Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2008 z dne 18. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2008 z dne 18. 7. 2008

Kazalo

3239. Odlok o ustanovitvi Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica, stran 10407.

Na podlagi 21., 49.a, 49.b, 49.c, 49.č, 49.d, 50.a. in prvega odstavka 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2) drugega odstavka 45. člena in 49. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4 in 17/08), 2. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06), 18. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – ZIN-UPB1), 26. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06 – ZFO-1) ter Statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 49/99, 125/03 in 73/06), Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02), Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06), Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06 – uradno prečiščeno besedilo) in Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – uradno prečiščeno besedilo), so Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na 11. seji dne 22. 5. 2008, Občinski svet Občine Brežice na 12. seji dne 2. 6. 2008, Občinski svet Občine Krško na 21. seji dne 29. 5. 2008, Občinski svet Občine Radeče na 13. seji dne 19. 6. 2008 in Občinski svet Občine Sevnice na 13. seji dne 26. 5. 2008, sprejeli
O D L O K
o ustanovitvi Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom Občina Brežice, Občina Bistrica ob Sotli, Občina Krško, Občina Radeče in Občina Sevnica (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanavljajo Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica (v nadaljevanju: Skupni prekrškovni organ), za izvrševanje nalog in postopkov v inšpekcijskih in prekrškovnih zadevah ter drugih upravnih nalog na področju inšpekcijskega nadzora, komunalnega nadzora in občinskega redarstva, na območjih občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica ter določajo njegovo delovno področje, notranjo organizacijo, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo.
(2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do organa skupne občinske uprave in v medsebojnih razmerjih.
(3) Na Skupni prekrškovni organ se lahko v skladu z veljavnimi predpisi in v skladu s potrebami občin ustanoviteljic prenese tudi izvajanje drugih nalog iz pristojnosti države ali pokrajine, če se naloge prenesejo na Skupni prekrškovni organ in za te naloge zagotovijo potrebna sredstva.
2. člen
(1) Občine ustanoviteljice Skupnega prekrškovnega organa so:
1. Občina Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 17, 3256 Bistrica ob Sotli,
2. Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice,
3. Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško,
4. Občina Radeče, Ulica Milana Majcna 1, 1433 Radeče in
5. Občina Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica.
(2) Skupni prekrškovni organ ima status samostojnega skupnega upravnega organa občin iz prvega odstavka tega člena in je sestavljen iz občinskih inšpektorjev, komunalnih nadzornikov in občinskih redarjev.
(3) Ustanoviteljske pravice občin ustanoviteljic, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje Skupnega prekrškovnega organa, za kar so pristojni občinski sveti, v imenu občin ustanoviteljic izvršujejo njihovi župani.
(4) Župani občin ustanoviteljic imenujejo in razrešujejo predstojnika Skupnega prekrškovnega organa, sprejmejo akt o sistemizaciji delovnih mest v Skupnem prekrškovnem organu, sprejmejo kadrovski načrt, program dela in finančni načrt Skupnega prekrškovnega organa, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja Skupnega prekrškovnega organa.
3. člen
(1) Uradni naziv Skupnega prekrškovnega organa je Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica.
(2) Sedež Skupnega prekrškovnega organa je v Krškem, na naslovu Cesta krških žrtev 15, 8270 Krško.
(3) Skupni prekrškovni organ uporablja žig okrogle oblike. V sredini žiga se nahaja napis »Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica«. Žig je obrobljen z dvema črtama in je premera 38 mm.
II. NALOGE SKUPNEGA PREKRŠKOVNEGA ORGANA
4. člen
(1) S tem odlokom se kot prekrškovni organ za območje občin ustanoviteljic določi Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica, ki se pooblasti za odločanje o kršitvah na področju občinskih predpisov in drugih aktov.
(2) Postopek pred prekrškovnim organom vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Skupnega prekrškovnega organa, ki mora za vodenje postopka, izdajo plačilnega naloga ter odločbe o prekršku izpolnjevati vse z zakonom in podzakonskim aktom predpisane pogoje in imeti opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po zakonu, ki ureja področje prekrškov, zakonu, ki ureja področje inšpekcijskega nadzora, zakonu, ki ureja področje občinskega redarstva ter zakonu, ki ureja splošni upravni postopek in poznati predpise, katerih izvrševanje nadzoruje.
5. člen
(1) Skupni prekrškovni organ opravlja upravne in strokovne naloge izvajanja inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem in spoštovanjem občinskih predpisov, naloge komunalnega nadzorstva ter naloge občinskega redarstva na področjih, ki jih urejajo predpisi občin ustanoviteljic skladno z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic na tem področju.
(2) Skupni prekrškovni organ opravlja nadzor nad izvajanjem nalog in nadzor nad spoštovanjem predpisov s strani fizičnih in pravnih oseb na naslednjih področjih:
– mirujoči promet v naseljih, parkiranje in zapuščena vozila,
– promet v naseljih,
– urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v naseljih, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste,
– urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih površin,
– izgradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in javnih poti,
– označevanje cest, ulic, naselij in zgradb,
– urejanje javnih parkirišč,
– javni potniški promet,
– nadzorovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih,
– varovanje cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij,
– skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
– urejenost naselij,
– javna razsvetljava v naseljih,
– urejanje in vzdrževanje pokopališč, pokopališki red in kontrola nad izvajanjem javne službe opravljanja pokopališke dejavnosti in nad upravljanjem pokopališč,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– obvezno odlaganje odpadnega, gradbenega in drugega materiala,
– varstvo okolja,
– varstvo zraka,
– oskrba s pitno vodo,
– varstvo pred prekomernim hrupom,
– javni red in mir,
– ravnanja s plodno zemljo,
– oskrba s plinom oziroma toplotno energijo,
– varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine,
– javne tržnice, tržni red,
– zimska služba,
– reklamiranje, plakatiranje, obešanje transparentov in zastav,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– komunalne takse,
– turistične takse,
– obratovanje gostinskih obratov in kmetij v podaljšanjem obratovalnem času,
– občinsko redarstvo,
– druga področja, ki jih določajo zakoni, podzakonski predpisi in občinski predpisi občin ustanoviteljic.
(3) Skupni prekrškovni organ opravlja tudi naloge iz drugih področij, v skladu s sprejetimi predpisi občin ustanoviteljic, če je v njih tako določeno.
(4) Inšpekcijsko nadzorstvo, komunalni nadzor in občinsko redarstvo se opravljajo v posamezni občini ustanoviteljici upoštevajoč razmerje števila prebivalcev posamezne občine ustanoviteljice do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic.
(5) Predstojnik Skupnega prekrškovnega organa določi mesečni in tedenski razpored dela, upoštevajoč razmerje določeno v prejšnjem odstavku.
(6) Inšpekcijsko nadzorstvo se opravlja kot redni inšpekcijski pregled ter kot izredni inšpekcijski pregled na podlagi obvestila pristojne občinske službe.
(7) Naloge Skupnega prekrškovnega organa se podrobneje določijo v dogovoru o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
6. člen
Plačane globe za prekrške, ki jih izreče Skupni prekrškovni organ, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.
7. člen
(1) Pri izvrševanju upravnih nalog nastopa Skupni prekrškovni organ kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.
(2) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe Skupnega prekrškovnega organa imajo v glavi naziv Skupnega prekrškovnega organa, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice.
(3) Zaposleni v Skupnem prekrškovnem organu so pri izvrševanju svojih nalog v okviru svojih pooblastil samostojni.
(4) Zaposleni v Skupnem prekrškovnem organu so pri opravljanju svojih nalog dolžni upoštevati splošna navodila in usmeritve predstojnika Skupnega prekrškovnega organa.
(5) Glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja Skupnega prekrškovnega organa Skupni prekrškovni organ ravna po usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic.
(6) Usmeritve in mnenja županov iz prejšnjega odstavka tega člena je Skupni prekrškovni organ dolžan pri svojem delu dosledno upoštevati.
III. ORGANIZACIJA DELA
8. člen
(1) Skupni prekrškovni organ vodi predstojnik, z nazivom vodja Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica, ki se izbere po natečajnem postopku glede na strokovno usposobljenost v skladu z zakonodajo s področja javnih uslužbencev in ga imenujejo župani občin ustanoviteljic. Predstojnik Skupnega prekrškovnega organa je predstojnik medobčinskega organa kot prekrškovnega organa občin ustanoviteljic.
(2) Predstojnik Skupnega prekrškovnega organa ima status uradnika na položaju.
(3) Predstojnik Skupnega prekrškovnega organa mora imeti univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem in v času imenovanja izpolnjevati pogoje, določene v zakonu, ki ureja področje prekrškov, zakonu, ki ureja področje inšpekcijskega nadzora, zakonu, ki ureja področje občinskega redarstva, zakonu, ki ureja splošni upravni postopek in v zakonodaji s področja javnih uslužbencev.
(4) Predstojnik Skupnega prekrškovnega organa odgovarja za izvrševanje upravnih nalog, ki sodijo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo Skupnega prekrškovnega organa v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic.
9. člen
(1) Predstojnik predstavlja in zastopa Skupni prekrškovni organ, organizira opravljanje nalog Skupnega prekrškovnega organa, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti Skupnega prekrškovnega organa, skrbi za izdelavo in realizacijo programa dela, določa mesečni in tedenski razpored dela ter opravlja vsa dela in druge organizacijske naloge, ki so potrebne za redno, pravočasno, strokovno in učinkovito delo Skupnega prekrškovnega organa.
(2) Zaposleni v Skupnem prekrškovnem organu so dolžni opravljati svoje naloge po splošnih navodilih in usmeritvah predstojnika organa, pri čemer so pri opravljanju posamezne naloge iz svojega področja dela in pri vodenju in odločanju v posameznem postopku o prekršku oziroma drugemu postopku popolnoma samostojni.
(3) O pritožbah zoper odločbe Skupnega prekrškovnega organa odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon drugače ne določa.
10. člen
(1) Župani občin ustanoviteljic skupaj določijo sistemizacijo delovnih mest v Skupnem prekrškovnem organu in sprejmejo akt o sistemizaciji delovnih mest v Skupnem prekrškovnem organu.
(2) Župan sedežne občine, ki ima status delodajalca, oziroma predstojnik Skupnega prekrškovnega organa po pooblastilu in v soglasju z župani vseh občin ustanoviteljic v skladu s kadrovskim načrtom, ki ga skupaj določijo župani občin ustanoviteljic, odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v Skupnem prekrškovnem organu.
(3) Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt Skupnega prekrškovnega organa sta sestavna dela kadrovskega načrta in akta o sistemizaciji vseh petih občin ustanoviteljic.
(4) Občina, v kateri je sedež Skupnega prekrškovnega organa, ima za javne uslužbence skupne občinske uprave status delodajalca in opravlja vse naloge s področja zaposlovanja in kadrovskih zadev v skladu z veljavno zakonodajo.
11. člen
(1) O izločitvi predstojnika Skupnega prekrškovnega organa odloča direktor občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, ki v primeru izločitve predstojnika o stvari tudi odloči.
(2) O izločitvi zaposlenega v Skupnem prekrškovnem organu odloči predstojnik Skupnega prekrškovnega organa, ki v primeru izločitve zaposlenega tudi odloči.
IV. FINANCIRANJE
12. člen
(1) Sredstva za delo Skupnega prekrškovnega organa zagotavljajo občine ustanoviteljice v svojih proračunih.
(2) Sredstva za delo Skupnega prekrškovnega organa zagotavljajo občine ustanoviteljice v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic, kolikor ni v dogovoru o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih za posamezno občino določen drugačen ključ.
(3) Ključ za delitev stroškov se ugotavlja enkrat letno ob sprejemanju proračunov občin ustanoviteljic. Za planiranje stroškov za naslednje leto, se upošteva stanje števila prebivalcev na dan 30. 09. preteklega leta.
(4) Za škodo, povzročeno z nezakonitim delom zaposlenega v Skupnem prekrškovnem organu in za obveznosti iz delovanja Skupnega prekrškovnega organa občine ustanoviteljice odgovarjajo solidarno.
(5) Skupni prekrškovni organ je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež. Sredstva za delo Skupnega prekrškovnega organa se zbirajo in celotno finančno poslovanje Skupnega organa se vodi preko samostojnega in ločenega stroškovnega mesta v okviru enotnega zakladniškega računa sedežne občine.
(6) Finančni načrt Skupnega prekrškovnega organa, ki ga na predlog predstojnika Skupnega prekrškovnega organa sprejmejo župani občin ustanoviteljic, je vključen v proračun občine ustanoviteljice, v kateri ima Skupni prekrškovni organ svoj sedež.
(7) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za Skupni prekrškovni organ v finančnih načrtih svojih občinskih uprav na posebni postavki. Finančni načrt Skupnega prekrškovnega organa je sestavni del obrazložitve k proračunom ostalih občin ustanoviteljic.
(8) Svoje obveznosti občine ustanoviteljice poravnavajo po dvanajstinah do 20. v mesecu za tekoči mesec.
(9) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta Skupnega prekrškovnega organa je župan občine, v kateri ima Skupni prekrškovni organ svoj sedež oziroma po njegovem pooblastilu predstojnik Skupnega prekrškovnega organa.
13. člen
Skupni prekrškovni organ prevzame od občin ustanoviteljic javne uslužbence, ki so na dan sprejetja tega odloka razporejeni na delovna mesta inšpektorja, komunalnega nadzornika oziroma občinskega redarja v posamezni občini ustanoviteljici, ter upravne naloge in pristojnosti na področjih inšpekcijskega nadzorstva, komunalnega nadzorstva in redarstva skladno z dogovorom iz sedmega odstavka 5. člena.
V. DOGOVOR O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH
14. člen
V Dogovoru o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga v skladu s sedmim odstavkom 5. člena sklenejo župani občin ustanoviteljic, se podrobneje določijo pravice in obveznosti občin ustanoviteljic do Skupnega prekrškovnega organa, načrtovanje in način dela, način poročanja, način financiranja, opravljanje administrativnih, strokovnih, pomožnih, finančnih in drugih del za Skupni prekrškovni organ ter druge za nemoteno delo organa pomembne zadeve (v nadaljevanju Dogovor).
15. člen
Za začetek dela Skupnega prekrškovnega organa zagotovi opremo in prostore Občina Krško, kot sedežna občina ustanoviteljica, kar se upošteva pri financiranju dela Skupnega prekrškovnega organa. Podrobnejše obveznosti občin ustanoviteljic iz naslova uporabe tega premoženja dogovorijo župani občin ustanoviteljic v Dogovoru.
VI. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
16. člen
(1) S tem odlokom se ureja opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem in spoštovanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občine urejajo zadeve iz svoje pristojnosti v okviru Skupnega prekrškovnega organa.
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji v okviru Skupnega prekrškovnega organa kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor.
17. člen
Občinski inšpektorji lahko opravljajo tudi naloge iz pristojnosti komunalnih nadzornikov in občinskih redarjev, v kolikor so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji.
18. člen
(1) Za inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje s področja zakonodaje javnih uslužbencev ter inšpekcijskega nadzorstva.
(2) Inšpektor opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, vodi upravni postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku po postopkih in na način, ki ga predpisuje zakon, ki ureja področje inšpekcijskega nadzora, zakon, ki ureja področje prekrškov in zakon, ki ureja splošni upravni postopek ter ostali predpisi.
19. člen
(1) Inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v inšpekcijskem postopku, v skladu z veljavno zakonodajo in v skladu s tem odlokom.
(2) Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora je inšpektor dolžan upoštevati splošna navodila in usmeritve predstojnika Skupnega prekrškovnega organa.
(3) Pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora se izkazuje s službeno izkaznico in značko.
(4) Službeno izkaznico in značko v skladu z zakonom, ki ureja področje inšpekcijskega nadzora in Pravilnikom o službeni izkaznici in znački občinskega inšpektorja izda župan občine, v kateri je sedež Skupnega prekrškovnega organa ob imenovanju inšpektorja v naziv.
20. člen
(1) Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja področje inšpekcijskega nadzora in v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo delovanje inšpekcij ter v skladu s tem odlokom pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico:
– pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov,
– vstopiti na parcele in zemljišča fizičnih in pravnih oseb,
– pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko,
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
– brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora,
– brezplačno vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev,
– brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav,
– fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz prve alinee,
– reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente,
– zaseči predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov,
– opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.
(2) Inšpektor opravlja tudi druga dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom oziroma s tem ali drugim občinskim odlokom občin ustanoviteljic.
21. člen
Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, odlok ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje in spoštovanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
– odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi,
– izvesti postopke v skladu z zakonom, ki ureja področje prekrškov,
– naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
– odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom, tem odlokom ali drugim predpisom.
VII. KOMUNALNO NADZORSTVO
22. člen
(1) S tem odlokom se ureja opravljanje komunalnega nadzorstva v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi, ki urejajo področje komunalnega nadzorstva v posamezni občini ustanoviteljici.
(2) Komunalni nadzornik opravlja nadzorstvo v zvezi z rednim vzdrževanjem objektov, okolice zgradb, zelenih površin in podobno, kar se nanaša na zunanji videz naselij oziroma drugo nadzorstvo v skladu s svojimi pooblastili, kot je to določeno z občinskimi predpisi, ki v posamezni občini ustanoviteljici urejajo komunalni nadzor.
(3) Komunalni nadzornik mora izpolnjevati pogoje, določene s tem odlokom in pogoje določene z občinskimi predpisi, ki v posamezni občini ustanoviteljici urejajo komunalni nadzor.
23. člen
Komunalni nadzorniki lahko opravljajo tudi naloge iz pristojnosti občinskih redarjev, v kolikor izpolnjujejo pogoje glede posebnih znanj, v skladu z veljavno zakonodajo.
24. člen
Če komunalni nadzornik pri opravljanju nadzorstva ugotovi, da je kršen občinski predpis, ima pravico in dolžnost:
– opozoriti na lažje kršitve predpisa,
– ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzorstva,
– dati ustni ali pisni nalog za odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti,
– izreči mandatno kazen in jo izterjati takoj na kraju samem,
– predlagati uvedbo postopka o prekršku,
– obvestiti pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni pristojen,
– opraviti druga dejanja in strokovne naloge, za katere je pooblaščen ali za katera dobi nalog nadrejenih.
25. člen
Za komunalnega nadzornika je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje s področja zakonodaje javnih uslužbencev ter zakona, ki ureja področje prekrškov.
26. člen
(1) Pooblastilo za opravljanje nalog komunalnega nadzora se izkazuje s službeno izkaznico in značko. Izkaznico in značko v skladu z veljavnimi predpisi občin ustanoviteljic, izda župan občine, v kateri ima sedež Skupni prekrškovni organ.
(2) Pravilnik, s katerim se določi obrazec službene izkaznice za komunalne nadzornike in postopek za njeno izdajo in uporabo, izda župan občine, v kateri ima sedež Skupni prekrškovni organ v 30 dneh od veljavnosti tega odloka.
27. člen
Osebe, ki izvajajo komunalni nadzor imajo pri izvajanju nadzora, ko ugotovijo kršitev predpisa, pravico in dolžnost ukrepati v skladu s splošnimi akti občin ustanoviteljic.
28. člen
(1) Pravne in fizične osebe so dolžne komunalnemu nadzorniku omogočiti nemoteno opravljanje komunalnega nadzora in mu dati vsa potrebna pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora.
(2) Pravne in fizične osebe so dolžne izpolniti odrejeni nalog komunalnega nadzornika, ki jim nalaga odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil komunalni nadzornik.
(3) Komunalni nadzornik lahko v primeru, da stranka v postopku ne izvrši naloženega ukrepa, ali ga ne izvrši popolnoma ali v določenem roku, odloči, da to opravi druga pravna ali fizična oseba na stroške stranke v postopku.
VIII. MEDOBČINSKO REDARSTVO
29. člen
(1) S tem odlokom se ureja opravljanje medobčinskega redarstva v okviru Skupnega prekrškovnega organa, ki v skladu z zakonom, ki ureja občinsko redarstvo, v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s skupnim občinskim programom varnosti, skrbi za javno varnost in javni red na območju občin ustanoviteljic.
(2) Naloge medobčinskega redarstva kot pooblaščene uradne osebe opravljajo občinski redarji.
30. člen
Za občinskega redarja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje s področja zakonodaje javnih uslužbencev ter občinskega redarstva.
31. člen
(1) Občinski redar ima med opravljanjem nalog pravico in dolžnost nositi službeno uniformo občinskih redarjev, v skladu z zakonom, ki ureja občinsko redarstvo ter podzakonskimi predpisi.
(2) Občinski redar ima kot pooblaščena uradna oseba službeno izkaznico, ki jo mora imeti pri sebi med opravljanjem svojega dela na terenu in jo mora na zahtevo posameznika, zoper katerega vodi postopek za prekršek, pokazati. Službeno izkaznico v skladu z zakonom, ki ureja občinsko redarstvo ter podzakonskimi predpisi, občinskemu redarju izda župan občine, v kateri je sedež Skupnega prekrškovnega organa ob imenovanju v naziv.
(3) Občinski redar ima med opravljanjem nalog pravico in dolžnost imeti pri sebi opremo, ki jo potrebuje za opravljanje nalog, v skladu z zakonom, ki ureja občinsko redarstvo ter podzakonskimi predpisi.
32. člen
Občinski redar ima pri opravljanju nalog naslednja pooblastila:
– izrek opozorila,
– izdaja ustne odredbe,
– ugotavljanje istovetnosti,
– varnostni pregled osebe,
– zaseg predmetov,
– zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja,
– uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje,
– uporaba plinskega razpršilca,
– izrek globe,
– predlaganje postopka o prekršku in
– vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku.
33. člen
(1) Občine ustanoviteljice v skladu z zakonom, ki ureja občinsko redarstvo sprejmejo skupen program varnosti. Skupen program varnosti se nanaša na celotno območje vseh občin ustanoviteljic, na katerem deluje Skupni prekrškovni organ.
(2) Občinski organi občin ustanoviteljic najmanj enkrat letno ocenijo izvajanje skupnega programa varnosti.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(1) Občinski svet občine ustanoviteljice lahko izrazi interes za izstop iz Skupnega prekrškovnega organa tako, da svojo namero pisno poda predstojniku Skupnega prekrškovnega organa najmanj 6 mesecev pred nameravanim izstopom. Svojo namero mora podati pred iztekom tekočega leta, in sicer najkasneje do 30. 6. tekočega leta.
(2) Ostale občine odločijo, da naloge opravljajo še naprej pod okriljem Skupnega prekrškovnega organa kot skupne občinske uprave ali pa Skupni prekrškovni organ preneha z delom, o čemer odločijo občinski sveti s sklepom.
(3) Na podlagi sprejetega sklepa o nadaljnjem delu Skupnega prekrškovnega organa, oziroma na podlagi odločitve, da Skupni prekrškovni organ preneha z delom, sklenejo župani poseben dogovor o pravicah in obveznostih, v katerem uredijo vsa vprašanja povezana s prenehanjem ali spremembo Skupnega prekrškovnega organa, prevzemom zaposlenih delavcev, sedežem Skupnega prekrškovnega organa ipd.
35. člen
(1) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti do Skupnega prekrškovnega organa po ključu odstotka prebivalstva in ko pričnejo veljati spremembe tega odloka, ki se nanašajo na izstop občine.
(2) Svoje obveznosti za tekoče leto mora občina, ki izstopa iz Skupnega prekrškovnega organa poravnati najkasneje do 30. 11. v letu, ko izstopa iz Skupnega prekrškovnega organa.
(3) Občina, ki izstopa iz Skupnega prekrškovnega organa, mora v skladu z odstotkom sofinanciranja oziroma v skladu z dogovorom:
– poravnati vse svoje materialne obveznosti do Skupnega prekrškovnega organa za tekoče leto;
– izpolniti obveznosti do delavcev zaposlenih v Skupnem prekrškovnem organu v skladu z razmerjem števila prebivalcev in to urediti v posebnem dogovoru županov;
– plačati del stroškov prenehanja delovnega razmerja predstojnika Skupnega prekrškovnega organa, če mu preneha delovno razmerje v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje.
(4) Občina, ki izstopa iz Skupnega prekrškovnega organa mora prevzeti v izvršitev, izterjavo ali izpolnitev tudi pravice in obveznosti, ki izhajajo iz odločitev organa skupne občinske uprave v upravnih postopkih, če posamezna zadeva spada pod njeno krajevno pristojnost.
36. člen
(1) V primeru odločitve, da Skupni prekrškovni organ preneha s svojim delom, vse občine razdelijo za to namenjene stvari, pravice in denarna sredstva, razen pravic in obveznosti po drugem odstavku tega člena ter prostorov in opreme, ki jo je zagotovila sedežna občina, po ključu odstotka števila prebivalcev občin ustanoviteljic. O konkretni razdelitvi sprejmejo župani dogovor, v roku treh mesecev po sprejemu odločitve o prenehanju Skupnega prekrškovnega organa.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena morajo občine ustanoviteljice:
– poravnati vse materialne obveznosti Skupnega prekrškovnega organa do tretjih oseb;
– izpolniti obveznosti do delavcev zaposlenih v Skupnem prekrškovnem organu v skladu z razmerjem števila prebivalcev in to urediti v posebnem dogovoru županov;
– plačati del stroškov prenehanja delovnega razmerja predstojnika Skupnega prekrškovnega organa, če mu preneha delovno razmerje v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje.
37. člen
(1) Kolikor druge občine izrazijo interes, lahko pristopijo k ustanovitvi Skupnega prekrškovnega organa, če sklep o tem sprejmejo na pristojnem organu svoje občine in se s pristopom strinjajo tudi občine ustanoviteljice.
(2) Svojo namero za pristop k Skupnemu prekrškovnemu organu mora občina izkazati najkasneje tri mesece pred želenim vstopom.
(3) Predstojnik Skupnega prekrškovnega organa v tem primeru opravi preračun zagotavljanja sredstev za delo Skupnega prekrškovnega organa po drugem odstavku 12. člena tega odloka in poda predlog občini ustanoviteljici.
38. člen
V šestdesetih dneh po uveljavitvi tega odloka določijo župani občin ustanoviteljic kadrovski načrt Skupnega prekrškovnega organa in sprejmejo akt o sistemizaciji delovnih mest v Skupnem prekrškovnem organu. V nadaljevanju se po natečajnem postopku glede na strokovno usposobljenost v skladu z zakonodajo s področja javnih uslužbencev izbere predstojnik Skupnega prekrškovnega organa, ki ga imenujejo župani občin ustanoviteljic.
39. člen
Skupni prekrškovni organ prične z delom v posamezni občini skladno z Dogovorom in sicer ob pogoju, da občine ustanoviteljice zagotovijo sredstva za začetek dela ter občina ustanoviteljica, v kateri ima Skupni prekrškovni organ sedež, zagotovi prostore in opremo, vendar najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka in to v začetku ali sredini koledarskega leta.
40. člen
(1) Najkasneje do dne, ko prične z delom, prevzame Skupni prekrškovni organ javne uslužbence, zaposlene v občinskih upravah občin ustanoviteljic, ki so razporejeni na uradniška ali strokovno tehnična delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge občinske uprave, ki jih na podlagi tega odloka prevzame Skupni prekrškovni organ.
(2) Javnim uslužbencem iz prejšnjega odstavka izda župan sedežne občine, ki ima status delodajalca, oziroma predstojnik Skupnega prekrškovnega organa po pooblastilu in v soglasju z župani vseh občin ustanoviteljic odločbe v skladu s sistemizacijo delovnih mest v Skupnem prekrškovnem organu ter jim v podpis predloži pogodbe o zaposlitvi.
(3) Z akti iz prejšnjega odstavka se javnim uslužbencem, zaposlenim v Skupnem prekrškovnem organu ne more poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v občinski upravi posamezne občine ustanoviteljice, razen v primeru, ko javni uslužbenci ne izpolnjujejo pogojev za delovno mesto, ki ga zasedajo.
41. člen
Vse preizkuse znanja in izobraževanja v skladu z zakonodajo in podzakonskimi predpisi na področju inšpekcijskega nadzorstva in redarstva, so dolžni zaposleni v Skupnem prekrškovnem organu opraviti v rokih, ki jih določa zakon, ki ureja področje javnih uslužbencev.
42. člen
Ta odlok je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmejo vsi občinski sveti občin ustanoviteljic.
43. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0001/2008-11-1
Bistrica ob Sotli, dne 22. maja 2008
Župan
Občine Bistrica ob Sotli
Jožef Pregrad l.r.
Št. 032-7/2007
Brežice, dne 2. junija 2008
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.
Št. 010-8/2008-O300
Krško, dne 29. maja 2008
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l.r.
Št. 900-5/2008-5
Radeče, dne 19. junija 2008
Župan
Občine Radeče
Matjaž Han l.r.
Št. 061-0002/2006
Sevnica, dne 26. maja 2008
Župan
Občine Sevnica
Kristijan Janc l.r.