Uradni list

Številka 44
Uradni list RS, št. 44/2009 z dne 12. 6. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 44/2009 z dne 12. 6. 2009

Kazalo

2183. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, stran 6176.

Na podlagi 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02 in spr.), 2. in 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in spr.), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS – UPB 2, št. 94/07 in spr.) in 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in spr.) je Občinski svet Občine Jesenice na redni 28. seji dne 28. 5. 2009 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Toneta Čufarja Jesenice
OPREDELITEV NAMENA
1. člen
S tem odlokom Občina Jesenice ustanavlja javni zavod Gledališče Toneta Čufarja Jesenice (v nadaljevanju: javni zavod) zaradi izvajanja gledališke in kinematografske dejavnosti, katere izvajanje je v javnem interesu.
Območje, na katerem deluje javni zavod, je območje Občine Jesenice. Javni zavod izvaja gledališko in kinematografsko dejavnost na Jesenicah ter uprizarja domača in tuja dela tudi na gostovanjih po vsej Sloveniji in v tujini.
Javni zavod lahko opravlja dejavnost tudi za področje drugih občin, če se ustanovitelj in zavod tako dogovorita in skleneta z zainteresiranimi občinami ustrezno pogodbo.
STATUSNE DOLOČBE
2. člen
Ime in sedež, pravni status, ustanovitelj:
1. Ime javnega zavoda: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice.
2. Sedež: Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice.
3. Zavod je samostojna pravna oseba.
4. Ustanoviteljica javnega zavoda je: Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice.
3. člen
Javni zavod Gledališče Toneta Čufarja Jesenice je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Toneta Čufarja Jesenice (Uradni list RS, št. 42/97).
Javni zavod Gledališče Toneta Čufarja Jesenice je vpisan v sodni register Okrožnega sodišča v Kranju, pod vl. št. 1/180/00).
4. člen
Javni zavod ima pravokoten žig s premerom 3,7 x 1,3 cm in z napisom Gledališče Toneta Čufarja Jesenice ter žig okrogle oblike s premerom 3,6 cm in napisom Gledališče Toneta Čufarja Jesenice.
Žiga uporablja javni zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in drugim osebam, ter za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.
DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA
5. člen
Dejavnost zavoda je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti naslednja:
R 90.010 Umetniško uprizarjanje
R 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
R 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
J 58.1 Izdajanje knjig, periodike in drugo
J 59.140 Kinematografska dejavnost
L 68.3 Poslovanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi.
Javni zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki so določene s tem odlokom.
Javni zavod lahko opravlja tudi drugo gospodarsko dejavnost, če je le-ta oziroma njen prihodek namenjen opravljanju gledališke in kinematografske dejavnosti kot javne službe.
ORGANI JAVNEGA ZAVODA
6. člen
Organa javnega zavoda sta:
1. Direktor,
2. Svet zavoda.
Direktor zavoda
7. člen
Javni zavod predstavlja, zastopa in vodi direktor.
Direktor odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja.
Direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa ustanovitelj javnega zavoda po predhodnem mnenju sveta za dobo petih let z možnostjo ponovnih imenovanj.
8. člen
Poleg zakonsko določenih nalog ima direktor še naslednje naloge:
– načrtuje delo in poslovanje javnega zavoda,
– sprejema finančni načrt,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta javnega zavoda in drugih organov,
– oblikuje predloge dodatnih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za trženje storitev in določa cene javnih kulturnih dobrin in storitev,
– skrbi za promocijo javnega zavoda,
– skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
– zagotavlja javnost dela,
– določa podatke, ki se štejejo za poslovno tajnost,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– zagotavlja obveščanje zaposlenih v skladu s predpisi,
– odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi,
– imenuje delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti,
– opravlja druga dela in naloge, ki jih določajo drugi predpisi, ta sklep in splošni akti javnega zavoda.
9. člen
Direktor zastopa in predstavlja javni zavod pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ter v pravnih poslih z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami neomejeno.
Izjemo predstavljajo pravni posli pridobitve stvarnega premoženja za potrebe javnega zavoda in pravni posli razpolaganja s stvarnim premoženjem, s katerim javni zavod upravlja.
Nepremično premoženje za potrebe delovanja javnega zavoda pridobiva ustanovitelj in ga prenese javnemu zavodu v upravljanje. Z nepremičnim stvarnim premoženjem v lasti ustanovitelja, s katerim zavod upravlja, razpolaga ustanovitelj.
10. člen
Direktorja javnega zavoda v funkcijo imenuje ustanovitelj javnega zavoda, na podlagi javnega razpisa, po predhodnem mnenju sveta zavoda.
Postopek javnega razpisa vodi ustanovitelj. Ob prijavi na razpis je dolžan kandidat predložiti tudi predlog razvoja in dela javnega zavoda za mandatno obdobje.
11. člen
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki ob splošnih pogojih, ki jih določa zakon, izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje:
– univerzitetna izobrazba družboslovne usmeritve, najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju kulture in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih,
– poznavanje dela v javnem zavodu.
Pogodbo o zaposlitvi sklene z direktorjem svet javnega zavoda za določen čas, čas trajanja mandata. Mandat direktorja traja 5 let, po preteku mandata je lahko ponovno imenovan.
12. člen
V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja zaposlen v javnem zavodu, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.
13. člen
Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata:
– iz razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih (med drugim: če direktor sam zahteva razrešitev; če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu),
– če neutemeljeno ne uresničuje sklepov sveta javnega zavoda,
– če ne ravna po veljavnih predpisih in notranjih aktih javnega zavoda,
– če z nepravilnim ali nevestnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja oziroma malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda,
– zaradi bistvenih sprememb dejavnosti, zaradi katere je ustanovljen zavod,
– zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Ustanovitelj, ki je direktorja imenoval, mora pred sklepom o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta zavoda ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Če svet zavoda mnenja v roku 30 dni ne poda, se šteje, da soglaša s predčasno razrešitvijo direktorja.
14. člen
Direktorja razreši ustanovitelj na način in po postopku, kot je določen za njegovo imenovanje.
15. člen
Če direktorju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet javnega zavoda imenuje vršilca dolžnosti izmed strokovnih zaposlenih zavoda oziroma izmed kandidatov, ki so se prijavili na razpis, vendar največ za eno leto.
Svet zavoda
16. člen
Poleg zakonsko določenih nalog ima svet javnega zavoda še naslednje naloge:
– daje ustanovitelju pobudo za razrešitev direktorja,
– daje predhodno mnenje k razrešitvi direktorja, razen, če je sam dal pobudo za njegovo razrešitev,
– izvaja pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– na predlog direktorja imenuje stalne ali občasne komisije za obravnavo vprašanj iz svoje pristojnosti,
– predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– potrjuje poslovno poročilo,
– izvaja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi, tem odlokom in splošnimi akti javnega zavoda.
17. člen
Svet javnega zavoda sestavljajo:
– trije predstavniki ustanovitelja,
– en predstavnik zaposlenih zavoda,
– en predstavnik uporabnikov.
Mandat članov sveta zavoda traja 5 let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Svetu javnega zavoda prične teči mandat z dnem konstituiranja.
Direktor je dolžan o prenehanju mandata obvestiti občino ustanoviteljico 90 dni pred potekom mandata članom sveta javnega zavoda.
18. člen
Predstavnike ustanovitelja v svetu zavoda imenuje pristojni organ Občine Jesenice.
19. člen
Predstavnika zaposlenih javnega zavoda izvolijo zaposleni javnega zavoda na neposrednih in tajnih volitvah izmed sebe.
Volitve vodi tričlanska volilna komisija, ki jo imenuje direktor za dobo 5 let. Volilna komisija najkasneje 60 dni pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev.
Posameznega kandidata predlagajo najmanj trije zaposleni. Kandidate lahko predlagajo tudi reprezentativni sindikati javnega zavoda. Volitve so veljavne, če se jih udeleži večina vseh zaposlenih v javnem zavodu.
Zaposleni glasujejo za vsakega kandidata posebej.
Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi največ opredeljenih glasov zaposlenih javnega zavoda, ki so se udeležili volitev.
Svet zavoda sprejme sklep o izvolitvi predstavnika zaposlenih zavoda na podlagi poročila volilne komisije.
20. člen
Predstavnika uporabnikov imenuje direktor javnega zavoda na predlog Kulturniške zbornice Slovenije.
21. člen
Članu sveta zavoda preneha mandat pred potekom dobe, za katero je bil imenovan oziroma izvoljen, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se neopravičeno ne udeleži dveh sej zaporedoma oziroma treh sej od štirih sklicanih,
– pri svojem delu v svetu zavoda vedoma krši predpise,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,
– če ga odpokliče organ, ki ga je imenoval v svet zavoda, po enakem postopku kot velja za imenovanje,
– če članu sveta zavoda – predstavniku zaposlenih – preneha delovno razmerje v javnem zavodu.
Člana sveta zavoda razreši oziroma odpokliče tisti organ, ki ga je imenoval.
22. člen
V primeru predčasnega prenehanja mandata člana sveta zavoda, svet zavoda takoj začne aktivnosti za nadomestno imenovanje oziroma izvolitev drugega člana.
Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev novega člana sveta zavoda ni potrebno, če je prenehal mandat enemu članu in se bo mandat sveta zavoda iztekel v roku 6 mesecev od dne prenehanja funkcije po 21. členu tega odloka.
23. člen
Svet zavoda sprejema odločitve iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje sklicuje predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednik sveta mora sklicati sejo tudi, če to zahtevajo direktor, ustanovitelj ali večina članov sveta. Če predsednik sveta odkloni sklic, skliče sejo direktor zavoda.
Prvo konstitutivno sejo sveta skliče direktor zavoda v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi članov v svet zavoda. Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
24. člen
Svet zavoda lahko veljavno sklepa, če je na seji prisotna večina članov sveta zavoda.
Svet zavoda odloča z večino opredeljenih glasov članov sveta. Člani sveta glasujejo javno z dvigovanjem rok, razen če se odločijo, da o posameznem predlogu odločitve glasujejo tajno.
Delo sveta zavoda podrobneje ureja poslovnik o delu sveta zavoda.
ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DELOVANJE JAVNEGA ZAVODA
25. člen
Javni zavod je samostojna pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun, ne more pa sklepati pravnih poslov pridobitve oziroma razpolaganja z nepremičninami.
26. člen
Sredstva za izvajanje javne službe na področju gledališke dejavnosti pridobiva javni zavod:
– iz proračunskih sredstev ustanovitelja in drugih javnih sredstev,
– iz sredstev Evropske skupnosti,
– plačil uporabnikov za storitve javne službe,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– iz sredstev občin, ki poverijo opravljanje gledališke oziroma kinematografske dejavnosti javnemu zavodu in sofinancirajo gledališko oziroma kinematografsko dejavnost,
– lahko pa tudi iz drugih virov (donacije, dotacije, sponzorstvo, kandidatura na javnih natečajih, za sredstva iz nejavnih virov idr.).
27. člen
Finančne obveznosti za izvajanje javne službe pokrivajo ustanovitelj in občine, ki sofinancirajo dejavnost javnega zavoda, kot to določa zakon, ki ureja javne finance za posredne proračunske porabnike, ter v skladu s sklenjenimi pogodbami. Javna sredstva se javnemu zavodu zagotavljajo v skladu z veljavno zakonodajo.
28. člen
Javni zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev s katerimi razpolaga.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti javnega zavoda do višine sredstev, ki so v proračunu ustanovitelja namenjena za dejavnost zavoda. Občine, ki dejavnost zavoda sofinancirajo, odgovarjajo za obveznosti zavoda do višine sredstev, ki so v občinskem proračunu posamezne občine namenjene za delo zavoda. Za druge obveznosti zavoda odgovarjajo samo, če tako določa zakon ali pogodba.
29. člen
Presežek prihodkov nad odhodki sme javni zavod uporabiti le za opravljanje dejavnosti zavoda. O načinu razpolaganja s presežkom odloča svet javnega zavoda na predlog direktorja in v soglasju z ustanoviteljem.
Izjemoma, če tako določa zakon, je mogoče presežek prihodkov nad odhodki uporabiti tudi v druge namene. O takšnem načinu razpolaganja s presežkom odloča svet javnega zavoda na predlog direktorja in v soglasju z ustanoviteljem.
30. člen
Javni zavod je dolžan obveščati ustanovitelja o izvrševanju letnega programa dela, o rezultatih poslovanja ter mu omogočiti vpogled v poslovne knjige.
31. člen
Ustanovitelj ima v razmerju do javnega zavoda naslednje pravice:
– ugotavlja skladnost strateškega načrta in letnega programa dela javnega zavoda z razvojnimi programi občine,
– spremlja skladnost porabe sredstev, ki jih pridobi javni zavod z letnimi programi in finančnimi načrti,
– daje soglasje k programu dela in k finančnem načrtu, po predhodnem mnenju pristojnih odborov občine ustanoviteljice,
– imenuje direktorja javnega zavoda,
– opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi.
32. člen
Občine, ki s pogodbo poverijo opravljanje gledališke in kinematografske dejavnosti (ali njen del) javnemu zavodu tudi za svoje območje, ter tako del dejavnosti zavoda tudi financirajo, imajo v razmerju do javnega zavoda pravice, kot jih določa veljavna zakonodaja in pravice, ki si jih zagotovijo s posebno pogodbo.
Stranke, ki sklepajo pogodbo, opredeljeno v prvem odstavku tega člena, so: ustanovitelj, javni zavod in občina, ki dejavnost zavoda sofinancira.
33. člen
Javni zavod upravlja s premičnim in nepremičnim premoženjem, ki je v lasti ustanovitelja in namenjeno dejavnosti zavoda.
34. člen
Premoženje, ki ga ustanovitelj daje javnemu zavodu v upravljanje:
Nepremičnina s parc. št. 953/2, k.o. Jesenice, ter oprema v stavbi, ki služi izvajanju gledališke dejavnosti, je bila s sklepom Občinskega sveta občine Jesenice z dne 24. 10. 1996, razglašena kot javna infrastruktura na področju kulture.
Poslovni prostori, ki se nahajajo v pritličju in 1. nadstropju poslovne stavbe »Prireditveni center Jesenice«, Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice, na naslednjih parc. št.:
– parc. št. 953/1, k.o. Jesenice,
– parc. št. 953/3, k.o. Jesenice,
– parc. št. 936/2, k.o. Jesenice,
– parc. št. 942/3 k.o. Jesenice.
Javni zavod je dolžan zagotavljati polno izkoriščenost navedenih nepremičnin, ki služijo kot javna kulturna infrastruktura.
Javni zavod upravlja tudi z vso opremo in predmeti, ki se nahajajo v zgoraj navedenih prostorih in pripadajočih depojih.
Po pogodbi lahko javni zavod upravlja tudi z nepremičninami, opremo in predmeti, ki se nahajajo na območju drugih občin.
NOTRANJI PRAVNI AKTI JAVNEGA ZAVODA
35. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu sprejme direktor javnega zavoda, po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu. K aktu o sistemizaciji delovnih mest da svoje soglasje svet zavoda.
Podlaga za sprejem akta o sistemizaciji je enoten sklep, ki ga sprejmejo ustanovitelj in občine, ki dejavnost zavoda sofinancirajo, če gre za dela, ki jih javni zavod izvaja za vse občine.
Podlaga za sprejem akta o sistemizaciji za delovna mesta, ki se nanašajo samo na eno občino, je sklep občine, ki zavod sofinancira, če gre za dela, ki jih javni zavod izvaja za to občino.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljujeta z delom dosedanji direktor in svet zavoda do izteka mandata, za katerega sta bila imenovana.
37. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt morata biti usklajena z zakonodajo in tem odlokom najkasneje v 30 dneh po začetku veljavnosti tega odloka.
38. člen
Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do javnega zavoda, razen sprejemanja akta o ustanovitvi, oziroma njegovih sprememb, imenovanja članov sveta zavoda, imenovanja direktorja javnega zavoda, ki jih izvršuje Občinski svet Občine Jesenice, izvršuje župan Občine Jesenice.
39. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Toneta Čufarja Jesenice (Uradni list RS, št. 5/04 in vse njegove spremembe).
40. člen
Direktor na podlagi tega odloka poskrbi za vpis v sodni register.
41. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-35/2008
Župan
Občine Jesenice
Tomaž Tom Mencinger l.r.