno prevzete, tako da je enaka 75% količine gum, ki so jih posamezni proizvajalci oziroma v primeru skupnega načrta proizvajalci, vključeni v skupni načrt, dali v promet v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
(2) Količino izrabljenih gum iz prejšnjega odstavka ministrstvo izračuna na podlagi podatkov o gumah, danih v promet v preteklem letu, pridobljenih od organa, pristojnega za obračun okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum.
32. člen
(izravnava obveznega prevzema)
(1) Na podlagi poročila iz 28. člena te uredbe ministrstvo ugotovi, ali je posamezni proizvajalec oziroma nosilec skupnega načrta zagotovil obvezni prevzem za takšno količino izrabljenih gum, kot mu je bila z odločbo iz drugega odstavka 30. člena te uredbe naložena.
(2) Če ministrstvo ugotovi, da je posamezni proizvajalec oziroma nosilec skupnega načrta iz prejšnjega odstavka v letu, za katero velja poročilo, prevzel večjo količino izrabljenih gum, kot mu je bila z odločbo o obveznem prevzemu naložena, mu razliko v količini odšteje od količine obveznega prevzema, določene na način iz prejšnjega člena v odločbi o obveznem prejemu za tekoče leto.
(3) Če ministrstvo ugotovi, da je posamezni proizvajalec oziroma nosilec skupnega načrta iz prvega odstavka tega člena v letu, za katero velja poročilo, prevzel manjšo količino izrabljenih gum, kot mu je bila z odločbo o obveznem prevzemu naložena, mu razliko v količini prišteje h količini obveznega prevzema v odločbi o obveznem prevzemu za tekoče leto.
X. FINANČNO JAMSTVO
33. člen
(obveznost finančnega jamstva)
(1) Proizvajalec, ki samostojno zagotavlja izpolnjevanje obveznosti iz prvega odstavka 9. člena te uredbe, mora zaradi poplačila stroškov zbiranja in predelave izrabljenih gum v primeru, da ne izpolni svojih obveznosti, določenih na način iz drugega odstavka 30. člena te uredbe, zagotoviti finančno jamstvo.
(2) V primeru izvajanja skupnega načrta mora finančno jamstvo zaradi poplačila stroškov zbiranja in predelave izrabljenih gum v primeru, da niso izpolnjene obveznosti, določene nosilcu skupnega načrta na način iz drugega odstavka 30. člena te uredbe, zagotoviti nosilec skupnega načrta.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se stroški finančnega jamstva porazdelijo med proizvajalce, vključene v izvajanje skupnega načrta, sorazmerno količini gum, ki jih dajejo v promet.
(4) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena finančnega jamstva za prvo leto izvajanja načrta oziroma skupnega načrta ni treba zagotoviti. Podatki o količini prevzetih izrabljenih gum v prvem letu izvajanja načrta oziroma skupnega načrta se upoštevajo pri izračunu višine finančnega jamstva v naslednjem letu.
34. člen
(oblika finančnega jamstva)
Finančno jamstvo mora biti v obliki bančne garancije, zavarovalne police ali depozita na posebnem bančnem računu in se zagotavlja za vsako koledarsko leto posebej.
35. člen
(višina finančnega jamstva)
Višina finančnega jamstva je za posamezno leto enaka dvakratni ceni sosežiganja nenevarnih odpadkov in se za posamezni načrt oziroma skupni načrt določi na podlagi naslednjega izračuna:
– če je letna količina prevzema izrabljenih gum manjša od 30% letne količine vseh gum, ki so bile v preteklem letu dane v promet v Republiki Sloveniji, je višina finančnega jamstva enaka:
F = M(letna) x C(sežig,)
– če je letna količina prevzema izrabljenih gum enaka ali večja od 30% letne količine vseh gum, ki so bile v preteklem letu dane v promet v Republiki Sloveniji, je višina finančnega jamstva enaka:
F = M(letna) x C(sežig )x (1,3 – (M(letna)/M(celotna))),
kjer je:
– F: višina finančnega jamstva za posamezni načrt oziroma skupni načrt;
– M(letna: )letna količina obveznega prevzema izrabljenih gum, določena za posamezni načrt oziroma skupni načrt v skladu z drugim odstavkom 30. člena te uredbe;
– M(celotna: )povprečna letna količina vseh gum, ki so bile v preteklem letu dane v promet v Republiki Sloveniji;
– C(sežig: )cena sosežiganja nenevarnih odpadkov, ki jo ministrstvo določi kot povprečje cen sosežiganja izrabljenih gum v najmanj treh cementarnah, ki obratujejo v EU.
36. člen
(določitev višine finančnega jamstva)
(1) Ministrstvo določi obveznost zagotovitve finančnega jamstva za posamezno tekoče leto in njegovo višino posameznemu proizvajalcu oziroma nosilcu skupnega načrta v odločbi iz drugega odstavka 30. člena te uredbe.
(2) Proizvajalec oziroma nosilec skupnega načrta mora finančno jamstvo iz prejšnjega odstavka posredovati ministrstvu najpozneje do 31. avgusta v letu, za katerega velja finančno jamstvo, s tem da mora biti veljavnost finančnega jamstva najmanj 18 mesecev po njegovi izdaji.
(3) Ministrstvo v odločbi iz prvega odstavka tega člena obveznosti zagotovitve finančnega jamstva ne določi, če na podlagi poročila iz 28. člena te uredbe ugotovi, da je proizvajalec ali nosilec skupnega načrta v preteklem letu zagotovil prevzem in predelavo za večjo količino izrabljenih gum, kot mu je bilo z odločbo o obveznem prevzemu za to leto naloženo.
37. člen
(upravičenec do sredstev finančnega jamstva in unovčenje)
(1) Upravičenec do sredstev finančnega jamstva je ministrstvo.
(2) Ministrstvo unovči finančno jamstvo za posamezni načrt oziroma skupni načrt, če na podlagi poročila iz 28. člena te uredbe za posamezno leto ugotovi, da je proizvajalec oziroma nosilec skupnega načrta v preteklem letu zagotovil prevzem in predelavo za manjšo količino izrabljenih gum, kot mu je bilo z odločbo o obveznem prevzemu za to leto naloženo.
(3) Ministrstvo v primeru iz prejšnjega odstavka zagotovi izvedbo tistega dela obveznosti proizvajalca oziroma nosilca skupnega načrta, zaradi katerega je bilo finančno jamstvo unovčeno.
XI. NADZOR
38. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Nadzor nad izvajanjem drugega odstavka 5. člena te uredbe opravljajo tudi občinski inšpektorji.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
39. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki po določbah te uredbe nastopa kot proizvajalec, če:
1. daje gume v promet v Republiki Sloveniji, ne da bi na svoje stroške zagotovil zbiranje izrabljenih gum od povzročiteljev odpadkov in izvajalcev občinske javne službe in predelavo vseh prevzetih izrabljenih gum (prvi odstavek 9. člena);
2. ne zagotavlja zbiranja izrabljenih gum od povzročiteljev in izvajalcev občinske javne službe na celotnem območju Republike Slovenije (prvi odstavek 12. člena);
3. ne sklene z zbiralcem pogodbe o zagotavljanju njegovih obveznosti (tretji odstavek 12. člena);
4. ne zagotavlja obveščanja javnosti in povzročiteljev odpadkov na predpisan način (13. člen);
5. ne vpiše načrta v evidenco načrtov ravnanja z izrabljenimi gumami (prvi odstavek 15. člena);
6. ne prijavi ministrstvu vsake večje spremembe načrta ali spremembe firme ali sedeža oziroma imena ali naslova (prvi odstavek 21. člena);
7. ne posreduje ministrstvu poročila o ravnanju z izrabljenimi gumami za preteklo koledarsko leto v določenem času in v predpisani obliki (prvi in drugi odstavek 28. člena).
(2) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah te uredbe nastopa kot proizvajalec.
(3) Z globo od 1.200 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
40. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki po določbah te uredbe nastopa kot povzročitelj odpadkov, če:
1. ne odda izrabljenih gum zbiralcu, če je letna količina nastajanja izrabljenih gum več kot 50 kilogramov (prvi odstavek 4. člena);
2. ne predloži ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo evidenčnih listov o pošiljkah izrabljenih gum (peti odstavek 4. člena);
3. ne hrani izrabljenih gum, preden jih odda zbiralcu, ločeno od drugih odpadkov (prvi odstavek 5. člena);
4. ne uredi prevzemnega mesta, če povzroča nastajanje izrabljenih gum v količini 10 ton letno ali več, ali ne zagotovi rednega prevzema teh gum s strani zbiralca (tretji odstavek 5. člena);
5. ne uredi začasnega skladiščenja izrabljenih gum, če povzroča nastajanje izrabljenih gum v količini manj kakor 10 ton in več kot 50 kilogramov letno, in ne zagotovi, da zbiralec prevzame izrabljene gume najmanj enkrat letno (četrti odstavek 5. člena).
(2) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki po določbah te uredbe nastopa kot povzročitelj odpadkov.
(3) Z globo od 1.200 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
41. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki po določbah te uredbe nastopa kot izvajalec občinske javne službe, če:
1. v svojem zbirnem centru ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov prevzame izrabljene gume od povzročitelja odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (prvi odstavek 6. člena);
2. v svojem zbirnem centru ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov od povzročitelja odpadkov, ki je fizična oseba, prevzame gume v količini, ki presega 50 kilogramov (drugi odstavek 6. člena);
3. ne oddaja zbiralcu izrabljenih gum, prevzetih v svojem zbirnem centru, v okviru čiščenja ter urejanja javnih površin in prevzemnih mest za komunalne odpadke ali izločenih pri sortiranju mešanih komunalnih odpadkov, brez zahteve za plačilo za pokrivanje stroškov, ki so nastali pri njihovem zbiranju in prevozu, ali zaradi morebitne vrednosti materialov v njih (tretji odstavek 6. člena).
(2) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah te uredbe nastopa kot izvajalec občinske javne službe.
(3) Z globo od 1.200 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
42. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki po določbah te uredbe nastopa kot nosilec skupnega načrta, če:
1. ne zagotovi v imenu proizvajalcev, ki so pristopili k skupnemu načrtu, zbiranja izrabljenih gum, njihove predelave na predpisan način in obveščanja javnosti in povzročiteljev odpadkov na predpisan način (prvi odstavek 17. člena);
2. ne vodi in vzdržuje evidence proizvajalcev, ki so vključeni v izvajanje skupnega načrta, ali ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo ne omogoči vpogleda vanjo (drugi odstavek 17. člena);
3. ne vpiše skupnega načrta v evidenco načrtov ravnanja z izrabljenimi gumami (prvi odstavek 19. člena);
4. ne prijavi ministrstvu vsake večje spremembe skupnega načrta ali spremembe firme ali sedeža oziroma imena ali naslova proizvajalca (prvi odstavek 21. člena);
5. ne posreduje ministrstvu poročila o ravnanju z izrabljenimi gumami za preteklo koledarsko leto (četrti odstavek 28. člena);
6. ne zagotovi, da poročilo o ravnanju z izrabljenimi gumami vsebuje podatke v skladu s petim odstavkom 28. člena te uredbe in da mu je priloženo revidirano finančno poročilo (šesti odstavek 28. člena).
(2) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah te uredbe nastopa kot nosilec skupnega načrta.
(3) Z globo od 1.200 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
43. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki po določbah te uredbe nastopa kot serviser, če:
1. ne prevzema brezplačno izrabljene gume od povzročitelja odpadkov, za katerega opravi storitve vzdrževanja njegovega vozila (prvi in drugi odstavek 7. člena);
2. ne zaračuna prevzema izrabljene gume, če jo zamenja z gumo, za katero ni dokazila, da jo je prvič dal v promet proizvajalec, ki v skladu s to uredbo zagotavlja zbiranje izrabljenih gum (drugi odstavek 7. člena).
(2) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah te uredbe nastopa kot serviser.
(3) Z globo od 1.200 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
44. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki po določbah te uredbe nastopa kot zbiralec, če:
1. ne zbira izrabljenih gum od povzročiteljev odpadkov in izvajalcev občinskih javnih služb in jih ne oddaja v predelavo gum v skladu z načrtom ali skupnim načrtom, v katerega je vključen (prvi odstavek 25. člena);
2. ne uredi enega ali več zbirnih centrov za zbiranje, skladiščenje in razvrščanje prevzetih izrabljenih gum, tako da je urejeno njihovo zbiranje na celotnem območju Republike Slovenije (drugi odstavek 25. člena);
3. ne prevzema izrabljenih gum od povzročiteljev odpadkov in izvajalcev javne službe brezplačno (tretji odstavek 25. člena);
4. ne prevzema izrabljenih gum od končnega uporabnika brez predhodnega dobavitelja, ki ni pristopil k skupnemu načrtu, če mu jih želi prepustiti, in od izvajalca predelave izrabljenih motornih vozil iz 24. člena te uredbe, če mu jih želi oddati (četrti odstavek 25. člena);
5. ne vodi evidence o izrabljenih gumah ali ne poroča ministrstvu o zbranih izrabljenih gumah in ravnanju z njimi (26. člen).
(2) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah te uredbe nastopa kot zbiralec.
(3) Z globo od 1.200 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
45. člen
(prekršek)
(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki po določbah te uredbe nastopa kot končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja, če ne zagotovi za gume, ki jih je sam pridobil ali uvozil, potem ko postanejo izrabljene gume, ravnanja v skladu s 23. členom te uredbe.
(2) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah te uredbe nastopa kot končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja.
(3) Z globo od 1.200 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
46. člen
(prekršek)
(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki po določbah te uredbe nastopa kot izvajalec predelave izrabljenih motornih vozil, če ne zagotovi za gume, ki nastanejo pri razgradnji izrabljenih motornih vozil, izvedeni na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, ravnanja v skladu s 24. členom te uredbe.
(2) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah te uredbe nastopa kot izvajalec predelave izrabljenih motornih vozil.
(3) Z globo od 1.200 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
47. člen
(prekršek)
Z globo od 100 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če prepušča izrabljene gume na prevzemnih mestih za komunalne odpadke (drugi odstavek 5. člena).
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
(izvajanje obveznosti povzročiteljev odpadkov)
Povzročitelji odpadkov morajo začeti z izvajanjem svojih obveznosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenimi gumami v skladu s to uredbo najpozneje 1. januarja 2010.
49. člen
(izvajanje obveznosti občinske javne službe)
(1) Izvajalci občinske javne službe morajo začeti z izvajanjem svojih obveznosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenimi gumami v skladu s to uredbo najpozneje 1. januarja 2010.
(2) Izvajalci občinske javne službe morajo izrabljene gume, ki so jim jih prepustili povzročitelji odpadkov v obdobju sistema ravnanja z izrabljenimi gumami na podlagi Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (Uradni list RS, št. 71/06), oddati izvajalcem javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami do 13. decembra 2009.
50. člen
(izvajanje obveznosti obstoječih proizvajalcev)
(1) Obstoječi proizvajalci morajo začeti izpolnjevati svoje obveznosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenimi gumami v skladu s to uredbo najpozneje 1. januarja 2010.
(2) Obstoječi proizvajalci oziroma nosilci skupnega načrta, če se proizvajalci odločijo za skupno izpolnjevanje obveznosti iz prejšnjega odstavka, morajo oddati vlogo za vpis načrta oziroma skupnega načrta v evidenco načrtov ravnanja z izrabljenimi gumami najpozneje do 30. oktobra 2009.
51. člen
(izvajanje obveznosti končnih uporabnikov brez predhodnega dobavitelja)
Končni uporabniki brez predhodnega dobavitelja, ki na dan uveljavitve te uredbe opravljajo dejavnost, pri kateri nastajajo izrabljene gume, morajo začeti z izvajanjem svojih obveznosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenimi gumami v skladu s to uredbo najpozneje 1. januarja 2010.
52. člen
(izvajanje obveznosti izvajalcev predelave izrabljenih motornih vozil)
Izvajalci predelave izrabljenih motornih vozil, ki na dan uveljavitve te uredbe izvajajo predelavo izrabljenih motornih vozil, morajo začeti z izvajanjem svojih obveznosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenimi gumami v skladu s to uredbo najpozneje 1. januarja 2010.
53. člen
(poročanje in obvezni prevzem)
(1) Proizvajalci iz prvega odstavka 28. člena te uredbe in nosilci skupnega načrta iz četrtega odstavka 28. člena te uredbe prvič poročajo o ravnanju z izrabljenimi gumami do 31. marca 2011 za preteklo koledarsko leto.
(2) Ministrstvo obvezni prevzem izrabljenih gum v odločbah iz drugega odstavka 30. člena te uredbe v letu 2010 določi na podlagi podatkov o gumah, danih v promet v letu 2009, pridobljenih od organa, pristojnega za obračun okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum.
54. člen
(zagotovitev finančnega jamstva)
Obstoječi proizvajalci finančno jamstvo iz 33. člena te uredbe prvič zagotovijo za leto 2011.
55. člen
(veljavnost koncesije)
(1) Koncesije, ki so bile podeljene na podlagi Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (Uradni list RS, št. 48/02) in podaljšane na podlagi 28. člena Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (Uradni list RS, št. 71/06), ostanejo v veljavi do izteka koncesijskih pogodb.
(2) Osebe, ki so pridobile koncesijo iz prejšnjega odstavka, nadaljujejo zbiranje izrabljenih gum do izteka koncesijskih pogodb na način in pod pogoji, določenimi v Uredbi o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (Uradni list RS, št. 71/06).
56. člen
(prilagoditev obstoječih predelovalcev)
(1) Obstoječi predelovalci morajo predelavo izrabljenih gum uskladiti z določbami te uredbe najkasneje do 31. decembra 2010.
(2) Za obstoječega predelovalca se šteje oseba, ki na dan uveljavitve te uredbe na podlagi okoljevarstvenega dovoljenja izvaja predelavo izrabljenih gum.
57. člen
(izdaja predpisa)
Minister izda predpis iz sedmega odstavka 25. člena te uredbe v dvanajstih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
58. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (Uradni list RS, št. 71/06).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se uredba iz prejšnjega odstavka v delu, ki se nanaša na način in pogoje za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami, uporablja do 13. decembra 2009.
59. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-31/2009/6
Ljubljana, dne 30. julija 2009
EVA 2009-2511-0027
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik