Uradni list

Številka 93
Uradni list RS, št. 93/2008 z dne 30. 9. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 93/2008 z dne 30. 9. 2008

Kazalo

3939. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, stran 12698.

Na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, in 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US in 126/07) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o učinkoviti rabi energije v stavbah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije v stavbah na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah, ter način izračuna projektnih energijskih karakteristik stavbe v skladu z Direktivo 2002/91 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. december 2002 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 1, z dne 4. 1. 2003, stran 65).
(2) Ta pravilnik se uporablja za projektiranje in gradnjo novih stavb ter prenovo obstoječih stavb.
(3) Pri prenovi delov stavbe se ta pravilnik uporablja smiselno ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih razmer ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovne učinkovitosti, in sicer pri vseh sistemih, podsistemih in elementih, ki vplivajo na učinkovito rabo energije v stavbah in se prenavljajo. Pri prenovi obstoječih stavb in investicijskih vzdrževalnih delih, pri katerih je strošek celotne prenove, povezan z ovojem stavbe oziroma energetskimi inštalacijami, kot so gretje, priprava pitne tople vode, prezračevanje, klimatizacija zraka in razsvetljava, večji od 25% vrednosti stavbe brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali kadar prenova zajema več kot 25% površine ovoja stavbe, se ta pravilnik smiselno upošteva za posamezne elemente, ki se prenavljajo.
2. člen
(področje veljavnosti pravilnika)
(1) Ta pravilnik velja za stanovanjske in nestanovanjske stavbe, ki morajo izpolnjevati minimalne zahteve toplotnega ugodja, najmanj v skladu s predpisi o prezračevanju in klimatizaciji stavb.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena je treba pri industrijskih stavbah in skladiščih, v katerih se morajo zagotavljati zahtevane delovne pogoje, izpolniti le zahteve iz 11. in 12. člena ter parametre iz preglednice 1 Priloge 1 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.
(3) Ta pravilnik ne velja za (oznake po CC-SI):
– 124      stavbe za promet in stavbe za izvajanje
           elektronskega komuniciranja,
– 1271     nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 1272     stavbe za opravljanje verskih obredov,
           pokopališke stavbe
– 1271     nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 1252     rezervoarje, silose in skladišča,
– 230      kompleksne industrijske objekte,
–          zaklonišča, javne sanitarije itd.
–          za stanovanjske stavbe, ki se uporabljajo
           manj kot štiri mesece v letu.
3. člen
(razmerje do drugih predpisov)
Posamezne zahteve glede energetske učinkovitosti so lahko zaradi posebnosti določene vrste stavb drugače urejene s posebnim predpisom.
4. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku oziroma v njem navedenih standardih, imajo naslednji pomen:
1. »adiabatsko« je sprememba stanja brez dovoda ali odvoda toplote;
2. »delna klimatizacijska naprava« je naprava, ki ne omogoča vseh procesov, navedenih za klimatizacijski sistem;
3. »elaborat o učinkoviti rabi energije« je elaborat, ki vsebuje izračune, besedila in risbe ter je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z njim se dokazuje, da stavba izpolnjuje zahtevo po varčevanju z energijo in ohranjanju toplote;
4. »električna moč naprav KGH«, P(KGH,el) (kW), je vsota vseh nazivnih (priključnih) električnih moči vgrajenih naprav, ki so potrebne za delovanje grelnih, hladilnih, prezračevalnih in klimatizacijskih naprav v stavbi (npr. črpalke, ventilatorji, kompresorji in regulacijski pogoni) v zimskem z indeksom (h) ali letnem z indeksom (c) načinu delovanja;
5. »generator toplote« je naprava za pridobivanje toplote (npr. kotel, prenosnik toplote in toplotna črpalka);
6. »generator hlada« je naprava za hlajenje (npr. hladilniki vode, prenosnik toplote, obrnjeni proces pri toplotni črpalki);
7. »izkoristek razvodnega omrežja«, h(om), je razmerje med toploto, oddano v končnih prenosnikih toplote, in toploto, potrebno za gretje stavbe in proizvedeno v generatorju toplote;
8. »izplake« so izplakovalna voda iz stranišč in pisoarjev, vključno s primesmi trdnih snovi;
9. »sistemi KGH« so sestav naprav za klimatizacijo, gretje in hlajenje;
10. »klimatizacijski sistem« je kombinacija vseh komponent, ki zagotavljajo obdelavo zraka, pri kateri je temperatura zraka regulirana ali se jo lahko zniža, lahko tudi v kombinaciji z regulacijo prezračevanja, vlažnosti in čistoče zraka;
11. »klimatizacijska naprava« je sestav elementov, ki sestoji iz ventilatorjev, prenosnikov toplote, filtrov za zrak, regulacijskih žaluzij in drugih potrebnih elementov, vgrajenih v skupno toplotno izolirano ohišje;
12. »količnik energetske učinkovitosti«, COP, je razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vloženo pogonsko energijo (kW(h)/kW(e)), kadar delujejo generatorji hlada kot toplotne črpalke (obrnjeni proces) ali pri napravah za vračanje toplote;
13. »končni prenosniki toplote« so prenosniki toplote v prostorih, ki jih grejemo ali hladimo;
14. »kurilna naprava« je naprava, v kateri se z zgorevanjem goriv pridobiva toplota. Sestavljajo jo kurišče ali več kurišč, gorilnik, dimniški priključki ali dimni vodi za odvajanje dimnih plinov skozi dimnik in dovodniki zgorevalnega zraka;
15. »letna potrebna primarna energija za gretje in hlajenje stavbe«, Q(PE) (kWh/a), je vsota primarne energije, ki jo v enem letu za svoje delovanje potrebujejo vsi v stavbi vgrajeni sistemi za gretje, prezračevanje, toplo sanitarno vodo in hlajenje;
16. »letna potrebna toplota za hlajenje stavbe«, Q(NC) (kWh/a), je potreben hlad (hladilna toplota) za zagotavljanje projektnih temperatur v stavbi v obdobju hlajenja;
17. »letna potrebna toplota za gretje«,Q(NH) (kWh/a), je potrebna toplota, za zagotavljanje projektnih temperatur v stavbi v obdobju gretja;
18. »naravni led« je zmrznjena voda v obliki ledu ali snega, ki nastane v naravi zaradi nizkih temperatur okolice; »nazivna moč grelnega sistema«, PH (kW), je vgrajena potrebna toplotna moč generatorja ali generatorjev toplote za gretje stavbe pri projektnih temperaturah;
19. »nazivna moč hladilnega sistema«, P(C) (kW), je vgrajena hladilna moč generatorja ali generatorjev hlada za hlajenje stavbe pri projektnih temperaturah in vlagi;
20. »nečista voda« je nepitna voda, ki je bila uporabljena za umivanje, pomivanje in izplakovanje;
21. »neposredno gret hranilnik toplote« je hranilnik toplote z lastnim virom energije;
22. »neto greta prostornina stavbe«, V (m3), je prostornina stavbe, določena po standardu SIST ISO 9836; za stanovanjske stavbe do treh nadstropij se uporablja za izračun odnos V = 0,76. V(e) (m3), za druge stavbe pa V = 0,8.V(e) (m3);
23. »notranja linijska toplotna prehodnost«, Psi(i) (W/mK), je linijska toplotna prehodnost, določena po standardu SIST EN ISO 14683 po sistemu notranjih mer;
24. »obdobje gretja«, n(h), je število dni med začetkom in koncem gretja stavbe. Začetek in konec gretja sta za posamezno lokacijo določena s karto trajanja obdobja gretja, navedeno v 28. členu tega pravilnika;
25. »obdobje hlajenja«, n(c), je število ur med začetkom in koncem hlajenja stavbe. Začetek in konec hlajenja sta za posamezno lokacijo določena s karto trajanja obdobja hlajenja, navedeno v 28. členu tega pravilnika.
26. »povprečna toplotna prehodnost stavbe«, U(m) (W/m2K), je računska uravnotežena povprečna vrednost toplotnih prehodnosti ovoja stavbe z upoštevanjem toplotnih mostov;
27. »povprečna sezonska energetska učinkovitost«, ESEER, je utežena srednja vrednost EER pri različnih obremenitvah po standardu Eurovent (EER 100%, EER 75%, EER 50% in EER 25%) in se izračuna po izrazu:
ESEER = 0,03.EER 100% + 0,33.EER 75% + 0,41.EER 50% + 0,23.EER 25% (kW(c)/kW(e));
28. »povprečni letni izkoristek generatorja toplote«, eta(gh), se določi na podlagi nazivnega izkoristka generatorja toplote, eta(g), pričakovane letne obremenitve kotla in izgub zaradi stanja pripravljenosti v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike;
29. »prezračevalna naprava« je naprava za dovajanje zraka v stavbo in/ali odvajanje zraka iz nje;
30. »projektna temperatura«, theta(iph), theta(eph), theta(ipc), theta(epc) (°C), je računska temperatura zraka za izračun toplotnih obremenitev z indeksi: notranja – ip (iz preglednice 2 v prilogi 1 tega pravilnika), zunanja – ep; pozimi – h in poleti – c;
31. »projektna temperaturna razlika« je razlika med projektno temperaturo v prostoru in zunaj; za gretje delta*theta(h) = (theta(iph) – theta(eph)) (K) in hlajenje delta*theta(c) = (theta(epc) – theta(ipc)) (K);
32. »prostornina stavbe«, V(e) (m3), je ogrevana prostornina, ki jo obdaja zunanja površina stavbe, A (m2), skozi katero prehaja toplota v okolico;
33. »razmerje energetske učinkovitosti«, EER, je razmerje med pridobljeno hladilno energijo in vloženo pogonsko energijo (kW(c)/kW(e));
34. »temperatura notranjega zraka«, theta(i )(°C), je temperatura zraka v prostoru, merjena v oddaljenosti najmanj 1,0 m od zunanjih sten in v višini 1,2 m;
35. »temperaturni presežek«, TPR (hK/a), je zmnožek ur hlajenja in temperaturne razlike med povprečno dnevno temperaturo zunanjega zraka in izbrane temperature dovodnega zraka v obdobju hlajenja (časa obratovanja) na leto;
36. »temperaturni primanjkljaj«, TP (danK/a), je zmnožek dni gretja in temperaturne razlike med izbrano notranjo temperaturo (theta(i) = 20 °C) in povprečno dnevno temperaturo zunanjega zraka v obdobju gretja n(h) dni na leto. Za posamezno lokacijo je določen s karto temperaturnega primanjkljaja;
37. »termostatski ventil« je samodejna regulacijska naprava za lokalno regulacijo temperature zraka v prostoru;
38. »topla pitna voda« je topla voda, ki jo dobimo z gretjem pitne vode;
39. »toplotna črpalka« je naprava ali sistem, ki odvzema toploto pri nižji temperaturi iz različnih toplotnih virov, na primer iz zraka, vode ali zemlje, in jo pri višji temperaturi dobavlja stavbi;
40. »toplotna prehodnost«, U (W/m2K), je specifični toplotni tok skozi gradbeni element zaradi razlike temperatur na obeh straneh;
41. »toplotna prestopnost«, h (W/m2K), je termodinamična veličina, ki določa intenzivnost prestopa toplote s kapljevine ali plina na trdno površino oziroma s kapljevine na plin in obratno;
42. »toplotna prevodnost«, lambda (W/mK), je snovna lastnost materiala, določena pri srednji delovni temperaturi in vlažnosti materiala;
43. »volumenske toplotne izgube«, F(VL )(W/m3), so vsota transmisijskih in prezračevalnih izgub na enoto grete prostornine stavbe in so enake specifičnemu toplotnemu toku, ki ga ob projektnih pogojih oddajajo končni prenosniki toplote;
44. »toplotni most« je mesto povečanega prehoda toplote v konstrukciji ali napravi zaradi spremembe materiala, debeline ali geometrije konstrukcije;
45. »uporabna površina«, A(u) (m2), je notranja tlorisna površina ogrevanih prostorov po projektu; pri izračunu se lahko uporabi odnos: A(u) = 0,32. V(e) (m2). Če je višina h od poda do poda nad 3 m in manj od 2,5 m, se uporabi popravek: A(u) = (1 : h – 0,04 m(na -1)). V(e), kjer je V(e) greta prostornina stavbe (zunanje mere) v m3;
46. »urna izmenjava zraka«, n (h(na -1)), je urno število izmenjav notranjega zraka z zunanjim, preračunano na zunanjo prostornino, V(e) (n(e)), ali neto ogrevano prostornino stavbe, V (m3), upoštevaje sistem notranjih mer stavbe, (n(i));
47. »zunanja linijska toplotna prehodnost«, PSI(e) (W/mK), je linijska toplotna prehodnost, določena po standardu SIST EN ISO 14683 po sistemu zunanjih mer;
48. »zunanja temperatura«, theta(e) (°C), je temperatura zunanjega zraka.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov in energetike.
II. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE
5. člen
(vrste tehničnih zahtev)
(1) Tehnične zahteve za učinkovito rabo energije v stavbah se delijo na osnovne in dodatne tehnične zahteve.
(2) Osnovne tehnične zahteve so izražene z:
– dovoljenimi toplotnimi izgubami in močjo naprav za gretje in prezračevanje stavbe,
– dovoljenimi toplotnimi obremenitvami in močjo naprav za hlajenje stavbe,
– obvezno vgradnjo naprav za uporabo obnovljivih virov energije,
– obvezno izdelavo izkaza o toplotnih karakteristikah stavbe.
(3) Dodatne tehnične zahteve so:
– zahteve za gradbeno fiziko,
– zahteve za grelne in hladilne naprave,
– zahteve za prezračevalne in klimatizacijske naprave,
– zahteve za razsvetljavo.
(4) Stavbe, katerih gradnja je 50-odstotno ali več financirana iz javnih sredstev, lahko dosegajo 90% zahtevanih vrednosti iz 6. in 7. člena tega pravilnika.
1. Osnovne tehnične zahteve za učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije
6. člen
(dovoljena dovedena letna energija)
Stavbe morajo biti grajene tako, da letna potrebna primarna energija za gretje, prezračevanje, hlajenje in pripravo tople pitne vode ne preseže vrednosti referenčne stavbe enakih velikosti, enake prostornine in položaja kot projektirana stavba ob uporabi dovoljenih vrednosti iz 7. do 21. člena.
7. člen
(dovoljene toplotne lastnosti stavbe)
(1) Stavbe morajo biti grajene tako, da ne presežejo najvišje vrednosti srednjih toplotnih prehodnosti, vključno s toplotnimi mostovi, posameznih elementov ovoja stavbe iz preglednice 1 Priloge 1.
(2) Transmisijske toplotne izgube, FI(VH), na enoto grete prostornine stavbe, V(e), morajo biti enake ali manjše od
                         FI(VT) = 2 + 10.f(o) (W/m3)
kjer pomenita:
fo (m(na -1)) – faktor oblike, ki se izračuna po enačbi: f(o) = A/V(e )(m(na -1)),
V(e) (m3) – zunanja greta površina stavbe, ki jo objema površina A (m2), skozi katero prehaja toplota.
(3) Ventilacijske toplotne izgube, FI(VV), na enoto grete prostornine stavbe, V(e), morajo biti enake ali manjše od
                        FI(VV) = 0,1. n(e). delta*theta(h) (W/m3)
kjer pomenita:
delta*theta(h) (K) – projektna temperaturna razlika, ki se določi z enačbo delta*theta(h)= (theta(iph) – theta(eph)) (K),
n(e) (h(na -1) – urna izmenjava zraka, preračunana na enoto grete prostornine stavbe, V(e).
Urna izmenjava zraka n(e) ne sme biti manjša od 0,7 med zasedenostjo stavbe in se določi v skladu s predpisi o prezračevanju in klimatizaciji stavb.
(4) Skupne dovoljene toplotne izgube so:
                         FI(VL )= FI(VT) + FI(VV) (W/m3)
(5) Povprečna toplotna prehodnost stavbe mora biti manjša od
                      U(m )= (2 + 10. f(o))/(f(o). delta*theta(h)) (W/m2K)
(6) Dovoljena hladilna obremenitev za hlajenje bivalnih prostorov v stavbi na enoto hlajene prostornine stavbe, V(e), mora biti manjša od
                               FI(VC) = 24 W/m3
(7) Kadar se v projektu za gradbeno dovoljenje predvideva večja hladilna obremenitev od dovoljene vrednosti v petem odstavku tega člena, mora odgovorni projektant dokazati, da ni mogoče s spremembo tehnologije ali konstrukcije stavbe vrednosti znižati na dovoljeno raven.
(8) Največja dovoljena nazivna moč generatorjev toplote za gretje, pripravo tople vode in prezračevanje v obdobju gretja je
                   P(VH) = 1,05 (FI(VT) + FI(VV) + FI(W)). V(e)/eta(gh) (W)
kjer pomenita:
FI(W )= 6 (W/m3) – dodatek za pripravo tople vode v stanovanjskih objektih (glede na vrsto in velikost objekta ter način zadovoljevanja potreb se za druge objekte določi v skladu s stanjem gradbene tehnike),
eta(gh) – računski najnižji dovoljeni letni izkoristek generatorja toplote, prikazan v preglednici 3 Priloge 1. V primeru uporabe toplotne črpalke, se namesto nje uporabi računska najnižja dovoljena učinkovitost toplotne črpalke COP, ki je prikazana v preglednici 4 priloge 1. Pri kombiniranih ali drugih načinih pridobivanja toplote se smiselno upošteva zadnje stanje gradbene tehnike.
(9) Največja dovoljena nazivna električna moč generatorja hlada je:
                           P(VC,e) = 1,05.FI(VC).V(e)/ EER (W(e))
Vrednosti za računski najnižji dovoljeni EER so prikazane v preglednici 4 Priloge 1 tega pravilnika.
(10) Potrebna priključna električna moč P(KGH )za pogon vseh naprav za klimatizacijo, prezračevanje, gretje in hlajenje – naprav KGH se določi posebej za zimsko in letno obratovanje naprav.
(11) Predvidena poraba elektrike za obratovanje naprav se izračuna z upoštevanjem predvidenega časa obratovanja in faktorja istočasnosti.
(12) Moč vgrajenih generatorjev toplote, hlada ali toplotnih črpalk lahko odstopa od dovoljenih vrednosti zaradi prilagoditve nazivni moči na trgu dobavljivih naprav in kadar je treba na zahtevo investitorja zagotoviti rezervno enoto zaradi varnosti obratovanja ali dograditve objekta v obdobju petih let.
8. člen
(uporaba obnovljivih virov energije)
(1) V stavbah se mora zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, določene v osmem in devetem odstavku 7. člena tega pravilnika, z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra, ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena je izpolnjena tudi:
a) če se vgradi najmanj A(SSE) = 4 + 0,02 Au (m2) svetle površine sprejemnikov sončne energije (SSE) z letnim donosom SSE najmanj 500 kWh/m2a na vsak kvadratni meter koristne površine stanovanjske stavbe Au, vendar ne manj kot 6 m2 na bivalno enoto s pripadajočim hranilnikom toplote z vsebnostjo nad 25 l/m2 SSE. Pri centralnih sistemih se sistem izvede v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike;
b) če se vgradijo sončne celice (PV) z nazivno močjo najmanj 5 W na vsak kvadratni meter koristne površine stavbe (~ 0,04 m2 PV/m2 Au pri nazivnem električnem izkoristku sistema ~12,5%);
c) če se zgradi hranilnik za naravni led ali sistem za aktivno naravno hlajenje, ki zagotavlja nad 25% potrebne toplote za hlajenje stavbe na leto.
2. Dodatne tehnične zahteve za gradbeno fiziko
9. člen
(ovoj stavbe)
(1) Toplotna prehodnost posameznih konstrukcij se določi po standardih SIST EN ISO 6946 in SIST EN ISO 10211-1.
(2) Zahteve za toplotno prehodnost iz preglednice 1 Priloge 1 veljajo smiselno tudi za notranje gradbene konstrukcije, ki mejijo na prostore, v katerih lahko temperatura pri projektni zunanji temperaturi pade pod 12 °C.
10. člen
(toplotni mostovi)
(1) Stavbe morajo biti grajene tako, da je vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po toploti čim manjši, pri čemer se uporabljajo ukrepi v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike.
(2) Toplotni mostovi z zunanjo linijsko toplotno prehodnostjo PSI(e )> 0,2 W/mK po standardu SIST EN ISO 14683 iz preglednice 2 Priloge 1 niso dovoljeni, razen če se dokaže, da se vodna para pri projektnih notranjih pogojih na mestih toplotnih mostov ne bo kondenzirala.
11. člen
(zahteve za okna)
(1) V ogrevanih stanovanjskih in poslovnih prostorih stavbe se smejo uporabljati okna s toplotno prehodnostjo zasteklitve največ 1,1 W/m2K. Toplotna prehodnost celotnega okna (stekla in nosilnega okvirja) sme biti največ 1,3 W/m2K, razen v poslovnih objektih pri uporabi oken s kovinskim okvirjem, pri katerih je dovoljena vrednost toplotne prehodnosti največ 1,6 W/m2K. Za industrijske stavbe veljajo vrednosti, določene v preglednici 1 Priloge 1 tega pravilnika.
(2) Toplotna prehodnost zunanjih vrat ne sme biti večja od 1,8 W/m2K.
(3) V neogrevanih prostorih s temperaturo pod 15 °C je na ovoju stavbe dovoljena uporaba steklenih prizem, vendar le do 30% površine zidu.
(4) Toplotna prehodnost dela ovoja stavbe na mestu, na katerem je vgrajena omarica za rolete ali druga senčila, vključno s pogoni in napravami za njihovo upravljanje, ne sme biti večja od 0,6 W/m2K.
(5) Zahteve tega člena ne veljajo za zaprte izložbene prostore, ki omejujejo zaprt izložbeni prostor, in za steklena vrata, ki so del vetrolova.
12. člen
(vgradnja stavbnega pohištva)
(1) Vgraditi se smejo samo okna in vrata, za katere se na podlagi proizvajalčeve izjave o razvrstitvi lahko ugotovi njihov razred po standardu SIST EN 12207.
(2) Pri oknih in vratih mora biti njihova zračna prepustnost:
– vsaj v razredu 2 po standardu SIST EN 12207, kar velja za okna in balkonska vrata, vgrajena v eno- ali dvoetažne stavbe, ter za vhodna vrata;
– vsaj v razredu 3 po standardu SIST EN 12207, kar velja za okna in balkonska vrata, vgrajena v tri- ali večetažne stavbe, ter za vhodna vrata.
13. člen
(zračna prepustnost ovoja)
(1) V stavbah brez mehanskega prezračevanja zračna prepustnost stavbe ali njenega dela ne sme presegati 3,5 izmenjave zraka na uro pri tlačni razliki 50 Pa, merjeno po standardu SIST ISO 9972.
(2) Tesnost ovoja se pri stavbah z uporabno površino, večjo od 5000 m2, ki so polno ali delno klimatizirane, preveri s preizkusom po standardu SIST EN 13829 (Q(50)/S(T) – vključno s površino poda pritličja) ali pa se izmeri indeks zračne prepustnosti (Q(50)/S).
(3) V stavbah z vgrajenim sistemom mehanskega prezračevanja z več kot 0,7-kratno izmenjavo zraka, računano z V(e, )zračna prepustnost ne sme presegati 2 izmenjavi zraka na uro pri tlačni razliki 50 Pa, merjeno po standardu SIST ISO 9972.
14. člen
(zaščita proti sončnemu obsevanju in toplota sonca)
(1) Vse zastekljene površine na ovoju stavbe s površino stekla nad 0,5 m2 razen tistih, ki so obrnjene v smeri od severovzhoda, severa do severozahoda ali so v juniju med 9. in 17. uro zasenčene z naravno ali umetno oviro, morajo omogočati zaščito pred sončnim obsevanjem in bleščanjem, pri kateri je ob upoštevanju vpliva položaja vgradnje faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja stekla in senčila g < 0,5.
(2) Če se vgrajujejo senčila v prostor med stekli, se faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja senčila določi po naslednjem izrazu:
                         g(s,m) = 1 – 0,4 (1-g(s))
kjer pomenita:
g(s) – faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja senčila,
g(s,m) – faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja senčila v medsteklenem prostoru.
(3) Senčila, vgrajena na notranji strani ovoja stavbe, se ne štejejo kot zaščita proti sončnemu obsevanju.
3. Dodatne tehnične zahteve za grelne in hladilne naprave
15. člen
(grelne naprave)
(1) Pri uporabi plinastih goriv se lahko vgrajujejo le kon-denzacijski kotli. Ta zahteva ne velja za kotle, ki pokrivajo konično obremenitev.
(2) V stavbah z do dvema stanovanjema mora biti gene-rator toplote vgrajen v toplotnem ovoju, pri večjem številu stanovanj pa je lahko zunaj njega.
(3) Najmanjše dovoljene vrednosti letnega izkoristka generatorjev toplote, hgh, so prikazane v preglednici 2 priloge 1 tega pravilnika.
(4) Izkoristek toplotne izolacije razvodnega omrežja, hom, mora biti večji od 0,95 oziroma morajo biti toplotne izgube manjše od 5%.
(5) Projektna temperatura grelnega sistema v stavbi ne sme biti višja od 55 °C. Omejitev ne velja za pripravo tople pitne vode in zraka v klimatizacijskih ali prezračevalnih sistemih, v katerih je dovoljena najvišja temperatura 70 °C. Omejitev ne velja za distribucijske sisteme med stavbami.
(6) Razdelilni sistem mora biti znotraj toplotnega ovoja stavbe razen priključnih cevovodov do naprav zunaj ovoja.
(7) Specifična poraba elektrike za transport tople vode mora biti manjša od 0,015 Wel/Wtoplote.
(8) Črpalke v stavbah z več kot dvema stanovanjema morajo imeti električno regulacijo na konstantni Dp.
(9) Vsa grelna in hladilna telesa morajo imeti vgrajene elemente za uravnavanje temperature v prostoru s proporcionalnim območjem 1K, če je uporabna površina prostora večja od 6 m2. Pri vgradnji regulacije, s katero se dosega enaka ali boljša regulacija temperature zraka v prostoru, vgradnja takih elementov ni obvezna.
(10) Sistemi morajo biti projektirani in grajeni tako, da se doseže naravno hidravlično uravnoteženje sistema (sistemi razvoda z obrnjenim povratkom). Kadar iz tehničnih ali ekonomskih razlogov to ni mogoče, morajo biti na glavnih hidravličnih vejah vgrajeni elementi za ročno ali samodejno hidravlično uravnotežnje sistema z napisnimi tablicami in trajno oznako o potrebni nastavitvi.
(11) Končni prenosniki toplote z naravno konvekcijo morajo biti postavljeni prosto, praviloma ob zunanji steni. Ploskovno gretje oziroma hlajenje mora biti v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike.
(12) Zmanjšanje potrebne toplote za gretje pri nočnem znižanju ali prekinitvi gretja se upošteva v skladu s časom trajanja in zadnjim stanjem gradbene tehnike.
(13) Čas gretja oziroma temperaturni primanjkljaj je pri toplotno dobro izoliranih stavbah zaradi vplivov notranjih virov toplote in pasivnega gretja s soncem krajši od standardne vrednosti z ravnotežno temperaturo 12 °C, kar se ugotovi iz razmerja med toplotnimi izgubami in toplotnimi viri. Ob uporabi skrajšanega temperaturnega primanjkljaja je treba pri izračunu letne toplote za gretje ravnotežno temperaturo, ki je nižja od 12 °C, posebej navesti v izkazu toplotnih karakteristik stavbe. Metoda za določanje ravnotežne temperature je prikazana v standardu EN 15603:2007.
(14) V večstanovanjskih in nestanovanjskih stavbah morajo biti vgrajeni merilniki toplote ali delilniki toplote, ki omogočajo spremljanje porabe toplote ali hlada za stavbo kot celoto in po oskrbnih enotah.
(15) V vseh stavbah mora biti vgrajena samodejna regulacija delovanja naprav za gretje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijo v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike.
16. člen
(hladilne naprave)
(1) Nazivna projektna temperatura hlajene vode v sistemih z razvlaževanjem je 6/14 °C, v primeru brez razvlaževanja pa 14/18 °C in 18/23 °C za ploskovno hlajenje. Predvideti mora biti primarni oziroma sekundarni krog za hlajeno vodo in hidravlično naravno uravnotežen sistem razvoda (sistem z obrnjenim povratkom). Odstopanja od navedenih nazivnih parametrov so dovoljena, če se s tem zagotovi večja energetska učinkovitost sistema.
(2) Specifična poraba elektrike za transport hladne vode mora biti manjša od 0,020 W(el)/W(hlada )v primarnem in manjša od 30 W(el)/kW(hlada) v sekundarnem krogu. Obtočne črpalke v sekundarnem krogu morajo imeti zvezno regulacijo pretoka v odvisnosti od obremenitve, v primarnem pa le po potrebi.
(3) Regulacija hladilne moči z obtokom vročega plina za hladilne moči nad 25 kW ni dovoljena.
(4) Dovoljena je le vgradnja generatorjev hlada z učinkovitostjo, ki je enaka ali večja od vrednosti, določenih v preglednici 3 Priloge 1 tega pravilnika.
(5) Dovoljena je vgradnja toplotnih črpalk, ki so v skladu z Odločbo Komisije št. 2007/742/ES z dne 9. novembra 2007 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje električnim, plinskim ali absorpcijskim toplotnim črpalkam (UL L št. 301 z dne 20. 11. 2007, stran 14-25).
17. člen
(toplotna izolacija cevi)
(1) Cevi in armature (zaporni in regulacijski elementi, črpalke itd.) za razvod vode v grelnih in hladilnih sistemih ter sistemih za razvod tople pitne vode morajo biti izolirane.
(2) Debelina toplotne izolacije pri temperaturi vode 50 °C ali več mora biti najmanj enaka notranjemu premeru cevi pri toplotni prevodnosti izolacije 0,035 W/(mK) po SIST ISO 8794. Pri ceveh in armaturah z notranjim premerom, večjim od 100 mm, mora biti debelina toplotne izolacije najmanj 100 mm.
(3) Pri uporabi materiala, katerega toplotna prevodnost je manjša ali večja od 0,035 W/(mK), se najmanjša dopustna debelina toplotne izolacije preračuna po pravilih računanja prehoda toplote skladno s standardom SIST EN ISO 12241.
(4) Pri hladilnih sistemih mora biti debelina izolacije cevovodov, armatur in obešal izbrana tako, da na njihovi površini ne pride do kondenzacije vodne pare. Debelina izolacije mora biti pri premeru cevovodov do DN 40 najmanj 13 mm, pri premeru cevovodov od DN50 do DN200 pa najmanj 38 mm.
(5) Polovična debelina toplotne izolacije iz tretjega in prejšnjega odstavka je dovoljena:
– pri ceveh in armaturah, ki oddajajo toploto v grete ali hlajene prostore različnih uporabnikov oziroma lastnikov,
– na prehodih cevi skozi stene ali strope, če ni mogoče izdelati dovolj velikih odprtin,
– pri križanju cevovodov,
– pri cevnih razdelilnikih,
– na priključnih vodih končnih prenosnikov toplote do dolžine 8 m (npr. ogreval, ventilatorskih konvektorjev itd.).
(6) Zahteve iz drugega odstavka tega člena ne veljajo za cevi in armature, ki potekajo v gretih prostorih istega uporabnika oziroma lastnika.
(7) Ne glede na določbe drugega in četrtega odstavka tega člena mora biti debelina toplotne izolacije cevi, vgrajenih v tla, najmanj 6 mm.
(8) Za centralno gretje s temperaturo dovodne vode pod 50 °C se debelina toplotne izolacije cevi iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko zmanjša, vendar samo toliko, da toplotne izgube niso višje kot pri izolaciji cevi iz drugega in četrtega odstavka tega člena.
(9) Hranilniki v ogrevalnih ali hladilnih sistemih ali sistemih za toplo vodo morajo biti toplotno izolirani tako, da so toplotne izgube pri projektnih pogojih manjše od U.A = 1W/K, kjer sta U (W/m2K) toplotna prehodnost toplote skozi steno in izolacijo in A (m2) zunanja površina hranilnika.
18. člen
(naprave za pripravo tople pitne vode)
(1) Priprava tople pitne vode se izvede centralno s hranilnikom toplote v kombinaciji z grelnim sistemom, solarnim sistemom, toplotno črpalko ali na drug podoben način.
(2) Hranilnik toplote mora biti gret posredno in se izvede pri stavbah z uporabno površino do 500 m2 kot bivalentni ali trivalentni hranilnik, pri večjih objektih pa v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike.
(3) Razdelilno omrežje tople pitne vode mora biti znotraj toplotnega ovoja, nameščeno v inštalacijski steni in izolirano v skladu z zahtevami iz 16. člena tega pravilnika.
(4) Razdelilno omrežje tople pitne vode mora biti opremljeno z merilniki pretoka ali toplote po stanovanjih ali oskrbnih enotah.
(5) Če ima razvodno omrežje obtočno črpalko za toplo vodo, mora biti ta temperaturno krmiljena.
(6) Pri nesorazmernih stroških in občasni uporabi se lahko topla pitna voda pripravlja tudi lokalno. V tem primeru imajo prednost grelniki vode s toplotno črpalko, hranilnikom toplote in pomožnim električnim grelnikom, kadar toplotna črpalka ne omogoča občasnega pregretja vode nad 70 °C v skladu z zahtevami standarda SIST EN 806.
(7) Lokalna priprava tople pitne vode z električnimi bojlerji in pretočnimi električnimi grelniki ni dovoljena, razen v upravnih in pisarniških stavbah (122, CC-SI), eno- ali dvostanovanjskih stavbah (1110, 1121, CC-SI), v katerih je dovoljena uporaba lokalne priprave tople vode z električnimi grelniki do največje moči 2,0 kW, in v tistih stavbah, kjer bi pri inštalaciji, zahtevani v prvem in šestem odstavku tega člena, nastali najmanj dvakrat višji stroški.
4. Dodatne tehnične zahteve za prezračevalne in klimatizacijske naprave
19. člen
(vračanje toplote zraka)
(1) Vse prezračevalne in klimatizacijske naprave, namenjene za normalno obratovanje stavbe, morajo imeti vgrajene prenosnike toplote za vračanje toplote zavrženega ali odtočnega zraka pri gretju s temperaturnim izkoristkom nad 65%.
(2) Pri centralnem prezračevanju večstanovanjskih (1122, CC-SI) ali nestanovanjskih (12, CC-SI) stavb se lahko za pridobivanje odpadne toplote pozimi uporabijo reverzibilne toplotne črpalke, ki delujejo in so namenjene tudi za delno hlajenje stavbe poleti in obratno.
(3) Kadar se vlaga v stanovanjskih stavbah uravnava z naravnim prezračevanjem s pomočjo lokalnih prezračevalnih naprav na zunanjem ovoju stavbe, vgradnja naprave za vračanje toplote ni obvezna, pri uporabi prisilnega prezračevanja pa mora biti izkoristek rekuperatorja toplote nad 50%.
20. člen
(moč ventilatorjev, črpalk, tesnost kanalov in druge zahteve)
(1) Odsesovalne naprave je treba dimenzionirati tako, da je specifična moč ventilatorja manjša od P(od) < 1,0 kW/(m3s) odvedenega zraka.
(2) Prezračevalne naprave in klimatizacijske naprave je treba dimenzionirati tako, da je specifična moč:
– dovodnega ventilatorja manjša od P(do) < 1,5 kW/(m3s) dovedenega zraka,
– odvodnega ventilatorja manjša od P(od) < 1,0 kW/(m3s) odvedenega zraka.
(3) Vsi ventilatorji morajo biti opremljeni z najmanj tristopenjsko ali zvezno regulacijo števila vrtljajev in ustrezno povezavo z regulacijo pretoka.
(4) Pri uporabi filtrov HEPA, filtrov za pline (oglenih ipd.) je dovoljen premosorazmeren dodatek v razliki moči zaradi večjih uporov filtrov.
(5) Razvodni sistem kanalov mora biti praviloma v notranjosti toplotnega ovoja stavbe. Toplotna izolacija kanalov se mora izvesti v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike. Toplotna izolacija ohišja klimatizacijskih naprav s toplotno obdelavo zraka, nameščenih na prostem, mora biti v razredu največ T3 oziroma TB3, za klimatizacijske naprave v stavbah pa T4 oziroma TB4 po standardu SIST EN 1886. Navedene zahteve ne veljajo za klimatizacijske naprave brez toplotne obdelave zraka.
(6) Klimatizacijske naprave morajo biti projektirane tako, da lahko izkoriščajo naravno hlajenje.
(7) Pri klimatizaciji stavb brez osnovnega toplovodnega gretja morajo biti vgrajene klimatizacijske naprave s spremenljivo količino zraka.
(8) V sistemih z razvlaževanjem ni dovoljeno dogrevati zraka z virom toplote iz fosilnih goriv. Odstopanje je dovoljeno, če se zrak dogreva s toploto iz kondenzatorja generatorja hlada ali z obtokom zraka. Omejitev ne velja za klimatizacijo v tehnoloških procesih.
(9) Pri klimatizacijskih napravah, priključenih na centralno gretje ali na daljinsko oskrbo s toploto, je treba uporabljati adiabatsko ovlaževanje s svežo vodo. Električno parno ovlaževanje je dovoljeno le pri visokih higienskih omejitvah (bolnišnice 1264, CC-SI, čisti prostori in drugi podobni primeri).
(10) Najnižji odstotek dovoljene relativne vlage v klimatiziranih prostorih v zimskih razmerah s temperaturo zunanjega zraka pod –5 °C je 20%.
(11) Filtri na klimatizacijskih napravah s pretokom nad 1 m3/s morajo biti opremljeni z merilniki padca tlaka in signalizacijo pri prekoračitvi največjega dopustnega upora na filtrih. Filtri morajo biti dimenzionirani tako, da znaša računski končni padec tlaka na filtrih v odvisnosti od razreda po standardu SIST EN 779:
– za razred G: 150 Pa,
– za razrede F5 do F7: 200 Pa in
– za razreda F8 in F9: 300 Pa.
Pri 20-odstotni prekoračitvi največjega dovoljenega upora se mora naprava samodejno ustaviti, razen kadar sta lahko ogrožena zdravje ljudi ali delovni proces.
(12) Po standardu SIST EN 1886 mora biti zračna tesnost vidnih kanalov s tlačno razliko do 150 Pa, ki potekajo znotraj toplotnega ovoja stavb, najmanj razreda A (f = 0,027*p(na 0,65)). Kanali zunaj toplotnega ovoja stavbe, vsi tlačni kanali zavrženega zraka v stavbi in kanali v stavbi s tlačno razliko nad 150 Pa morajo biti razreda B (f = 0,009*p(na 0,65)). Razred C (f = 0,003*p(na 0,65)) se zahteva za sisteme s posebno povišano tlačno razliko ali kadar puščanje zraka pomeni nevarnost za zdravje ljudi.
(13) Zračna tesnost ohišja klimatizacijskih naprav mora biti po standardu SIST EN 1886 najmanj v razredu A in razredu B pri higiensko zahtevnih sistemih.
5. Dodatne tehnične zahteve za razsvetljavo
21. člen
(kakovost svetilk in regulacija osvetlitve)
(1) V novih in prenovljenih stavbah se smejo projektirati in vgrajevati le svetilke z elektronskimi predstikali oziroma elektronskim balastom, razen kadar s posebnim predpisom ni drugače določeno. Za lokalno in občasno razsvetljavo je dovoljeno uporabljati žarnice z žarilno nitko, vendar njihova priključna moč ne sme presegati 20% priključne moči vse razsvetljave.
(2) Povprečna moč vgrajenih svetilk na enoto uporabne površine (W/m2) za posamezne tipe stavb ne sme presegati vrednosti, prikazanih v preglednici 5 Priloge 1 tega pravilnika.
(3) V novih in prenovljenih nestanovanjskih objektih (12, CC-SI) se smejo projektirati in vgraditi sistemi za zvezno (izjemoma nezvezno) regulacijo umetne osvetlitve v odvisnosti od naravne osvetlitve.
(4) V prostorih z občasno zasedenostjo (npr. stopnišča, kleti, pomožni prostori in hodniki) morajo biti svetilke opremljene s senzorji prisotnosti, ki z nastavljivo zakasnitvijo ugašajo sijalke, ko v prostoru ni ljudi.
6. Posebnosti glede izpolnjevanja tehničnih zahtev
22. člen
(manjše stavbe)
Za stavbe, ki imajo uporabno površino do 50 m2, oziroma njihove dele se lahko ustreznost dokazuje s toplotnimi prehodnostmi posameznih elementov ovoja stavbe, ki ne sme biti večje od vrednosti, določenih v preglednici 1 Priloge 1 tega pravilnika.
23. člen
(zahteve pri predaji novih stavb, prenovi stavb in investicijskem vzdrževanju stavb)
(1) Pri stavbah z uporabno površino nad 5000 m2 je treba opraviti pregled delovanja sistemov KGH in predložiti poročilo o opravljenih meritvah.
(2) Če se izvajajo obnovitvena ali vzdrževalna dela na več kot 40% površine posameznih zunanjih sten ali strehe, morajo biti dela na teh površinah ne glede na zahteve v tretjem odstavku 1. člena tega pravilnika izvedena tako, da so izpolnjene zahteve glede toplotne prehodnosti, določene v preglednici 1 Priloge 1 tega pravilnika.
(3) Pri zamenjavi stavbnega pohištva je dovoljena samo vgradnja stavbnega pohištva v skladu z zahtevami iz 11. in 12. člena tega pravilnika.
(4) Pri investicijskih vzdrževalnih delih, ki vključujejo zamenjavo generatorjev toplote ali hlada, delov razdelilnega omrežja ali končnih prenosnikov toplote, je treba hidravlično uravnotežiti celoten sistem in izvesti ukrepe za lokalno in/ali centralno regulacijo.
24. člen
(priporočila)
(1) V stavbah z veliko pogostostjo vstopa in izstopa, kot so: 1211 gostinske stavbe, 12301, 12302 trgovine, 12610 kulturni in 12650 športni objekti, se priporoča vgradnja krožnih vrat, da se med obratovanjem zmanjša vdor zraka v stavbo na najmanjšo mogočo mero, ali vetrolovi z dvojnimi avtomatskimi vrati s pravokotnim zamikom (na vogal).
(2) Priporoča se gradnja dveh odvodnih omrežij, posebno za nečisto vodo ter posebno za izplake iz stranišč in pisoarjev. Toplota nečiste vode se uporabi za pripravo tople pitne vode s toplotnimi prenosniki ali toplotnimi črpalkami.
(3) Prezračevanje stanovanjskih stavb se lahko izvede tudi lokalno s podtlačnim sistemom, ki se regulira v odvisnosti od potreb (kakovosti zraka) z ventilatorjem z najmanj tremi stopnjami ali zvezno regulacijo vrtljajev. Regulacija mora biti dostopna uporabniku. Prednostno se uporabljajo sistemi z nadzorom nad vlago v bivalnih prostorih, pri čemer se upošteva določba tretjega odstavka 19. člena tega pravilnika.
(4) Pri napravah s pretokom nad 1,25 m3/s se zavrženi ali odtočni zrak adiabatsko ohladi in uporabi za posredno predhlajenje svežega zraka na območjih z visoko občuteno zunanjo temperaturo nad 33 °C zraka in relativno vlažnostjo zavrženega zraka pod 50% ter pri obratovanju klimatizacijskega sistema v načinu hlajenja nad polovico leta.
III. IZPOLNJEVANJE TEHNIČNIH ZAHTEV PRAVILNIKA
25. člen
(izračun letne dovoljene energije za gretje in hlajenje stavbe)
(1) Toplotne izgube, FI(VL), in toplotne obremenitve, FI(VC), se izračunajo v skladu z zadnjim stanjem tehnike, pri čemer imajo prednost standardi EN, možna pa je uporaba drugih metod, ki so v mednarodni uporabi. Potrebna toplota za gretje stavbe se izračuna po standardu SIST EN 12831:2004, pri čemer se ne upoštevajo dodatki za prekinitev gretja. Toplotna obremenitev za hlajenje stavbe se izračuna po pravilih VDI 2078:1996 ali ASHRAE.
(2) Če sta vrednosti FI(VL)in FI(VC) manjši od dovoljenih iz drugega, tretjega in šestega odstavka 7. člena in so izpolnjene zahteve iz 8. do 21. člena, se izračuna letna potrebna energija za gretje in hlajenje stavbe z:
a) metodo TP oziroma TPR kot sezonska metoda iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika,
b) po standardu SIST EN 13790.
(3) Srednja toplotna prehodnost projektirane stavbe, ki mora biti manjša od dovoljene v petem odstavku 7. člena, se izračuna po enačbi:
kjer pomenijo:
A (m2)           – celotna zunanja površina stavbe, skozi
                 katero prehaja toplota,
A(z), A(s), A    – površine zidu, stropa, oken, poda in
(ok), A(p) (m2)  drugih elementov ovoja s pripadajočimi
                 toplotnimi prehodnostmi U(z), U(s), U(ok),
                 U(p),... (W/m2K),
c(1) = 0,8       za strop proti neogrevanemu podstrešju,
                 sicer je 1,0,
delta*U(m)      – dodatek za toplotne mostove.
26. člen
(izračun potrebne letne primarne energije za delovanje stavbe)
Potrebna letna primarna energija za delovanje stavbe, Q(PE), se določi tako, da se letna potrebna dovedena energija za gretje, pripravo tople vode, hlajenje in pogon naprav (elektrika) v stavbi pomnoži s faktorjem pretvorbe. Faktor pretvorbe za goriva znaša 1,0, za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja 1,58 in za električno energijo 2,15.
27. člen
(izračun izpusta CO(2) in kazalniki)
(1) Izpusti CO(2), ki nastanejo pri delovanju stavbe, se določijo na podlagi podatkov za specifične izpuste CO(2) za posamezne vire energije, tako da se letna potrebna primarna energija za delovanje stavbe, določena za posamezen vir energije, pomnoži s pripadajočim podatkom za specifične izpuste CO(2), ki je določen v preglednici 6 Priloge 1 tega pravilnika, in se vrednosti seštejejo.
(2) Kazalniki izpusta CO(2) se izrazijo v obliki letnih izpustov kg CO(2)/a in specifičnih letnih izpustov na enoto prostornine V(e) v kg CO(2)/m3a.
(3) Za stanovanjske stavbe se letni izpusti CO(2) lahko izrazijo tudi na enoto uporabne površine stavbe A(u) (kg/m2a).
28. člen
(energijski kazalniki)
(1) Energijski kazalniki za delovanje stavbe se izrazijo s:
– priključno močjo grelnih, hladilnih in električnih naprav v kW in kW/m3;
– potrebno letno primarno energijo za delovanje naprav KGH v stavbi, Q(PE) (kWh/a) in Q(VPE)(kWh/m3a),
– deležem obnovljivih virov energije v%, v m2, Wp ali kWh.
(2) Za stanovanjske stavbe se letna poraba energije za gretje/hlajenje stavbe lahko izrazi tudi na enoto uporabne površine stavbe, Q(AuPE) (kWh/m2a).
(3) Energijski kazalniki in kazalniki izpusta CO(2) iz prejšnjega člena se navedejo v izkazu toplotnih karakteristik stavbe, prikazanih v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
IV. PODNEBNI PODATKI IN PODATKI O MATERIALU
29. člen
(podnebni podatki)
(1) Pri izračunih po 7. in 25. členu tega pravilnika se morajo uporabiti podnebni podatki, ki so na razpolago na spletnem naslovu: http://www.geodetska-uprava.si/DHTML HMZ/wm ppp.htm.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se lahko pri izračunih uporabijo konkretno ugotovljene podnebne podlage za posamezno gradnjo, ki jih investitorju oziroma projektantu predloži organ, pristojen za zbiranje in obdelovanje podatkov o podnebju.
30. člen
(podatki o materialih)
(1) Pri izračunih, pri katerih so potrebni snovni podatki o vgrajenem materialu, se uporabijo podatki o gradbenih izdelkih, kot so navedeni v listini o skladnosti za posamezen izdelek, skladno s predpisi o dajanju gradbenih izdelkov v promet.
(2) Uporabljajo se projektne vrednosti termodinamičnih karakteristik uporabljenega materiala v skladu s standardom SIST EN/ISO 10456, pri čemer je osnova za toplotne izolacije toplotna prevodnost lambda(10°C/50%).
(3) Če ni podatkov iz prvega ali prejšnjega odstavka tega člena, se za standardne gradbene proizvode lahko uporabijo podatki iz standarda SIST EN 12524.
V. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
31. člen
(izpolnjevanje zahtev in kazalniki)
(1) Projektu za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti v mapi 7 priložen elaborat o energijski učinkovitosti stavbe, s katerim se zagotavlja izpolnjevanje zahtev tega pravilnika, v vodilni mapi pa tudi izpolnjen izkaz o toplotnih karakteristikah objekta iz Priloge 3.
(2) Izpolnjen izkaz o toplotnih karakteristikah objekta z izjavo o usklajenosti iz Priloge 3 je obvezni del dokazila o zanesljivosti objekta.
VI. NADZORSTVO
32. člen
(nadzorstvo)
Izvajanje tega pravilnika nadzirajo inšpektorji, pristojni za graditev.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 42/02), razen v delu, ki se nanaša na zahteve v zvezi z difuzijo vodne pare.
34. člen
(izdelava projektne dokumentacije)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko zahtevam za izdajo gradbenega dovoljenja vloženim do 1. julija 2009 prilaga projektna dokumentacija, ki vsebuje elaborat gradbene fizike za področje toplote in izkaz toplotnih karakteristik stavbe, izdelane po dosedanjih predpisih.
(2) Zahteva v tretjem odstavku 13. člena tega pravilnika se začne uporabljati od 1. januarja 2010.
(3) Zahteva iz prvega odstavka 15. člena se za generatorje toplote na ekstra lahko kurilno olje začne uporabljati šest mesecev po uveljaviti standarda za ekstra lahko kurilno olje z zelo malo žvepla.
35. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-01-169/2005
Ljubljana, dne 24. septembra 2008
EVA 2005-2511-0202
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor