Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2009 z dne 3. 7. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2009 z dne 3. 7. 2009

Kazalo

2500. Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, stran 6945.

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
O D L O K
o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena
1. člen
(1) Za kulturne spomenike državnega pomena se razglasijo dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, in sicer enote nepremične kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: enote) ali njihovi deli.
(2) Izbrane enote imajo posebno kulturno vrednost, ker so izrazit dosežek ustvarjalnosti ter pomemben del prostora in dediščine Republike Slovenije.
(3) Enote imajo izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo. Poseben pomen imajo kot celota, imenovana Plečnikova Ljubljana, zlasti za glavno mesto Slovenije.
(4) Poseben družbeni pomen posamezne enote je lahko: kulturni, arheološki, arhitekturni, etnološki, naselbinski, umetnostni, vrtnoarhitekturni in zgodovinski.
(5) Enote so varovane z namenom ohraniti ustvarjalno delo arhitekta Jožeta Plečnika in njegovih sodelavcev v Ljubljani kot dragoceno kulturno vrednoto. Razglasitev omogoča boljšo posamezno in celostno prepoznavnost, spodbuja spomeniškovarstveno in znanstvenoraziskovalno delo ter primerno rabo spomenikov.
2. člen
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, so:
– Plečnikova Ljubljana je izpeljani, materializirani koncept ureditve, ki simbolno označuje slovensko kulturno, univerzitetno, gospodarsko in politično glavno mesto; je pomemben del slovenske naselbinske dediščine,
– enote so vzorčni primer součinkovanja Plečnikove arhitekture, njenih oblik in funkcij; so izjemen del stavbne dediščine,
– enote so izjemne arhitekture, inventivne ureditve odprtih prostorov ali izbrani javni spomeniki ter so pomembne za razumevanje zgodovinskih procesov,
– Ljubljana je edino mesto, ki ga je s svojimi urbanističnimi in arhitekturnimi posegi med obema svetovnima vojnama celostno načrtoval in avtorsko zaznamoval arhitekt Jože Plečnik in so zato njegova dela pomemben del prostora in dediščine v Republiki Sloveniji in Evropi.
(2) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev posameznih Plečnikovih del za kulturne spomenike državnega pomena, so navedene posebej pri vsaki enoti dediščine, ki se v nadaljevanju tega odloka razglaša za kulturni spomenik državnega pomena.
3. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Črna vas – Cerkev sv. Mihaela (EŠD 79).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 1470/4, 1470/5, 1470/6, 1470/7, vse k. o. Trnovsko predmestje.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 1460, 1461, 1464, 1465/1, 1465/2, 1468, 1469, 1470/1, 1470/2, 1470/3, 1474, 1481, 1482, 1485, 1486, 1489, vse k. o. Trnovsko predmestje.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– cerkev sv. Mihaela je s Plečnikovo avtorsko arhitekturo, njenim konceptom (1925–1939) in izvedbo (1937–1939) ter unikatno zasnovano notranjo opremo ena najpomembnejših sakralnih stavb arhitekta Jožeta Plečnika,
– je celostna umetnina, narejena v enem livu,
– stoji na robu strnjene pozidave mesta Ljubljana in označuje ter oblikuje del južnega roba mesta.
(6) Varovani elementi spomenika so:
– stavba v celoti, njena namembnost, zunanjost in notranjost, skupaj z dostopnim stopniščem in zvonikom,
– vsa Plečnikova avtorsko oblikovana notranja oprema,
– neposredna okolica cerkve, vključno z drevjem in peščenimi dvorišči.
(7) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za to opremo je treba izdelati inventarno knjigo.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka. Za vplivno območje spomenika dodatno velja prepoved gradnje.
4. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški (EŠD 331).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 546, k. o. Spodnja Šiška.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 547, 548, 549, 550, vse k. o. Spodnja Šiška.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– dvoranska cerkev sv. Frančiška v Šiški je celostna arhitekturna in likovna umetnina (1924–1928, oprema do leta 1956),
– z zasnovo notranjega stebrišča se naslanja na grško antiko in išče sintezo med centralnim in vzdolžnim sakralnim prostorom,
– je izjemna v slovenskem in širšem evropskem prostoru.
(6) Varovani elementi spomenika so:
– stavba cerkve v celoti, njena namembnost, zunanjost in notranjost, skupaj z zvonikom,
– vsa Plečnikova avtorsko oblikovana notranja oprema,
– oprema, nastala po avtorjevi zamisli v Plečnikovi šoli, in baročni kipi (Francesco Robba).
(7) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za to opremo je treba izdelati inventarno knjigo.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka.
5. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Plečnikova hiša (EŠD 345).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi, zgodovinskimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 170/1, 170/2, 172/1, 172/2, 173, vse k. o. Trnovsko predmestje.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parcele št. *30, *56, *58/2, 154/4 (del parcele s stavbnim nizom ob Karunovi ulici), 154/5, 159/6 (del parcele s stavbnim nizom ob Karunovi ulici), 163/5 (del parcele s stavbnim nizom ob Karunovi ulici), 164/5 (del parcele s stavbnim nizom ob Karunovi ulici), 1692/1 (zahodni del parcele do mostu in vzhodnega vogala Karunove ulice), 1692/2 (vzhodni del parcele do vogalov parc. št. 1692/30 in 187/9, obe k. o. Trnovsko predmestje), 1692/36, 1692/37 (zahodni del parcele do vogalov parc. št. *55 in 37/3, obe k. o. Trnovsko predmestje), 1692/6 (severni del parcele od Karunove ulice od Eipprove), 1718, 182/1, 182/2, 182/3, 182/4, 182/5, 183/2, 183/3, 183/4, 183/5, 186/3, 186/4, 186/5, 186/6, 186/8, 186/9, 187/8, 33/1, 33/2, 37/1, 37/2, 37/3, 41/6, 7/6, 7/7 (zahodni del parcele ob parc. št. 7/6, k. o. Trnovsko predmestje), vse k. o. Trnovsko predmestje.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– predmestna pritlična hiša z vrtom iz poznega 19. stoletja, 1921–1957 dom arhitekta Jožeta Plečnika, ki ga je arhitekt nenehno preoblikoval in dopolnjeval,
– celota s prizidkom in vrtom je spomenik arhitektove domiselnosti, njegovega življenja in muzej z zbirko načrtov ter maket, ki so shranjeni v hiši,
– objekt je bil izhodiščna točka arhitektovega urbanističnega urejanja Ljubljane.
(6) Varovani elementi spomenika so:
– stavba v celoti, njena zunanjost in notranjost, z vso Plečnikovo avtorsko oblikovano notranjo opremo in originalnim inventarjem, zbranim do leta 1957,
– funkcija objekta,
– vrt in na njem shranjene spolije, vključno z elementi s Tromostovja in Čevljarskega mostu.
(7) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih in za opremo, ki jo je Plečnik osebno uporabljal, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za to opremo je treba izdelati inventarno knjigo.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka.
6. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Kongresni trg (EŠD 368). V okviru te enote se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi tudi enota Ljubljana – Spomenik demonstracijam na Kongresnem trgu (EŠD 22784).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi zgodovinskimi, arheološkimi, vrtnoarhitekturnimi ter naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 3200, 3201, 3276 (del parcele/ceste na zahodni strani Kongresnega trga, vzdolž Uršulinskega samostana), 3289 (del parcele, brez Gerberjevega stopnišča), 3290, vse k. o. Ajdovščina.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– po zasnovi arhitekta Plečnika so (1928–1940) uredili tlakovano ploščad trga, preuredili linije poti in zasaditev parka Zvezda, urejali dostope in dodali prenesene spomenike (znamenje sv. Trojice),
– Plečnik je zasnoval še spomenik demonstracijam (kip Božo Pengov), učenci posamezne dodatke (Boris Kobe, vodnjak, 1940; Anton Bitenc, Emonec, 1966),
– trg s parkom Zvezda je najpomembnejša Plečnikova zasnova odprtega prostora v jedru Ljubljane in zaključek urbanistične poteze, izteka Vegove ulice,
– trg je zgodovinsko izjemen prostor, na katerem so potekali številni pomembni dogodki v zgodovini Slovenije.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– Plečnikova avtorska zasnova parterne ureditve,
– javni spomeniki na trgu in zelenicah,
– mestno pohištvo iz obdobja Plečnikove ureditve,
– vrtnoarhitekturna zasnova z zelenicami in platanami.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, drugega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka.
7. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Narodna in univerzitetna knjižnica (EŠD 373).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi in zgodovinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parceli št. 164/1 (del parcele ob Turjaški in Gosposki ulici), 164/2, obe k. o. Ljubljana mesto.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– Narodna in univerzitetna knjižnica, zgrajena (1936–1941) po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, je celostna arhitekturna in likovna umetnina ter sodi med arhitektova najpomembnejša dela v Sloveniji,
– knjižnica je ena izmed temeljnih kulturnih institucij in gradnikov narodne identitete in nahajališče največje in osrednje zbirke slovenskih knjig.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– stavba knjižnice v celoti, njena zunanjost in notranjost,
– tlorisi in vsi gabariti,
– avtorsko izbrani materiali,
– Plečnikova avtorsko oblikovana stavbna in notranja oprema.
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za to opremo je treba izdelati inventarno knjigo.
8. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Pokopališče Navje (EŠD 383).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z zgodovinskimi, umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parceli št. 1840/1, 1840/2, obe k. o. Bežigrad.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 1761/59, 1761/60, 1761/61, 1761/64, 1763/92, 1763/93, 1769/2, 1770, 1772/1, 1772/2, 1772/3, 1772/4, 1772/5, 1772/6, 1772/7, 1773, 1796/144 (južni del parcele), 1814/1 (južni del parcele), 1814/2, 1838/1, 1839/1, 1839/2, 1839/3, 1839/4, 1839/5, 1839/6, 1841/1, 1841/2, 1843/1 (vzhodni del parcele), 1846/2, 1846/3, 1846/4, 1846/5, 1846/6, 1846/7, 1846/8 (vzhodni del parcele med Baragovim semeniščem in Navjem), 2232/5 (del parcele/ceste pred vhodom na Navje), vse k. o. Bežigrad.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– izjemen zgodovinski spomenik je vzhodni rob starega ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu, ki je bil po načrtih Plečnika (1929) in s sodelovanjem arhitekta Iva Spinčiča spremenjen in urejen v letih 1937/1938 v park spomina na velikane slovenske kulture kot simbolni slovenski Panteon. Na pokopališču so med drugimi pomembnimi osebami pokopani literati (Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Matija Čop, Emil Korytko, Fran Maselj Podlimbarski, Fran Levstik, Josip Stritar, Josip Jurčič), glasbeniki (Vojteh Valenta), znanstveniki (Josip Ressel), slikarji (Matevž Langus, Mihael Stroj) in politiki (Janez Bleiweis, Janez Nepomuk Hradeczky, Anton Korošec),
– Navje je kakovostna arhitekturna in vrtnoarhitekturna oddolžitev velikanom slovenske zgodovine.
(6) Varovani elementi spomenika so:
– zasnova,
– ureditev zunanjih površin, vključno z vrtnoarhitekturnimi elementi,
– vhodno stopnišče,
– paviljon,
– nagrobniki.
(7) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka. Za spomenik dodatno velja prepoved vožnje z vozili, razen za potrebe vzdrževanja Navja.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka. Na območju se primarno urejajo parkovne površine, prostor ob pokopališču je lahko uporabljen za podzemne parkirne prostore.
9. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Regulirana struga Ljubljanice (EŠD 386). V okviru te enote dediščine se za kulturni spomenik državnega pomena razglasijo tudi enote Ljubljana – Tromostovje (EŠD 398), Ljubljana – Vodna zapornica (EŠD 402), Ljubljana – Čevljarski most (EŠD 5642), Ljubljana – Trnovski pristan (EŠD 22826).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z vrtnoarhitekturnimi, umetnostnimi, arhitekturnimi, zgodovinskimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 3286, 3287, 3289 (severovzhodni del parcele z Gerberjevim stopniščem), vse k. o. Ajdovščina; 81/1 (vzhodni del parcele z drevoredom kostanjev ob Krakovskem nasipu), k. o. Krakovsko predmestje; parcele št. 153/18, 153/22 (vzhodni del parcele pred Čevljarskim mostom), 153/26, 154/1, 154/6, 154/9, 155, vse k. o. Ljubljana mesto; parcela št. 524 (del parcele/struge od Zmajskega do Hradeckega mostu), k. o. Poljansko predmestje; parcela št. 3841, k. o. Tabor; parcele št. 1692/12 (del parcele s transformatorsko postajo ob izlivu Gradaščice v Ljubljanico), 1706/1 (del parcele/struge od Špice do transformatorske postaje ob izlivu Gradaščice v Ljubljanico), 250/62, 250/780, vse k. o. Trnovsko predmestje.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parcelo št. 3845, k. o. Tabor.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– urejena regulirana struga Ljubljanice je najbolj unikatna in celostna mestna vodna poteza med Špico in iztekom regulacije za zapornico,
– Plečnik je zatečeno stanje z betonsko strugo preoblikoval s terasami, mostovi, konzolnimi pomoli, ograjami, zazelenitvijo in domiselnimi detajli ureditve, ki so poudarili Ljubljanico kot eno od osrednjih mestnih avenij.
(6) Varovani elementi spomenika so:
– Plečnikova avtorska ureditev z vsemi elementi okrasov brežin in dostopi, vključno z Gerberjevim stopniščem in pristanom (Makalonca),
– vsi v prvem odstavku tega člena navedeni mostovi v celoti: centralni most in obe brvi Tromostovja in Čevljarski most skupaj s tlakovanjem ob mostu,
– vodna zapornica v celoti,
– terasasta ureditev Trnovskega pristana skupaj z ozelenitvijo z vrbami žalujkami.
(7) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka. Ob morebitnem urejanju plovnega režima Ljubljanice je treba za območje ob vodni zapornici pripraviti konservatorski načrt in javni natečaj za ureditev splavnice.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka.
10. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Stadion za Bežigradom (EŠD 393).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, zgodovinskimi, vrtnoarhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 311/1, 311/2, 311/3, 311/4, 311/5, vse k. o. Bežigrad.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 2221/1 (del parcele, ki se zajeda v parcelo 311/2, k. o. Bežigrad), 310/1, 310/2, 310/3, 310/7, 312, vse k. o. Bežigrad.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– je edini tovrstni objekt, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik,
– je vzorčni primer Plečnikove arhitekture, ki zaznamuje nekdanje predmestje Bežigrad in območje glavne mestne vpadnice,
– je najstarejši ohranjeni stadion v Ljubljani, načrtovan in grajen v letih 1923–1926 in 1935–1940 po vzoru antičnih stadionov,
– na stadionu, postavljenem za potrebe katoliškega telovadnega društva Orli in evharistični kongres, so potekale številne športne, kulturne in politične prireditve, pomembne za Slovenijo.
(6) Varovani elementi spomenika so:
– velika tribuna oziroma glorieta,
– stopniščni del ob severni in južni strani gloriete,
– obe mali tribuni oziroma paviljona na severovzhodni in jugovzhodni strani,
– zidana opečna obodna ograja z originalnimi detajli okoli vsega stadiona,
– vhodno prekrito stebrišče na vzhodni strani,
– v brežine razporejene sedežne tribune,
– spominski steber z vetrnico,
– ohranjeni deli stavbne opreme, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik,
– vrtnoarhitekturna ureditev pred vhodnim stebriščem, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik,
– ohranjanje vedute stadiona med vhodnim stebriščem in glorieto, zlasti iz smeri Dunajske ceste, vključno s križiščem s Samovo cesto.
(7) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za varovane vrtnoarhitekturne elemente velja varstveni režim iz četrtega odstavka 56. člena tega odloka.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka.
11. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Cerkev sv. Florijana (EŠD 1973).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parceli št. *68, 153/6 (del parcele z dostopnim stopniščem do cerkve), obe k. o. Ljubljana mesto.
(4) Vrednoti, ki utemeljujeta razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, sta:
– Plečnikova avtorska dopolnitev (1933–1934) zunanjščine baročne cerkve sv. Florijana (1672), ki je cerkveno fasado spremenila v kakovostno arhitekturo,
– sozvočje oblikovanega mestnega vogala ob prehodu Gornjega trga proti Gradu.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– namembnost, zunanjost cerkve z dostopnim stopniščem in s konfini,
– v fasade vgrajeni kamniti detajli in niša s kipom Janeza Nepomuka (Francesco Robba, 1727).
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka.
12. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom (EŠD 1981).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 926/1, 926/2, 926/3, vse k. o. Bežigrad.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– arhitekt Plečnik je leta 1956 zakoličil današnjo lokacijo cerkve sv. Cirila in Metoda,
– cerkev je najprej načrtoval (1933–1934) kot prizidek cerkve sv. Krištofa,
– ob rušenju objekta na Gospodarskem razstavišču so po predelanih Plečnikovih načrtih (Anton Bitenc, 1958) sezidali nadomestno cerkev,
– gradnja po avtorjevi smrti leta 1957 zaznamuje spomin in spoštljiv odnos do izvirnega dela arhitekta Plečnika,
– notranjost cerkve je opremljena z izvirno Plečnikovo opremo, preneseno iz podrte cerkve.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– stavba cerkve v celoti, vključno z namembnostjo,
– Plečnikova avtorsko oblikovana notranja oprema.
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za to opremo je treba izdelati inventarno knjigo.
13. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Cerkev sv. Jerneja v Šiški (EŠD 2000).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi in zgodovinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parceli št. 1337, 1338, obe k. o. Spodnja Šiška.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– cerkev sv. Jerneja je ena najstarejših cerkva v Ljubljani (prva omemba 1370), z romanskim jedrom in baročno dozidavo,
– po letu 1936 so po Plečnikovih načrtih preuredili vsa pročelja, dodali odprt hodnik in ob cerkvi uredili stopnišče s svetilnikom ter zasadili drevje.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– stavba cerkve v celoti, vključno z namembnostjo,
– Plečnikovi dodani zunanji detajli,
– stopnišče s svetilnikom in z vrtnoarhitekturnimi elementi.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega in iz petega odstavka 56. člena tega odloka.
14. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Baragovo semenišče (EŠD 5456).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi in etnološkimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 1847, k. o. Bežigrad.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 1846/10, 1846/2, 1846/3, 1846/4, 1846/5, 1846/6, 1846/7, 1846/8, 1846/9, 1848/4, 1848/5, 1852/27, 1852/28, 1852/29, 1852/7, 1855/1, 1856/5, 1864/1, 1870, 1871 (južni del parcele s parkiriščem), 1872 (južni del parcele s parkiriščem), 1873/1, 1873/2, vse k. o. Bežigrad.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– palačo krožnega tlorisa je avtorsko zasnoval arhitekt Plečnik (1936–1938), zidavo je vodil (1938–1941) inženir Anton Suhadolc, zaključna dela so izpeljali leta 1955 po načrtih arhitekta Antona Bitenca,
– urbanistična umestitev in izjemna, simbolna krožna tlorisna zasnova sta del Plečnikove zamisli za celostno regulacijo Svetokriškega okraja,
– palača je ena največjih monumentalnih zgradb v Sloveniji iz obdobja med obema vojnama,
– v dvoranah objekta že več kakor 50 let potekajo številne družabne prireditve, pomembne za mesto.
(6) Varovani elementi spomenika so:
– obstoječa stavbna lupina v celoti,
– tlorisi in detajli dodatne ureditve vhodnih stopnišč ter Festivalne dvorane (avtor Anton Bitenc).
(7) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, tretjega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka. Varstveni režim dopušča dozidavo objekta, prilagojeno izvirni Plečnikovi zamisli krožnega tlorisa. Možno je urediti podzemne garaže v delu vplivnega območja, ki ne posega v nekdanje pokopališče.
15. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Emonska cesta, Trg francoske revolucije in Vegova ulica (EŠD 5635). V okviru te enote se za kulturni spomenik državnega pomena razglasijo tudi enote, javni spomeniki skladateljem: Ljubljana – Spomenik Antonu Foersterju (EŠD 9627), Ljubljana – Spomenik Benjaminu Ipavcu (EŠD 9628), Ljubljana – Spomenik Davorinu Jenku (EŠD 9629), Ljubljana – Spomenik Emilu Adamiču (EŠD 9630), Ljubljana – Spomenik Franu Gerbiču (EŠD 9632), Ljubljana – Spomenik Hugolinu Sattnerju (EŠD 9634), Ljubljana – Spomenik Jakobu Petelinu Gallusu (EŠD 9636), Ljubljana – Spomenik Mateju Hubadu (EŠD 9637), Ljubljana – Spomenik Stevanu Mokranjcu (EŠD 9640), Ljubljana – Spomenik Vatroslavu Lisinskemu (EŠD 9641). Razglasijo se tudi enote, javni spomeniki: Ljubljana – Spomenik Ivanu Prijatelju (EŠD 9635), Ljubljana – Spomenik Simonu Gregorčiču (EŠD 9639) in Ljubljana – Ilirski steber (EŠD 9643).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi, arheološkimi, zgodovinskimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 178/1, 178/15, 178/3 (vzhodni del parcele, ki sega na Trg francoske revolucije), 178/4, 300 (osrednji del parcele, ki sega od Trga francoske revolucije do križišča z Zoisovo cesto), vse k. o. Gradišče I; parcele št. *227/2 (zahodni del parcele pred hišo Vegova ulica 3), *227/3, 136/2, 141, 154/12 (zahodni del parcele ob Vegovi ulici), 154/13, 154/14, 159 (zahodni del parcele ob Vegovi ulici), 164/1 (del parcele na zahodni strani Narodne in univerzitetne knjižnice), 164/3, vse k. o. Ljubljana mesto.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– Plečnikova izjemna »zelena avenija« med Kongresnim trgom, po Vegovi ulici čez Trg francoske revolucije in po Emonski cesti v smeri mostu čez Gradaščico ali do arhitektove hiše na Karunovi ulici,
– Plečnik je s tlakovanji, mestnim pohištvom, spomeniki, manjšimi arhitekturami in drevoredi ter drugo zazelenitvijo povezal različne sekvence prostora, elemente zgodovinskih obdobij, arhitekturne in likovne prvine ter ustvaril mestno magistralo, ki je ključni element Plečnikove zelene Ljubljane.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– koncept ureditve ulic in trga s terasami, tlakovanji, spomeniki, stopnišči, kioskom in drugim mestnim pohištvom, vključno z vrtnoarhitekturnimi elementi,
– vsi javni spomeniki skladateljem iz prvega odstavka tega člena (avtor kipar Lojze Dolinar), drugi javni spomeniki iz prvega odstavka tega člena (Ivanu Prijatelju, delo Franceta Goršeta; in Simonu Gregorčiču, delo Zdenka Kalina) in javni spomeniki (Francetu Kidriču, Franu Ramovšu in Rajku Nahtigalu, vsi delo kiparja Borisa Kalina) na terasi pred knjižnico,
– Ilirski steber (avtor kipar Lojze Dolinar), z vsemi detajli ureditve in vrtnoarhitekturnimi elementi.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, drugega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka. Za Trg francoske revolucije dodatno velja varstveni režim, ki določa podrejanje prometnega režima, vključno z zarisovanjem prometnih talnih oznak, Plečnikovi zasnovi. Na trgu ne sme biti začasnih objektov. Izjeme za posebne prireditve predhodno odobri pristojni zavod.
16. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Levstikov trg (EŠD 5636). V okviru te enote se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi tudi enota Ljubljana Marijin steber (EŠD 9642).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi, zgodovinskimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 153/1 (južni del parcele na predprostoru cerkve sv. Jakoba in na območju trga z Marijinim znamenjem), 153/2 (severozahodni del parcele, pločnik med zahodnim robom Levstikovega trga in mostom), 153/3 (južni del parcele/ceste do hiše na Rožni ulici 7), vse k. o. Ljubljana mesto.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– avtorska ureditev Levstikovega trga (1926–1938) z dvema, konceptualno in oblikovno ločenima trgoma: trg pred cerkvijo sv. Jakoba z urejeno hojnico v osi vhoda v cerkev in z robno zasaditvijo topolov; drugi del trga je avtonomna geometrijska ureditev ovala odprtega prostora z Marijinim stebrom,
– Marijin kip (1681, kip J. V. Valvasor in Wolf Weissenkirchner ml.) kot osrednji vertikalni poudarek,
– zamejitev roba trga z robniki in kroglastimi konfini ter kroglasti javorji med njimi,
– v os znamenja postavljen vodnjak in za njim kulisa višjih dreves, ki zaključuje trg,
– Plečnikova ureditev je unikum v oblikovanju odprtega prostora, kaže avtorjevo spretno urejeno sintezo zasnov ulic, urejenih zelenih površin in spomeniške plastike.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– talna ureditev z značilnimi materiali v celoti,
– vse mestno pohištvo, skupaj z vodnjakom in Marijinim stebrom s kipom ter z vrtnoarhitekturnimi elementi.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka.
17. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Spomenik žrtvam NOB v Trnovem in Koleziji (EŠD 5726).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z zgodovinskimi, umetnostnimi in vrtnoarhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 236/13, 236/14, 236/24, 236/25, vse k. o. Trnovsko predmestje.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parceli št. 236/12 (del parcele, na kateri sta park in del parkirišča), 236/9, obe k. o. Trnovsko predmestje.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– spomenik NOB v manjšem parku ob Riharjevi cesti v Trnovem je bil postavljen leta 1954 po Plečnikovih načrtih,
– izhodišče so osnovna geometrijska telesa, na katerih so dekoracije in napisi (verzi Mile Klopčič),
– spomenik je pomemben med avtorjevimi raznolikimi spomeniki NOB in je bil vizualni zaključek panorame, vidne s Plečnikovega vrta.
(6) Varovana elementa spomenika sta javni spomenik v celoti in vrtnoarhitekturni elementi ob njem.
(7) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega in šestega odstavka 56. člena tega odloka.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka. Varstveni režim za vplivno območje dodatno določa celostno ureditev nepozidanih površin in odstranitev začasnih objektov v primeru urejanja parkirišča in pločnikov.
18. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Peglezen (EŠD 5928).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 229, k. o. Poljansko predmestje.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– poslovno-stanovanjski objekt s klinasto tlorisno zasnovo, prilagojeno ozki in koničasti parceli, je bil zgrajen po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika leta 1934,
– odlikuje se z izjemno kakovostnim celostnim oblikovanjem in odlično urbanistično poudarjeno umestitvijo na vogalu Poljanske in Kapiteljske ulice.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– stavba v celoti, z vsemi detajli pročelij, tlorisno shemo in ohranjenim stavbnim pohištvom,
– rekonstruirani jambor za zastavo pred hišo.
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka.
19. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Palača Beethovnova 10 (EŠD 8812).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 2908, k. o. Ajdovščina.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– sedanja stavba Ustavnega sodišča Republike Slovenije je historicistična palača iz leta 1881,
– v letih 1925–1927 je bila po načrtih arhitekta Plečnika notranjost preurejena: monumentalno stopnišče z vestibulom, prefinjeno oblikovani portali in stebri ter zelo kakovostno izvedeni obrtniški detajli v različnih vrstah domačih kamnin; vse odlično odraža čas, ko je bil mojster na vrhuncu svoje umetniške moči,
– z izjemnim oblikovanjem zbornične dvorane in drugih prostorov je ustvaril eno od najbolj monumentalnih notranjih ureditev v Ljubljani.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– stavba v celoti, njena zunanjost in notranjost,
– vsa Plečnikova avtorsko oblikovana notranja oprema: kamnite stenske obloge, stavbno pohištvo, pohištvo in detajli, vključno z ureditvijo dvorišča z vodnjakom.
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih načrtih, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za to opremo je treba izdelati inventarno knjigo.
20. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Plečnikove tržnice (EŠD 8822).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, etnološkimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. *366, k. o. Ljubljana mesto.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parcelo št. 153/34, k. o. Ljubljana mesto.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– Ljubljanske tržnice, zgrajene v letih 1940–1942 po načrtu arhitekta Plečnika iz 1939–1941, so arhitektura, izvrstno prilagojena javni funkciji in mojstrsko oblikovana fasada ob reki, urejena v eni potezi med Tromostovjem in Zmajskim mostom; arhitekturna nadgradnja tržne fasade so kolonade v smeri Pogačarjevega in Vodnikovega trga,
– so izjemna namenska arhitektura s preprosto tlorisno zasnovo in detajli.
(6) Varovani elementi spomenika so stavba v celoti, tlorisna shema in vsi detajli, vključno s stavbnim pohištvom.
(7) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, tretjega, petega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka. Dopustna je novogradnja moderne brvi za pešce, ki povezuje Petkovškovo nabrežje s tržnicami na lokaciji, ki jo je določil Plečnik. V oblikah in materialih se ta podredi obstoječim Plečnikovim tržnicam ter pogledom na Zmajski most in Tromostovje.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka.
21. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Šubičeva gimnazija (zdaj Gimnazija Jožeta Plečnika) (EŠD 8824).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 3083, 3084, 3085, 3088, 3089, 3090, vse k. o. Ajdovščina.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– gimnazija je avtorska zasnova šole z izjemno fasado in poudarjenim portalom (1940–1947),
– prizidek in stara šola skupaj oblikujeta pomemben vogal mesta,
– tloris kaže razvoj v smeri brezkoridorne šole,
– ima številne detajle arhitekture in dekoracij, značilnih za samega Plečnika,
– je pomemben del mestnega prostora.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– stavba v celoti, vključno z avtorskimi dodatki Plečnikovih učencev Antona Bitenca (pritličje) in Edvarda Ravnikarja (prizidek),
– šolska namembnost stavbe,
– Plečnikovi avtorsko oblikovani detajli v notranjosti (stenske dekoracije, ograje).
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. V pritličju se varuje javna namembnost.
22. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Spomenik Antonu Verovšku (EŠD 8833).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z zgodovinskimi in umetnostnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 2876 (jugovzhodni vogal parcele do pločnika na Župančičevi ulici), k. o. Ajdovščina.
(4) Vrednota, ki utemeljuje razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, je Plečnikova postavitev spominske herme gledališkega igralca in režiserja Antona Verovška (1866–1914) s kipom Franceta Kralja na visokem slopu pred ljubljansko operno hišo iz leta 1925. Ta je kakovosten del arhitektovega opusa javnih spomenikov.
(5) Varovani element je javni spomenik s podstavkom.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, petega in šestega odstavka 56. člena tega odloka.
23. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Ambrožev trg (EŠD 9646).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi, zgodovinskimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parceli št. 193/1 (del parcele v območju parka), 529/1 (del parcele/ceste zahodno ob avtobusni postaji), obe k. o. Poljansko predmestje.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– Plečnikova ureditev Ambroževega trga iz leta 1940 obsega ureditev poti in zelenic, postavitev Hrenovega križa z dodanim stebrom, podstavkom in štirimi konfini ter simetrično obojestransko zasaditvijo z dvojnim kostanjevim drevoredom,
– trg se nadaljuje v park na terasi, ki ima osno zasnovano pot z razširitvami z značilnimi Plečnikovimi klopmi,
– prečna os je poudarjena s štirimi klopmi in stopnicami, ki povezujejo park z Ljubljanico.
(5) Varovani elementi spomenika so parkovna površina z javnim spomenikom in vrtnoarhitekturnimi elementi (drevje in zelenice) ter mestnim pohištvom.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka. Možna je funkcionalna vrtnoarhitekturna dopolnitev sedanje ureditve.
24. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Hrvatski trg (EŠD 9647).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi, zgodovinskimi, arheološkimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 3832, 3833, 3834, vse k. o. Tabor.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– po Plečnikovih načrtih so med letoma 1938–1939 preuredili Hrvatski trg, prvotno zasnovan kot park, ki ga je uredil mestni vrtnar Anton Lap,
– na arhitektovo pobudo so uredili ovalni oporni zid z diagonalnimi potmi in krožno potjo, postavili kiosk in na južni rob trga prestavili spomenik padlim vojakom šempetrske župnije v prvi svetovni, delo Vladimirja Šubica,
– ureditev trga z vegetacijskimi in grajenimi prvinami je pomemben del Plečnikovega urejanja odprtega prostora mesta.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– zasnova parka s spomenikom, klopmi, konfini in kioskom,
– vrtnoarhitekturni elementi, posebno drevesa.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, drugega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka.
25. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Spomenik Ignaciju Borštniku (EŠD 9654).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in zgodovinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 2876 (severovzhodni vogal parcele do pločnika na Župančičevi ulici), k. o. Ajdovščina.
(4) Vrednota, ki utemeljuje razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, je Plečnikova postavitev spominske herme gledališkega igralca in režiserja Ignacija Borštnika (1858–1919) s kipom Franceta Kralja na visokem slopu pred ljubljansko operno hišo iz leta 1925. Ta je kakovosten del arhitektovega opusa javnih spomenikov.
(5) Varovani element je javni spomenik s podstavkom.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, petega in šestega odstavka 56. člena tega odloka.
26. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Palača zavarovalnice (EŠD 13233).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parceli št. 2174, 2175, obe k. o. Tabor.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– monumentalna vogalna palača z izrazito plastično stebriščno fasado in celostno zasnovano notranjščino, zgrajena v letih 1928–1930 in 1933–1940, je ena pomembnejših Plečnikovih arhitektur v Sloveniji,
– oblikuje pomemben vogal mesta,
– Plečnikovi zgradbi je na južni strani dozidana palača njegovega učenca Franceta Tomažiča.
(5) Varovani elementi spomenika so palača v celoti, njena zunanjost in notranjost s posameznimi kosi ohranjene Plečnikove avtorsko oblikovane notranje opreme.
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka.
27. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Plečnikove Žale (EŠD 14625).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z etnološkimi, zgodovinskimi, umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 1367/1 (jugovzhodni del parcele do cerkve sv. Križa), 1367/2, 1367/3 (jugovzhodni del parcele do cerkve sv. Križa), 1370/1, 1371/1, 1372, 1373, 1375/1, vse k. o. Bežigrad.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 1337/4, 1337/5, 1338/2, 1339/1, 1339/2, 1339/3, 1340/2, 1340/3, 1343/1, 1343/2, 1343/3, 1344/10, 1344/2, 1344/4, 1344/5, 1344/8, 1344/9, 1345/1, 1345/2, 1345/3, 1345/4, 1345/5, 1345/6, 1345/7, 1345/8, 1346/1, 1346/2, 1346/4, 1346/5, 1346/6, 1347/4, 1353/4, 1354/7, 1355/1, 1355/3, 1355/4, 1356/1, 1356/2, 1357/1, 1357/2, 1358/1, 1358/2, 1359, 1360/1, 1360/2, 1361, 1362/1, 1362/2, 1362/3, 1362/4, 1362/5, 1362/6, 1362/7, 1362/8, 1362/9, 1363/1, 1363/2, 1363/3, 1364, 1365, 1366, 1367/1 (severozahodni del parcele do cerkve sv. Križa), 1367/3 (severozahodni del parcele do cerkve sv. Križa), 1368/1, 1368/2, 1369/1, 1369/2, 1370/3, 1370/4, 1371/3, 1375/2, 1376/1, 1376/3, 1376/4, 1383/4, 2234/2, 2234/4, 2234/5, 2235/5, 2240/10, 2240/11, 2240/12, 2240/13, 2240/14, 2240/15, 2240/16, 2240/17, 2240/18, 2240/19, 2240/20, 2240/21, 2240/22, 2240/23, 2240/24, 2240/25, 2240/26, 2240/27, 2240/28, 2240/29, 2240/30, 2240/31, 2240/32, 2240/33, 2240/34, 2240/35, 2240/36, 2240/42, 2240/43, 2240/44, 2240/45, 2240/46, 2240/47, 2240/48, 2240/49, 2240/50, 2240/51, 2240/52, 2240/53, 2240/8, 2240/9, vse k. o. Bežigrad; parcele št. 1080/100, 1080/101 (jugovzhodni del parcele do meje s parcelo št. 2240/40, k. o. Bežigrad), 1080/90, 1080/91, 1080/92, 1080/93, 1080/94, 1080/95, 1080/96, 1080/97, 1080/98, 1080/99, 602/1, 602/4, 602/5, 602/6, 603/1, 603/2, 603/3, 603/4, 603/5, 603/6, 604/1, 604/2, 605/1, 605/2, 605/3, 606/1, 606/2, 606/3, 606/4, 606/5, 606/6, 606/8, 607, 608/1, 608/2, 609/1, 609/2, 609/3, 610/1, 610/2, 611/1, 611/2, 611/3, 611/4, 612/1, 612/2, 613/1, 613/2, 614/1, 614/2, 615, 616, 617/1, 617/2, 618, 619/2, 619/5, 621/1, 621/5, 621/6, 621/4, 622, 623, 624/1, 624/3, 637/2, 639/1, 641, 642, 643, 644, 645, 646, 647, 648, 649, 650, 651, 652, 653, 654, 655/1, 655/2, 656, 657, 658, 659/1, 679/1, 679/2, 680, 681, 682/1, 682/2, 682/3, 682/4, 682/5, 682/6, 682/7, 683, 684, 830/3, 836/1, vse k. o. Brinje I; parcele št. 660/1, 661/1, 662, 663/1, 666/1, 667, 674/1, 677, 678/1, 685, 686/1, 686/2, 687, 688, 689, 690, 691, 692, 693, 694, 695, 696, 697, 698, 699, 700, 701, 702, 703, 704, 705, 706, 707, 708, 710, 711, 712, 714, 715, 716, 717, 718, 719, 720, 721, 722, 723, 724, 725, 726, 727, 728, 729, 730, 731, 732, 733, 736/1, 737, 738, 739, 837/4, vse k. o. Brinje II; parcelo št. 1631/1 (del parcele do poti PST), k. o. Nove Jarše; parcele št. 1632/2 (del parcele do poti PST), 1632/3 (del parcele do poti PST), 1633/2 (del parcele do poti PST), 1634/2 (del parcele do poti PST), 1635/2 (del parcele do poti PST), 1636/2 (del parcele do poti PST), 1637/2 (del parcele do poti PST), 1638/2 (del parcele do poti PST), 1639/2 (del parcele do poti PST), 1640/2 (del parcele do poti PST), 1641/2 (del parcele do poti PST), 1642/2 (del parcele do poti PST), 1643/2 (del parcele do poti PST), 1644 (del parcele do poti PST), 1646/2 (del parcele do poti PST), vse k. o. Stožice; parcele št. 1370/2, 1374/1, 1374/2, 1374/3, 1421/10, 1424/2, 1425/1, 1425/3, 1426/1, 1426/2, 1426/4, 1426/6, 1427/1, 1427/2, 1427/3, 1429/2, 1429/3, 1429/4, 1429/6, 1429/7, 1429/8, 1431/1, 1431/2, 1431/4, 1432/1, 1432/2, 1432/3, 1432/4, 1433, 1434, 1435, 1436, 1437, 1438, 1439, 1440, 1441, 1442, 1443, 1444, 1445, 1446, 1447, 1448, 1449, 1450, 1451, 1452, 1453, 1454, 1455, 1456, 1457, 1458, 1459, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464/1, 1464/2, 1464/3, 1464/4, 1464/5, 1464/6, 1464/7, 1465, 1466, 1467, 1468, 1469, 1470/1, 1470/2, 1471/1, 1472, 1473, 1474, 1475, 1476, 1477, 1480, 1481, 1482, 1483, 1484, 1485, 1486/1, vse k. o. Zelena jama.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– vrt vseh svetih, zgrajen po načrtih Jožeta Plečnika v letih 1937–1940, je inventivna, unikatna rešitev poslovilnih objektov, likovno izjemna arhitektura in izvirno izpeljana ideja pokopališke ureditve,
– zasnovan je kot mesto mrtvih s propilejami, katafalkom in molilnico ter poslovilnimi kapelami v parku,
– vežice, oblikovane v različnih slogih in materialih, so posvečene ljubljanskim farnim zavetnikom, kranjskemu zavetniku sv. Ahacu in praočetu ter pramateri Adamu in Evi,
– avtor je z rabo domačih gradiv in pomenskimi poudarki uveljavil tehnične in estetske lastnosti arhitektur,
– raznovrstno oblikovano mestno pohištvo (stebri, kandelabri, klopi, vodnjak, vrtnoarhitekturne prvine) in
– notranja oprema vežic in molilnice (lestenci, oltarni deli, slikana razpela).
(6) Varovani elementi spomenika so:
– vrt vseh svetih v celoti,
– zunanjosti in notranjosti objektov, njihovi detajli in oprema, vključno z zunanjo ureditvijo in vsemi vrtnoarhitekturnimi prvinami.
(7) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo vežic, izdelano po Plečnikovih načrtih, velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Za to opremo je treba izdelati inventarno knjigo.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka. Dopustna je širitev pokopališča.
28. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Veterinarska klinika (EŠD 16663).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 329/10, 329/11, 329/12, 329/13, 329/21, 329/8 (severni del parcele, na katerem stojijo objekti klinike), 329/9, vse k. o. Trnovsko predmestje.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– arhitekt Plečnik je leta 1938 zasnoval nekdanjo pristavo zavetišča sv. Jožefa v treh vzporednih podolgovatih stavbah, okrašenih s kombinacijo elementov meščanske in kmečke arhitekture,
– stavbe spominjajo na kmečki dom s svislimi v nadstropju in so kakovostna Plečnikova zasnova, ki jo je za nekdanje ljubljansko predmestje po avtorjevi zamisli izrisal njegov asistent Janez Valentinčič.
(5) Varovani elementi spomenika so stavbe, zlasti njihova zasnova in zunanjost.
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka.
29. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Hiša Glinška 14 (EŠD 18735).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z arhitekturnimi in vrtnoarhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parceli št. *383, 108/25, obe k. o. Gradišče II.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– arhitekt Plečnik je septembra 1936 za stavbenika Ivana Žigona načrtoval fasado njegove hiše z vrtom v Ljubljani,
– izvedba fasade po arhitektovem načrtu kakovostno dopolnjuje Plečnikov opus v Ljubljani.
(5) Varovani elementi spomenika so fasade objekta in vrt v celoti.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega in petega odstavka 56. člena tega odloka.
30. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Vila Stadion (EŠD 19557).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 302, k. o. Bežigrad.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– vila Stadion je bila zgrajena po Plečnikovih načrtih (1927–1928),
– zasnovo odlikuje arhitektura čistih geometrijskih volumnov,
– trinadstropni stopniščni valj je bil v izvirni zasnovi postavljen ob kvadrasti bivanjski del, prekrit s položno dvokapnico, v zgornjem nadstropju pa ob kockasti povišani stavbni del,
– vila Stadion je pomemben del Plečnikovega ljubljanskega opusa, načrtovana je bila za II. stadionsko loterijo, ki jo je organizirala katoliška organizacija Orli za gradnjo bežigrajskega stadiona.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– vila z originalnimi elementi na zunanjosti,
– Plečnikova avtorsko oblikovana notranja oprema.
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka.
31. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Šlajmerjev park (EŠD 19847).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, vrtnoarhitekturnimi in zgodovinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 365, k. o. Šentpeter.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– manjši park trikotnega tlorisa ob Zaloški cesti pred Leoniščem je bil leta 1933 urejen na pobudo in po načrtu arhitekta Plečnika,
– arhitekt Ivo Spinčič je dal leta 1939 v osi parka postaviti spomenik kirurgu dr. Edu Šlajmerju (kipar Zdenko Kalin),
– geometrijsko zasnovo poudarjajo simetrično zasajena drevesa,
– park je pomemben del Plečnikovega oblikovanja zunanjih površin mesta.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– park v celoti,
– spomenik z drugim mestnim pohištvom,
– zasnova zasaditve.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega in iz šestega odstavka 56. člena tega odloka.
32. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Zavetišče za onemogle posle (EŠD 19849).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parceli št. 784, 785, obe k. o. Spodnja Šiška.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– dom tretjerednic ali Zavetišče za onemogle posle je bil zasnovan v Plečnikovi šoli leta 1929 in zgrajen v letih 1929–1931 pod nadzorom Antona Suhadolca,
– objekt podolgovatega tlorisa s skromno oblikovano fasado, poudarjeno z vogalno teraso in podstrešnim balkonom na ulični strani, je tip socialne gradnje z značilnimi Plečnikovimi avtorskimi dodatki.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– stavba, zlasti njena zunanjost in tloris,
– avtorsko oblikovano stavbno pohištvo,
– spominska plošča patru Salvatorju Zobcu (kipar Božo Pengov, 1936).
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka.
33. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Trikotni park v Tivoliju (EŠD 20025).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi in vrtnoarhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 2112, 2118 (osrednji del parcele, razen vzhodnega dela, ki je v naravi Tivolska cesta), 2119, 2121, 2122, 2123, vse k. o. Ajdovščina.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– arhitekt Jože Plečnik je med železniško progo in Lattermanovim drevoredom uredil park trikotne oblike z geometrijsko zasnovanimi tratnimi polji in čofotalnikom (plitvim okroglim bazenom) s plastiko dečka z gosjo (France Gorše, 1931; zdaj nadomeščen s kopijo) ter z osno postavljenimi svetilkami,
– park, pomemben del Tivolija, ki ohranja tlorisno integriteto kljub prestavitvi železnice.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– tlorisna ureditev parka,
– parkovna oprema, vključno z drevjem in grmovnicami,
– fontana – čofotalnik.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega in petega odstavka 56. člena tega odloka.
34. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine Ljubljana – Kapelica Matere božje (EŠD 20327).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 334/1 (del parcele, na katerem stoji kapelica), k. o. Šujica.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– kapelico zaprtega tipa ob cesti na Vrhovce, posvečeno Materi božji, je Plečnik na pobudo družine Dovjak zasnoval leta 1937,
– kip Marije v notranjosti je delo kiparja Antona Kogovška,
– kapelica je zanimiv primer Plečnikovega načrtovanja, ohranjen in situ.
(5) Varovani element je kapelica z deli avtorsko oblikovane originalne opreme.
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka.
35. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine Ljubljana – Vrazov trg (EŠD 20331).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 3622 (zahodni del parcele, na katerem je ograja), 3640 (zahodni del parcele, na katerem je ograja), 3838 (južni del parcele, na katerem je zelenica), 3839 (zahodni del parcele, na katerem je zelenica), 3840, 3843 (severni del parcele, na katerem sta asfaltirani poti), vse k. o. Tabor.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– Vrazov trg je s terasasto ureditvijo in zapornico del Plečnikove ureditve obrečnega prostora Ljubljanice,
– trg na severni strani zapira ograja, predrta z okroglimi odprtinami s kovanimi mrežami in vzidanim vodnjakom z okroglim bazenom,
– ureditev trga je eno Plečnikovih zgodnjih del in sodi v širše območje ureditve okolice šempetrske cerkve.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– zidana ograja skupaj z vodnjakom,
– zasnova zelenic z zasaditvijo, zlasti drevesa,
– ohranjeni avtorski deli mestnega pohištva.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka.
36. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Zoisova cesta (EŠD 20332). V okviru te enote se za kulturni spomenik državnega pomena razglasita tudi enoti Ljubljana – Spomenik Antonu Aškercu (EŠD 5639) in Ljubljana – Zoisova piramida (EŠD 20056).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi, zgodovinskimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 135/3, 135/4, 165, 166 (osrednji del parcele/ceste do križišča pred Šentjakobskim mostom), 167/1, 167/2, 167/3, 167/4, vse k. o. Ljubljana mesto.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– leta 1927 so po Plečnikovih načrtih uredili Zoisovo cesto kot del avenije,
– uredili so peščene pločnike s hojnico, zasadili drevored kroglastih javorjev ob cesti in piramidaste hraste ob obzidju Križank in zidu Fakultete za arhitekturo,
– ob Zoisovi cesti so bili postavljeni še Zoisova piramida, baldahin vhoda Fakultete za arhitekturo in dvignjena terasa z lapidarijem ob Križankah ter Aškerčev spomenik kot zadnje večje Plečnikovo delo v Ljubljani.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– koncept ureditve,
– tlakovanje in drugo mestno pohištvo,
– oba v prvem odstavku tega člena imenovana javna spomenika,
– baldahin pred vhodom v fakulteto,
– drevoredi in posamezne spolije, vzidane v zid Križank.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka.
37. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Rimski zid na Mirju (EŠD 22658).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z arheološkimi, vrtnoarhitekturnimi, umetnostnimi, zgodovinskimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 70/2 (južni del parcele, ki sega v območje rimskega zidu), 70/4 (južni del parcele, ki sega v območje rimskega zidu), 71/1 (južni del parcele, ki sega v območje rimskega zidu), 71/16, 71/4, 77/2 (osrednji severni del parcele/ceste pred rimskim zidom), 78/4, 78/6, vse k. o. Krakovsko predmestje.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 70/2 (južni del parcele), 71/1 (osrednji severni del parcele, na katerem je parkirišče), 71/15 (južni del parcele), 71/3 (osrednji del parcele, razen severnega dela parcele ob Barjanski cesti), 77/2 (osrednji južni del parcele/ceste pred rimskim zidom), vse k. o. Krakovsko predmestje.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika je bil v letih 1927–1956 ob ulici Mirje avtorsko rekonstruiran del južnega obzidja rimskega mesta Emone, ki vključuje lapidarij antičnih izkopanin in nove prehode v obzidju, nadgrajene z elementi klasicistične arhitekture,
– dodatno s parkovno površino urejen zid je najdaljša prezentacija obzidja rimskodobne Emone v Ljubljani,
– ureditev kaže izjemno ustvarjalnost avtorja v reinterpretaciji antike in njenega vključevanja v kulturno-krajinski prostor urbanističnega konteksta mesta.
(6) Varovani elementi spomenika so:
– rekonstruirani, nadzidani obrambni zid,
– dekorativno vzidane spolije,
– v park postavljeni kamniti antični izdelki (sarkofagi, stebri),
– vrtnoarhitekturni elementi.
(7) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, drugega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka.
38. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Spominski steber Davorinu Jenku (EŠD 22791).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z zgodovinskimi in umetnostnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 2668 (južni del (11,3 m) parcele, na katerem stoji spominski steber), k. o. Tabor.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– spominski steber slovenskemu skladatelju Davorinu Jenku (1835–1914) je arhitekt Jože Plečnik zasnoval leta 1935 kot preprost klasičen steber na stopnjevani bazi kvadratnega tlorisa s toskanskim kapitelom,
– spominski steber je kakovosten del arhitektovega opusa javnih spomenikov.
(5) Varovan je spominski steber z napisom.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, petega in šestega odstavka 56. člena tega odloka. Dodatno velja zaščita spomenika v zimskem času z ohišjem, ki mora najmanj s sprednje strani omogočati pogled na steber, in zagotovitev funkcionalnega prostora spomeniku. Ob morebitni parkovni ureditvi okolice je dopustna prestavitev stebra pod pogoji pristojnega zavoda.
39. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Spomenik ustanovitvi Osvobodilne fronte (EŠD 22797).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z zgodovinskimi in umetnostnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parceli št. 2015/1 (del parcele/pločnika s kamnito preprogo, ki jo zaključujeta valjasta konfina), 2015/2, obe k. o. Vič.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parceli št. 82/10, 82/8, obe k. o. Gradišče II; parcelo št. 2015/1 (del parcele/ceste pred spomenikom), k. o. Vič.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– spomenik pred Vidmarjevo vilo v Ljubljani, v kateri je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, postavljen leta 1951, si je arhitekt zamislil v obliki stenskega vodnjaka, katerega vodni curki simbolizirajo življenjsko moč slovenskega naroda (zaključek kot Triglav),
– spomenik je izvirna simbolična in arhitekturna rešitev, kakovosten del Plečnikovega opusa urejanja javnih površin in spomenikov NOB v Ljubljani.
(6) Varovani elementi spomenika so:
– zaslon javnega spomenika s koritom,
– tlakovanje,
– konfini.
(7) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, petega in šestega odstavka 56. člena tega odloka.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka. Prepovedano je parkiranje na pločniku, ki je del vplivnega območja.
40. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Nabrežja Gradaščice (EŠD 22824). V okviru te enote se za kulturni spomenik državnega pomena razglasita tudi enoti Ljubljana – Trnovski most (EŠD 5648) in Ljubljana – Drevored brez ob Eipprovi (EŠD 22828).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 73/22, 73/3, 73/32, 73/58, 73/59, 73/6 (južni del parcele na severnem nabrežju Gradaščice), 73/60, 73/65, 73/66, 73/67, 73/68, 81/11 (del parcele severozahodno ob Trnovskem mostu), 81/18 (južni del parcele severozahodno od Trnovskega mostu), vse k. o. Krakovsko predmestje; parcele št. 1692/1 (osrednji del parcele, razen dela pred hišo Eipprova 13), 1703/1 (del parcele/struge od kolezijskega mostu do Ljubljanice), 183/4, 183/5, vse k. o. Trnovsko predmestje.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– Plečnikova ureditev brežin Gradaščice je del večjega mestnega projekta za ureditve rečnih nabrežij,
– Plečnik je z oblikovanjem dostopov k reki, mostov, zasaditvijo in ureditvijo stopnišča za perice ter dopolnjevanjem obstoječih historičnih grajenih in vegetacijskih prvin presegel koncept ločevanja mesta, meščanov in vode, ki je bil takrat večinoma uveljavljen v mestnem prostoru.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– urejena nabrežja v celoti,
– Trnovski most (1932) z brezami in kipom Janeza Krstnika (kipar Nikolaj Pirnat),
– drevored brez ob Eipprovi,
– mestno pohištvo,
– drugo drevje ob rečni strugi.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka. Možne so dodatne parkovne ureditve travnatih brežin, prilagojene osnovni Plečnikovi zamisli.
41. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Parkovna ureditev grajske planote (EŠD 22886).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z zgodovinskimi, umetnostnimi, arhitekturnimi, arheološkimi, vrtnoarhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. *59, 58/1 (južni del parcele od obrambnega jarka do Šanc), 58/2 (vzhodni del parcele/ceste od ovinka pod Šancami do vrha slemena grajske planote), 61/1, 61/2, 61/3, 64/1, 64/2, 65/1, 65/2, 66/3, 67/6, vse k. o. Ljubljana mesto; parcelo št. 469/3 (severni del parcele na grajski planoti), k. o. Poljansko predmestje; parcele št. 49/1 (severozahodni del parcele v območju Šanc), 49/10, 49/13, 49/7, 49/8, 49/9, vse k. o. Prule.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– avtorska parkovna ureditev grajske planote: kostanjev drevored (zasnova vrtnarja A. Lapa) in Plečnikova ureditev planote Šance s prezentacijo srednjeveških ostankov in obodno zasaditvijo javorjev,
– Šance kot del Plečnikovih projektov za Ljubljanski grad; Plečnik je v letih 1932–1935 obnovil in preoblikoval ostanke utrdbe in okopov mestnega obrambnega sistema, utrdbo je prevotlil na več mestih in povezal različne višinske nivoje v mrežo obhodnih poti in razgledišč ter počivališč,
– značilna je raba cenejših materialov, npr. kanalizacijskih cevi za ograje, in enostavnih oblikovnih rešitev.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– parkovna površina v celoti,
– vsi vrtnoarhitekturni elementi (drevoredi, zelenice),
– elementi grajenih struktur,
– ograje in drugo mestno pohištvo.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka.
42. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Stara tehnika (EŠD 22891).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, zgodovinskimi in vrtnoarhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 71/12 (del parcele s stavbo Stare tehnike in zelenico s spomenikom ob Aškerčevi cesti), k. o. Krakovsko predmestje.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– stavbo za tehnični oddelek novoustanovljene slovenske univerze je avtorsko zasnoval Jože Plečnik v letih 1920–1921,
– zaradi pomanjkanja denarja poenostavljeni zasnova in izvedba ohranjata likovno prepričljivost,
– stavba Stare tehnike je prvo arhitektovo delo, s katerim se je predstavil v domovini.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– zunanjost stavbe v celoti,
– tlorisna zasnova,
– kip Genija nad vhodom (kipar Ivan Zajec, 1935),
– zelenica pred stavbo z Resslovim spomenikom (kipar France Kralj, arhitekt Herman Hus) in rdečo bukvijo.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega in šestega odstavka 56. člena tega odloka.
43. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Grob padlih v NOB v Štepanji vasi (EŠD 22892).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z zgodovinskimi in umetnostnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 175 (grobna parcela, del pokopališča, na katerem stoji spomenik), k. o. Štepanja vas.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– kamnit nagrobnik, peterokotni zaslon s kovano zvezdo, je leta 1949 preoblikovana Plečnikova ideja za Prešernov mavzolej,
– nagrobnik, postavljen 1950, je pomemben del Plečnikovega oblikovanja spomenikov NOB.
(5) Varovana elementa spomenika sta:
– nagrobnik,
– grobna parcela.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, petega in šestega odstavka 56. člena tega odloka.
44. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Dom duhovnih vaj (EŠD 25550).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 319 (osrednji del parcele, na katerem stoji Dom duhovnih vaj s funkcionalnim zemljiščem), k. o. Poljansko predmestje.
(4) Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 318, 319 (severovzhodni del parcele), 320, vse k. o. Poljansko predmestje.
(5) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– k jezuitskemu samostanu sv. Jožefa je bil v letih 1924–1925 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika iz 1922–1925 prizidan dom duhovnih vaj kot samostojen objekt,
– stik med obema stavbama je arhitekt inventivno poudaril s stebrom v ograjni niši,
– dom duhovnih vaj kot eno izmed prvih arhitektovih del v Ljubljani kakovostno dopolnjuje njegov opus.
(6) Varovani elementi spomenika so:
– zunanjost objekta, s poudarkom na Plečnikovi zasnovi,
– tlorisna zasnova,
– spominski steber.
(7) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Za notranjo opremo velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka.
(8) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka.
45. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Plečnikova promenada (EŠD 26358).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z etnološkimi, umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. 2081 (del parcele v območju promenade), 2082, 2085, 2124, 2125, 2126, 2135 (del parcele v območju promenade s Trubarjevim spomenikom), 2137, 2138, 2139, 2140 (severni del parcele pred Moderno galerijo), 3229 (del parcele/železnice, ki poteka nad promenado), 3231, 3232, 3253 (del parcele/ceste, ki poteka nad promenado), vse k. o. Ajdovščina.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– Plečnikova promenada od izteka Cankarjeve ceste do Tivolskega gradu je avtorsko zasnovana parkovna poteza, nadomestitev Lattermanovega drevoreda, ki je povezoval središče mesta s Tivolijem in posamezne dele parka v celoto,
– široka peščena površina z nizom betonskih svetilk na sredini je bila urejena v letih 1931–1933 (zdaj so nadomeščene s kopijami),
– promenada je eno najpomembnejših Plečnikovih del v mestu, je izjemen javni odprti prostor, ki je zaznamoval identiteto širšega jedra Ljubljane.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– peščena pot z robniki,
– sredinsko postavljeni betonski kandelabri s steklenimi svetilkami,
– oblikovane klopi,
– koncept zasaditve.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, tretjega, četrtega, petega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka.
46. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Trafika na Prešernovem trgu (EŠD 26418).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 3285, k. o. Ajdovščina.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– arhitekt Plečnik je v letih 1929, 1932, 1942 in 1950 celostno načrtoval ureditev Prešernovega trga in Tromostovja kot del ureditev nabrežij Ljubljanice,
– leta 1934 je bila postavljena trafika kot prostorska protiutež cvetličarni v sklopu tržnic na nasprotnem bregu Ljubljanice.
(5) Varovana elementa spomenika sta:
– stavba v celoti, skupaj s stavbnim pohištvom,
– namembnost trafike.
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka.
47. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Gledališka Stolba (EŠD 26419).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcelo št. 3291, k. o. Ajdovščina.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– arhitekt Plečnik je leta 1932 avtorsko preuredil Gledališko Stolbo kot enega od iztekov parka Zvezda k nabrežju Ljubljanice,
– oblikoval je stopnišče in nanj osno postavil svetilko (od 1995 kopija) z volutama jonskega kapitela kot prostorsko znamenje, ki povezuje različne ravni trga in nabrežja,
– Stolba je pomemben element oblikovanja javnih površin v mestu in vezni element med površinami, ki jih je uredil Plečnik.
(5) Varovani element spomenika je zasnova s stopniščem in svetilnikom.
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka.
48. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana – Lokacija letnega gledališča v Tivoliju (EŠD 26420).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z vrtnoarhitekturnimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parceli št. 2020 (severni del parcele, do gozdnega roba), 2059, obe k. o. Ajdovščina.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– v parku Tivoli za Tivolskim gradom je arhitekt Jože Plečnik na uravnanem terenu z jaso uredil letno gledališče (1933),
– vrh stopnišča je postavil litoželezni vodnjak, prenesen z magistrata,
– letno gledališče je bilo v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja spremenjeno v letni kino in pozneje ukinjeno ter preurejeno v park,
– amfiteatrski prostor za dvorcem Tivoli je pomemben del parka in zaključek Plečnikove promenade v Tivoliju.
(5) Varovani elementi spomenika so oblikovana odprta travnata jasa v obliki arene za dvorcem.
(6) Za spomenik veljata varstvena režima iz prvega in iz četrtega odstavka 56. člena tega odloka. Z varstvenim režimom se dodatno določa, da je treba ohranjati odprto zatravljeno površino brez dodatne zasaditve, kar dopušča rekonstrukcijo letnega gledališča in začasno postavitev odra in tribun.
49. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota Ljubljana –- Ureditev Ulice na Grad (EŠD 26472).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtnoarhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami.
(3) Spomenik obsega parcele št. *65/2 (jugozahodni del parcele/dvorišča ob hiši Sodarska steza 2), *65/3, 153/6 (južni del parcele/ceste (Ulica na Grad) do severovzhodnega roba hiše Ulica na Grad 7), 68/2 (severozahodni del parcele/ceste), vse k. o. Ljubljana mesto.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– Plečnikova ureditev Ulice na Grad (1933) je nadaljevanje ene izmed preoblikovanih mestnih promenad, ki vodi z Levstikovega trga v smeri Gradu kot zaključek avtorjeve zamisli o preoblikovanju gradu na griču v osrednji mestni spomenik,
– ob ulici je Plečnik inventivno preuredil fasade in predprostor cerkve sv. Florijana, uredil je nove dostope do hiš in tlakovanje.
(5) Varovani elementi spomenika so:
– tlakovanje ulice in mestno pohištvo,
– okrasi pročelij,
– zasaditev z drevjem.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, četrtega, petega in sedmega odstavka 56. člena tega odloka.
50. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi Prezbiterij cerkve sv. Jožefa. Prezbiterij je del enote Ljubljana – Cerkev sv. Jožefa (EŠD 1977), ki stoji na parceli št. 318, k. o. Poljansko predmestje.
(2) Prezbiterij je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– oltar sv. Jožefa in ureditev prezbiterija z značilnimi beuronskimi barvami sten sta iz leta 1941, narejena po Plečnikovih avtorskih načrtih za preureditev jezuitske cerkve iz leta 1938,
– prezbiterij je v sožitju z arhitekturo cerkve oblikovan v neoromanskem in beuronskem slogu, z monumentalnim oltarjem in s kipom sv. Jožefa z Jezusom (kipar Božo Pengov) pred kamnitim stebrnim nastavkom,
– oltarni prostor je likovno izjemno oblikovan del cerkve in Plečnikov najznačilnejši beuronski izdelek v Sloveniji.
(4) Varovani elementi spomenika so:
– prostor prezbiterija v celoti,
– vsi avtorski detajli: ohranjene talne in stenske obloge, lestenci (dislocirani),
– oltar v celoti.
(5) Za spomenik veljata varstvena režima iz petega in iz osmega odstavka 56. člena tega odloka.
51. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi Krstni oltar v cerkvi sv. Vida v Šentvidu. Krstni oltar je del enote Ljubljana – Cerkev sv. Vida v Šentvidu (EŠD 1997), ki stoji na parceli št. 344, k. o. Šentvid nad Ljubljano.
(2) Oltar je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Vrednote, ki utemeljuje razglasitev oltarja za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– krstni oltar Kristusovega vnebohoda v cerkvi sv. Vida, izdelan pred letom 1955, je eno zadnjih Plečnikovih del, s tipično, poudarjeno dekorativnostjo,
– značilna je skoraj secesijska rastlinska ornamentika, navezana na baročno izročilo in sintezno avtorsko oblikovanje, z zelo skrbno izdelanimi kamnoseškimi detajli.
(4) Varovani elementi spomenika so:
– oltar v celoti,
– vsi avtorsko oblikovani detajli ob oltarju: svečniki, posodje, okrasje, lestenci.
(5) Za spomenik velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka.
52. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi Krstilnica v cerkvi sv. Simona in Jude Tadeja v Črnučah. Krstilnica je del enote Ljubljana – Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja v Črnučah (EŠD 1982), ki stoji na parceli št. 7/2, k. o. Črnuče.
(2) Krstilnica je kulturni spomenik z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– v cerkvi sv. Simona in Jude Tadeja je na severovzhodni strani levo od vhoda v cerkev prostor s krstilnico, urejeno po Plečnikovih načrtih iz leta 1953,
– celota ima s svojo arhitekturno, likovno in dekorativno opremo ter opravo značilnosti Plečnikovega poznega ustvarjanja z uporabo različnih materialov in oblik za namensko in simbolno rabo krstilnice.
(4) Varovani elementi spomenika so:
– krstilnica v celoti, z vsemi detajli in Plečnikovo avtorsko oblikovano opremo,
– druga avtorjeva oprema v cerkvi, ki je bila načrtovana za cerkev oziroma so jo prenesli vanjo.
(5) Za spomenik velja varstveni režim iz osmega odstavka 56. člena tega odloka. Prepovedano je nameščanje elementov trajnega značaja, ki bi krnili zunanji videz krstilnice. Za krstilnico velja omejitev obiska na največ šest obiskovalcev hkrati.
53. člen
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasijo vhodni portal in nagrobnika na Viškem pokopališču. Vhodni portal in nagrobnika so del enote Ljubljana – Viško pokopališče (EŠD 22356), ki leži na parcelah št. 1501/3 in 1501/5, obe k. o. Vič.
(2) Portal in imenovana nagrobnika iz prejšnjega odstavka so kulturni spomeniki z umetnostnimi, arhitekturnimi in vrtnoarhitekturnimi vrednotami.
(3) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– vhodni portal Viškega pokopališča, zgrajen po načrtih arhitekta Plečnika in s sodelovanjem asistenta Janeza Valentinčiča (1935), je inventivno oblikovan kot propileje z vitkimi stebri v duhu semperjevskih teorij,
– na pokopališču sta grobnica družine Prijatelj (1932) in nagrobnik družine Šerko, oba pomemben del oblikovalskih zasnov Plečnikove nagrobne arhitekture.
(4) Varovani elementi spomenika so:
– vhodni del pokopališča,
– nagrobnika iz prejšnjega odstavka.
(5) Za spomenik veljata varstvena režima iz četrtega in petega odstavka 56. člena tega odloka.
54. člen
(1) Za kulturne spomenike državnega pomena se razglasijo nagrobniki na pokopališču Žale. Nagrobniki so del enote dediščine Ljubljana – Pokopališče Žale (EŠD 384), ki leži v vplivnem območju kulturnega spomenika Ljubljana – Plečnikove Žale (EŠD 14625) iz 27. člena tega odloka. Popisani so po sistemu, ki ga uporablja upravljavec pokopališča.
(2) Spodaj našteti nagrobniki so kulturni spomeniki z zgodovinskimi, arhitekturnimi, umetnostnimi in etnološkimi vrednotami.
(3) Za spomenike so ovrednoteni: Grobnica jezuitov (1924–1925), A/8/b3/1-5; Grobnica družine Šušteršič (1925), zid A/L2/38; Grob družine Stojc (1925), A/6/3/14; Grobnica Moderne (1925), A/10/12-14/10-12; Grobnica frančiškanov (1925–1927), A/8C1-3; Grob družine Uršič (1926), A/55/3/5+6; Grob družine Korun (1926–1927), A/5/13/13+14; Grob družine Tavčar na Žalah (1927), A/60/3/5+6; Grob družine Strajnar (1927), A/65/14/14; Grob župana Ludvika Periča (1928), A/66/13/7-9; Grob družine Plečnik (1929–1957), A/6/14/13+14; Grobnica družine Krakar (1930), A/15/7//3; Grob Vlaste Mihelič Juvanc (1930), A/18/1/13; Grob družine Kozak (1930), A/66/2/3+4; Grobnica družine Leustek (1931) Zid A/D2/55; Grob družine Pfeifer (1932), A/20/4/13; Grobnica družine Regali (1932), Zid A/L3/27; Grob družine Puntar (1932), A/45/3/12+13; Grob družine Kos (Tone),(1935), A/5/4/4+5; Grobnica škofa Antona B. Jegliča (1936), A/81+2G; Grob družine Herič (Heritsch) (1936), A/62/74+5; Grob družine Grom (1936), A/49/14/16+17; Grob Ivana Korparja (1937), A/21/6/5; Grob družine Kolar in Novak (1937), A/47/5/3; Grobnica družine Prelovšek (1937), A/51/1/7G; Grobnica družine Vodnik (1939), zid A/D3/1+2; Grob družine Klovar (1940), A/66/3/14+15; Grob družine Aljančič (1941), A/58/7/7+8; Grob družine Gaber (1941), A/5/11/8; Grob družine Dereani (1941), A/40/1/15+16; Grobnica družine Blumauer, (1942), A/68/6/1G; Grob Ernesta Tomca, (1942), B/17/14/3; Grob družine Kos (Albert) (1943), A/47/10/5; Grob družine Merslavič (1944), A/2/15/10; Grob družine Pivec-Stele (1947), B/14/4/5+6; Grob družine Tičar (1947), A759/1/5+6; Grob družine Pance (1948), A/58/3/3+4; Grob družine Avčin (1948–1949), zid A/L1/15; Grobnica družine Curk (1953), A/23/12/1+2.
(4) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– nagrobniki in nagrobne ureditve s prvinami oblikovane narave so avtorsko delo arhitekta Plečnika (pogosto s sodelovanjem učencev) na dveh starih delih pokopališča Žale (del A in del B),
– so izjemna zgodovinska, arhitekturna, umetnostnozgodovinska in etnološka dediščina in pomemben del Plečnikovega avtorskega opusa v Ljubljani.
(5) Varovani elementi spomenika so nagrobniki v celoti, z vsemi detajli, vključno z napisnimi tablami in opremo, oblikovano po Plečnikovih zamislih na naštetih grobnih parcelah.
(6) Za spomenik veljajo varstveni režimi iz prvega, tretjega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Ob spremembi najemnika ali skrbnika varovanega nagrobnika je prepovedana odstranitev izvirnega nagrobnega ali spominskega napisa. Dopuščena je možnost novih nagrobnih plošč z napisi na varovanem grobnem polju z upoštevanjem oblikovanja in materiala prvotne celostne ureditve. Če varovani grob nima najemnika oziroma skrbnika, pristojni zavod skupaj s pristojno organizacijo za pokopališko dejavnost določi skrbnika oziroma vzdrževalca groba in nagrobnika, da se ta ohrani, varuje in primerno vzdržuje.
55. člen
(1) Meje spomenikov in njihovih vplivnih območij so določene na digitalnem katastrskem načrtu (k. o. Ajdovščina: uveljavljen dne 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; k. o. Bežigrad: uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; k. o. Brinje I: uveljavljen 24. januarja 2003, Uradni list RS, št. 15/03; k. o. Brinje II: uveljavljen 24. januarja 2003, Uradni list RS, št. 15/03; k. o. Črnuče: uveljavljen dne 22. oktobra 2003, Uradni list RS, št. 111/03; k. o. Gradišče I: uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; k. o. Gradišče II: uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; k. o. Krakovsko predmestje: uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; k. o. Ljubljana mesto: uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; k. o. Nove Jarše: uveljavljen 24. januarja 2003, Uradni list RS, št. 15/03; k. o. Poljansko predmestje: uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; k. o. Prule: uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; k. o. Spodnja Šiška: uveljavljen 24. januarja 2003, Uradni list RS, št. 15/03; k. o. Stožice: uveljavljen 22. oktobra 2003, Uradni list RS, št. 111/03; k. o. Šentpeter: uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; k. o. Šentvid nad Ljubljano: uveljavljen 25. februarja 2003, Uradni list RS, št. 29/03; k. o. Štepanja vas: uveljavljen 24. januarja 2003, Uradni list RS, št. 15/03; k. o. Šujica: uveljavljen 29. julija 2003, Uradni list RS, št. 83/03; k. o. Tabor: uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; k. o. Zelena jama: uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; k. o. Trnovsko predmestje: uveljavljen 18. julija 2007, Uradni list RS, št. 67/07; k. o. Vič: uveljavljen 6. maja 2003, Uradni list RS, št. 45/03) in so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.
(2) Podatki za vse katastrske občine iz prejšnjega odstavka so v izvornem merilu 1 : 1000 in 1 : 2000, datoteke z dne 1. februarja 2007, 22. aprila 2008, 16. julija 2008 in 15. septembra 2008.
(3) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
56. člen
(1) Za vse kulturne spomenike, razen če ta odlok ne določa drugače, velja splošni varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika,
– zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih enot skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotnimi namembnostmi,
– podreditev vseh posegov v spomenik in njegove enote ohranjanju spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi,
– prepoved spreminjanja varovanih elementov spomenika; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja,
– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika ali njegovih delov,
– prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda,
– ohranjanje vedut na spomenik in s ali iz spomenika na okolico,
– označitev posameznega spomenika, razen manjših javnih spomenikov, s primerno oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika,
– redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice,
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
(2) Za kulturne spomenike z arheološkimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa prepoved kakršnih koli destruktivnih posegov v prezentirane dele spomenika ali v zemeljske plasti, vključno z novo podzemno infrastrukturo, razen izjemoma zaradi posegov, ki so nujni zaradi ohranjanja spomenika, njegove neposredne okolice ter njegove funkcije in so izvedeni pod kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda.
(3) Za kulturne spomenike z etnološkimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa ohranjanje namembnosti posameznega spomenika, za kakršno je bil projektiran ali se je do zdaj uveljavila kot najprimernejša.
(4) Za kulturne spomenike z vrtnoarhitekturnimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje, ohranjanje in rekonstruiranje elementov oblikovane narave, vrtnoarhitekturne kompozicije z vsemi strukturnimi prvinami in medsebojnimi razmerji med grajenimi in vegetacijskimi prvinami,
– prepovedano je spreminjanje kompozicijske zasnove, njenih sestavnih delov in namembnosti vrtnoarhitekturnih površin,
– prepovedano je poseganje v varovano območje tako, da bi bilo to vizualno ali fizično okrnjeno z zapiranjem pogledov, obzidavo, gradnjo in postavljanjem objektov ali urbane opreme (mestnega pohištva), ki ne bi bila prilagojena zgoraj naštetim zahtevam.
(5) Za kulturne spomenike z umetnostnimi oziroma arhitekturnimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa ohranjanje vseh ovrednotenih likovnih značilnosti zunanjosti in notranjosti posameznih enot ter Plečnikove avtorsko zasnovane opreme, kjer je ta del posamezne enote, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
(6) Za kulturne spomenike z zgodovinskimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki za javne spomenike določa, da je, kjer to zahteva ogroženost posameznih elementov, treba zagotoviti primerno zimsko zaščito (npr.: kipi v odprtem prostoru, vodnjaki).
(7) Za kulturne spomenike z naselbinskimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa:
– varovani so osnovna parcelacija enot, gabariti objektov in oblike streh ter značilni sistemi gradnje (gostota, odnosi, tipi),
– varovana je nezazidljivost odprtih javnih prostorov,
– varovani so Plečnikova avtorsko zasnovana stavbna oprema, ulične fasade in strehe v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti,
– varovani sta prometno pretočna ulična in cestna mreža, namenjena mešanemu prometu, prednostno pešcev,
– varovana je zgodovinsko, etnološko in arhitektonsko utemeljena ter oblikovno skladna namembnost javnih prostorov (trgov, parkov, zelenic),
– varovani so avtorski elementi urbane opreme (mestnega pohištva) z značilno funkcijo, materiali in detajli oblikovanja. Mestno pohištvo, izdelano po Plečnikovih načrtih, ne sme biti nameščeno zunaj površin, kjer je bilo prvotno, razen kjer je to dovoljeno na podlagi predhodnega soglasja pristojnega zavoda.
(8) Za notranjo opremo, izdelano po Plečnikovih zamislih, velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje avtorsko zasnovane opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenost (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti) pri posameznih enotah dediščine,
– dovoljeno je strokovno nadzorovano konserviranje-restavriranje izvirnih prvin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme,
– dovoljena sta premeščanje in raba opreme, kadar je to del funkcije predmeta ali objekta (npr. pohištvo, posodje, paramenti), razen v primerih, če raba ogroža obstoj te opreme,
– izjemoma so dovoljena začasna premeščanja za razstave in druge promocije, vendar le po muzealskih standardih in s soglasjem pristojnih organizacij.
(9) V vplivnih območjih kulturnih spomenikov velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje obstoječega nepozidanega odprtega prostora in tradicionalne rabe prostora, kjer je to nujno za ohranjanje integritete kulturnega spomenika,
– prepoved gradnje in postavitev začasnih objektov na območju obstoječih odprtih prostorov, zlasti zelenic, parkovnih površin in vrtov, razen v primerih, kadar so ti nujni za učinkovitejše ohranjanje in rabo spomenika, njegovo boljšo dostopnost in prezentacijo,
– dopustne so s kulturovarstvenimi pogoji usklajene celovite parkovne ureditve ali manjši vrtnoarhitekturni posegi,
– izjemoma so dopustne s kulturovarstvenimi pogoji usklajene nujne, predvsem podzemne komunalne, prometne, energetske in telekomunikacijske ureditve,
– prilagoditev morebitnih nadomestnih gradenj v vplivnem območju v gabaritih in funkciji spomeniku,
– ohranjanje vedut na spomenik in s ali iz spomenika na okolico.
57. člen
Lastnik in upravljavec spomenika morata javnosti omogočati dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne osnovne namembnosti.
58. člen
Za vse posege v spomenike in njihova vplivna območja, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda.
59. člen
Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
60. člen
(1) Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v tretjem odstavku 3. do 49. člena in v prvem odstavku 50. do 53. člena tega odloka.
(2) Status vplivnih območij se ne zaznamuje v zemljiški knjigi.
61. člen
Kadar je v tem odloku pri posameznem spomeniku določeno, da je treba za notranjo opremo izdelati inventarno knjigo, je treba to storiti v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.
62. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 62000-6/2009/6
Ljubljana, dne 17. junija 2009
EVA 2009-3511-0036
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister