Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2007 z dne 21. 9. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2007 z dne 21. 9. 2007

Kazalo

4295. Odlok o obveznem odstranjevanju odpadkov na območju Občine Sodražica, stran 11755.

Na podlagi 3., 7. in 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 20/06), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04), Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Komunala Ribnica, d.o.o. (Uradni list RS, št. 88/01, 107/01, 134/04, 70/05), Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 20/01,13/03), Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03), Uredbe o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja (Uradni list RS, št. 97/06), Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06) in Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06), 15. člena Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 44/99, 80/00 in 12/06) ter 79. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 58/99) je Občinski svet Občine Sodražica na 6. redni seji dne 6. 9. 2007 sprejel
O D L O K
o obveznem odstranjevanju odpadkov na območju Občine Sodražica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa način opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Sodražica.
2. člen
S tem odlokom se določajo:
(1) organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
(2) vrsta in obseg storitev javne službe,
(3) obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev,
(4) dolžnosti izvajalca,
(5) pravice in obveznosti uporabnikov,
(6) viri financiranja,
(7) obračun storitev ravnanja z odpadki,
(8) oblikovanje cene storitev,
(9) objekti in naprave za izvajanje javne službe,
(10) nadzor,
(11) kazenske določbe,
(12) prehodne in končne določbe.
3. člen
Cilj ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja javnih služb v skladu z veljavnimi predpisi,
– preprečevanje nastajanja in povečanja količine odpadkov,
– zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
– preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganje odpadkov,
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
4. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsak prebivalec Občine Sodražica in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju Občine Sodražica in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe;
– Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi ter po svoji sestavi heterogeni, zaradi razpršenosti njihovega nastanka in količine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja z izvajalcem na občinski ravni;
– Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, in ostanki, ki nastanejo pri predelavi ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov. Praviloma so ostanki komunalnih odpadkov odpadki, ki se jih zaradi sestave ali načina nastajanja ne more razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov, niti v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v klasifikacijskem seznamu;
– Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti;
– Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za odlaganje v zabojnikih ali vrečkah za odpadke;
– Nevarni odpadki (nevarne frakcije) so odpadki, ki nepredelani zaradi fizikalnih, kemičnih ali kužnih lastnosti lahko prispevajo ali imajo za posledico ogrožanje kvalitete okolja in zdravja, če niso izolirani iz okolja, ki neposredno ali posredno učinkujejo na organizme zaradi njihove izpostavljenosti ali nalaganja v njih preko prehranjevalne verige, zaradi vzajemnih učinkov ali drugače. Odpadki se štejejo za nevarne, dokler ni dokazano nasprotno;
– Biološko razgradljivi organski odpadki (v nadaljevanju: biorazgradljivi odpadki) so komunalni odpadki, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja. To so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki vrtov ali parkov in drugi odpadki;
– Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje s temi odpadki. Nevarne frakcije so določene v Prilogi 2, ki je sestavni del tega odloka (v nadaljevanju: Priloga 2);
– Drobni odpadki iz kovin so manjši odpadki iz kovin in drobna odpadna embalaža iz kovin (predvsem pločevinke), ki je skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo komunalni odpadek;
– Drobni odpadki iz plastike so manjši odpadki in drobna odpadna embalaža iz plastike in kompozitov, ki je skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo komunalni odpadek;
– Gradbeni odpadki so mešanica materialov, ki nastane pri podiranju betonskih ali zidnih konstrukcij, pri odstranjevanju asfalta in pri drugih gradbenih ali rušilnih delih in gradbeni odpadni material iz kamenin ali rudnin;
– Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki. Določene so v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka (v nadaljevanju: Priloga 1);
– Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine klasifikacijska številka 20 01 »Ločeno zbrane frakcije« in odpadki iz podskupine klasifikacijska številka 15 01 »Embalaža in ločeno zbrana embalaža, ki je komunalni odpadek«. Določene so v Prilogi 1;
– Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okolje varstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov;
– Zbiranje komunalnih odpadkov je pobiranje teh odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem komunalnih odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja;
– Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki proces vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo;
– Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva;
– Zbirno mesto komunalnih odpadkov je prostor, kjer stojijo zabojniki za ostanke komunalnih odpadkov in zabojniki za biorazgradljive ostanke odpadkov. Praviloma ni na javni površini, razen v primerih, ko je zbirno mesto hkrati tudi prevzemno mesto;
– Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v temu namenjenih posodah. Prevzemno mesto, ki je praviloma na na javni površini, se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto ni bilo določeno, se ga določi ob začetku uporabe storitev javne službe ravnanja z odpadki z vpisom v register prevzemnih mest;
– Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer lahko povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov;
– Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit in za prevzemanje ter začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij opremljen prostor. V zbiralnici ločenih frakcij povzročitelji iz bližnje okolice zbiralnice prepuščajo izvajalcu javne službe ločene frakcije, ki nastanejo v gospodinjstvih najbolj pogosto in v največjih količinah, kot so papir, steklo in plastika;
– Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit in za sprejemanje ter začasno skladiščenje posameznih vrst nevarnih frakcij ustrezno urejen prostor, kjer povzročitelji nevarnih frakcij izvajalcu javne službe prepuščajo te odpadke;
– Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen, krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij;
– Začasna zbiralnica ločenih frakcij je zbiralnica za začasno zbiranje ločenih frakcij, ki jo v dogovoru z izvajalcem zagotovijo organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem za čas teh prireditev in aktivnosti;
– Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. Izvajalec javne službe prevzete komunalne odpadke razvršča v ločene frakcije ter obdela, preden jih odpremi v predelavo ali kot ostanke komunalnih odpadkov v odstranjevanje. V zbirnem centru se lahko izvaja tudi predelava materialov ločenih frakcij ter obdelava ostankov, ki nastajajo po predelavi ločenih frakcij, za neposredno oddajo v odstranjevanje. Na območju zbirnega centra je lahko urejena zbiralnica nevarnih odpadkov;
– Odstranjevanje odpadkov zajema vsako obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično fizikalnimi metodami, kot tudi odlaganje odpadkov, ki jih ni moč predelati;
– Sortirnica oziroma prebiralnica je objekt, na katerem se ločeno zbrane odpadke razvrsti oziroma očisti primesi, pripravi za nadaljnjo obdelavo (stiskanje, oddaja predelovalcu) ter po potrebi začasno skladišči;
– Sortiranje je postopek, kjer se ločeno zbrane odpadke razvrsti v posamezne frakcije, skladno z navodili predelovalca odpadkov;
– Prebiranje je postopek, kjer se med ločeno zbranih odpadkov izloči nečistoče, oziroma odstrani ostanke komunalnih odpadkov, odloženih v zbiralnicah ločenih frakcij;
– Odlagališče komunalnih nenevarnih odpadkov je ustrezno tehnično in sanitarno urejeno odlagalno polje za končno dispozicijo oziroma odstranjevanje preostanka odpadkov.
Vsi ostali izrazi, ki se pojavljajo v zvezi z ravnanjem z odpadki, imajo po tem odloku enak pomen, kot ga določa zakon o varstvu okolja in predpisi, izdani na njegovi podlagi.
5. člen
Izvajalec obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: izvajalec) opravlja naslednje dejavnosti:
1. Ločeno zbiranje z zakonom določenih frakcij odpadkov:
Izvaja se preko zbiralnic ločenih frakcij, zbirnega centra, zabojnikov za ostanke komunalnih odpadkov, kosovnega odvoza, prebiranja odpadkov, zbiranja nevarnih frakcij odpadkov, zbiranje odpadne električne in elektronske opreme in ločenega odstranjevanja gradbenih odpadkov.
2. Odvoz odpadkov:
Izvaja se v zato prirejenih vozilih, skladno z urnikom izvajalca odvoza odpadkov in upoštevanjem določil ločenega zbiranja odpadkov.
3. Priprava na obdelavo in predelavo odpadkov:
V zbirnem centru se ločeno zbrani odpadki sortirajo, preberejo, po potrebi stisnejo, začasno skladiščijo in posredujejo predelovalnim obratom.
4. Odlaganje:
Ostanek odpadkov se odloži na odlagališče odpadkov oziroma odstrani na drug ustrezen način.
5. Ozaveščanje:
To so vsa dejanja, povezana z vzpodbujanjem okoljsko ustreznega ravnanja z odpadki.
II. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
6. člen
Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela:
1. Izločevanje papirja, kartona, plastičnih materialov, stekla in pločevink ter drugih ločenih frakcij z ločenim zbiranjem (v nadaljnjem besedilu: ločeno zbiranje frakcij) v naslednjem obsegu:
– prevzemanje ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih;
– prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo v proizvodni, trgovski, gostinski, turistični, storitveni in drugi dejavnosti;
– prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo pri kulturnih, športnih ter drugih javnih prireditvah in aktivnostih na prostem;
– prevzemanje ter zagotavljanje odstranjevanja gradbenih odpadkov manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih in drugih objektov in jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo na mestu, dogovorjenem z izvajalcem ter zagotavljanje predelave in oddajanje teh odpadkov v predelavo, oziroma za uporabo v lastne potrebe (utrditev nasipov, dovoznih cest ipd.);
– prevzemanje odpadne embalaže, ki je prevzeta v okviru ločenega zbiranja frakcij in v zbirnih centrih, ter oddajanje v predelavo, skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;
– zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so prevzete v okviru ločenega zbiranja frakcij na zbirnih mestih ločenih frakcij ter zbirnih centrih in niso odpadna embalaža;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov ter druge opreme v zbirnih centrih, ki je namenjena prepuščanju in oddajanju ločenih frakcij;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo;
– urejanje in vzdrževanje prostorov, kjer se nahaja oprema zbirnih centrov;
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih ločenih frakcijah v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki;
– prevzemanje majhnih količin odpadnih gradbenih materialov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo na predhodno odobrenem mestu v zbirnem centru, ter ravnanja z njimi, skladno z zahtevami pristojnih občinskih in republiških organov; upravljanje in vzdrževanje deponij teh odpadkov, začasnih ali trajnih, kolikor so zanje pridobljena vsa ustrezna soglasja ter dovoljenje pristojnega republiškega organa ter lokalne skupnosti.
2. Zbiranje kosovnih odpadkov v naslednjem obsegu:
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih za kosovne odpadke, kjer po vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji komunalnih odpadkov lahko prepuščajo te odpadke;
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo v zbirnih centrih;
– prevzemanje kosovnih odpadkov, ki nastajajo pri vzdrževanju in čiščenju stanovanjskih in drugih objektov in jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo na mestu, dogovorjenim z izvajalcem;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevzemanje kosovnih odpadkov;
– obdelava kosovnih odpadkov;
– zagotavljanje predelave in oddajanje prevzetih kosovnih odpadkov za odstranjevanje in predelavo;
– nabava in vzdrževanje opreme za obdelavo odpadkov;
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o količinah in vrstah kosovnih odpadkov v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
3. Zbiranje odpadne električne in elektronske opreme v naslednjem obsegu:
– občasno prevzemanje električne in elektronske opreme na prevzemnih mestih za električne in elektronske opreme, kjer po vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji komunalnih odpadkov lahko prepuščajo te odpadke;
– redno prevzemanje električne in elektronske opreme, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo v zbirnih centrih;
– prevzemanje električne in elektronske opreme, ki nastajajo pri vzdrževanju in čiščenju stanovanjskih in drugih objektov in jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo na mestu, dogovorjenem z izvajalcem;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevzemanje električne in elektronske opreme;
– obdelava električne in elektronske opreme;
– zagotavljanje oddajanja prevzetih električne in elektronske opreme za odstranjevanje in predelavo;
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o količinah in vrstah električne in elektronske opreme v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
4. Zbiranje nevarnih frakcij v naslednjem obsegu:
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij in zbirnih centrih;
(Zbiranje nevarnih frakcij iz obrti in industrije ni predmet tega odloka.)
– prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi in jo povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru;
– začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij;
– oddajanje prevzetih nevarnih frakcij za odstranjevanje in predelavo;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov ter vozil premičnih zbiralnic nevarnih frakcij;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov za začasno hranjenje ter vozil za prevoz nevarnih frakcij;
– zagotavljanje in sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcijah v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
5. Zbiranje komunalnih odpadkov in ločenih frakcij v naslednjem obsegu:
– prevzemanje komunalnih odpadkov in ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo na prevzemnih in zbirnih mestih za komunalne odpadke in ločene frakcije;
– oddajanje prevzetih komunalnih odpadkov in ločenih frakcij v sortirnico;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov, v katerih povzročitelji prepuščajo komunalne odpadke (če povzročitelj iz malomarnosti ali po nesreči uniči zabojnik, si ga mora ob pomoči izvajalca javne službe priskrbeti na svoje stroške);
– nabava in vzdrževanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov in ločenih frakcij;
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih in ločenih frakcijah v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
6. Izločanje ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici v naslednjem obsegu:
– razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov, ki so namenjeni za odlaganje;
– oddajanje neonesnažene odpadne embalaže, ki je izločena v okviru razvrščanja komunalnih odpadkov v sortirnici, v predelavo, skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;
– obdelava in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici in niso odpadna embalaža;
– oddajanje nevarnih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici, v odstranjevanje in predelavo;
– oddajanje ostankov komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici, v odlaganje oziroma v obdelavo pred njihovim odlaganjem;
– zagotavljanje odlaganja ostankov komunalnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki;
– nabava in vzdrževanje opreme v sortirnici za razvrščanje komunalnih odpadkov;
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz z razvrščanjem komunalnih odpadkov izločenih ločenih frakcij v predelavo;
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema sortirnice;
– zagotavljanje in sporočanje podatkov o izločenih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
III. OBSEG JAVNIH DOBRIN TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
7. člen
Povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru iz prejšnjega člena naslednje ločene frakcije:
– papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke;
– steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla;
– plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov;
– odpadke iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin;
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa;
– manjše količine gradbenega materiala;
– oblačila;
– tekstil;
– jedilno olje in maščobe;
– doze za razpršila (aerosoli);
– biorazgradljive kuhinjske odpadke;
– biorazgradljive odpadke iz vrtov;
– barve, črnila, lepila in smolo, ki ne vsebujejo nevarnih snovi;
– detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi;
– baterije in akumulatorje, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki;
– električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi;
– manjše količine gradbenih odpadkov, skladno s 53. členom tega odloka (azbest);
– kosovne odpadke.
8. člen
Na zbirnih mestih ločenih frakcij se z zbiranjem ločenih frakcij zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v za to namenjenih zabojnikih, nameščenih na zbirnih mestih:
– papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– drobne odpadne embalaže iz stekla,
– drobne odpadne embalaže iz plastike ter drugih umetnih mas.
9. člen
Število zbirnih mest ločenih frakcij, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo ločene frakcije iz prejšnjega člena, je na posameznem območju Občine Sodražica sorazmerno gostoti poselitve na tem območju in se ga določi tako, da je po eno zbirno mesto ločenih frakcij na največ 500 prebivalcev s stalnim bivališčem na tem območju.
Ločene frakcije iz prejšnjega člena, ki nastajajo v stavbi, v kateri se izvaja proizvodna, trgovska, gostinska ali druga storitvena dejavnost, se prepuščajo izvajalcu javne službe v zabojnikih, ki si jih zagotovijo izvajalci teh dejavnosti sami oziroma lastniki ali upravljavci teh stavb.
Več izvajalcev teh dejavnosti v isti ali sosednjih stavbah lahko uredijo skupno zbiranje ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo sami v prostorih enega od njih.
Seznam zbiralnic ločenih frakcij oziroma kataster ekoloških otokov vodi izvajalec ter ga redno dopolnjuje z vsako spremembo na terenu.
10. člen
Prevzemanje nevarnih frakcij opravlja izvajalec občasno v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
Oddajanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij se povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja na vsaj eni lokaciji v posameznih večjih naseljih Občine Sodražica v samem mestu Sodražica pa vsaj na dveh lokacijah.
Prevzemanje nevarnih frakcij se zagotavlja dvakrat letno (enkrat na pomlad in enkrat na jesen) po programu, ki bo vseboval časovni razpored in lokacijo pobiranja.
Program pobiranja nevarnih odpadkov, ki vsebuje čas in lokacijo pobiranja, pripravi izvajalec javne službe in ga objavi na krajevno običajen način.
Prevzem kosovnih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja kosovnih odpadkov, ki ga pripravi izvajalec javen službe.
Dvomesečni program zbiranja kosovnih odpadkov vsebuje časovni razpored, lokacijo in način prevzemanja kosovnih odpadkov.
V času zbiranja kosovnih odpadkov se na ta mesta postavijo 5 m3 zabojniki.
11. člen
Prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih prepuščajo povzročitelji v tipiziranih zabojnikih, ki morajo ustrezati mehanizmom za dviganje na vozilih za pobiranje odpadkov. Zabojnike predpiše izvajalec. Če v zabojnikih ni prostora za vse odpadke, lahko občasno prepuščajo viške ostankov komunalnih odpadkov tudi v tipiziranih vrečkah za komunalne odpadke.
Prevzemno mesto komunalnih odpadkov se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v tem postopku prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni določeno, se ga določi ob začetku uporabe storitev javne službe, v soglasju med uporabnikom posode in izvajalcem.
12. člen
V sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov so se dolžni vključiti vsi povzročitelji, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, nadalje lastniki, najemniki oziroma upravljalci stanovanjskih in drugih objektov, izvajalci dejavnosti, pri kateri nastajajo komunalni odpadki ter organizatorji javnih shodov in prireditev.
V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja komunalnih odpadkov se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča oziroma nepremičnine.
Za lastnika javnih površin, vključno z nekategoriziranimi in lokalnimi cestami ter parkirišči se šteje občina.
Komunalne odpadke izvajalec prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi.
Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe.
13. člen
Prostornina zabojnika ali skupna prostornina vseh zabojnikov, v katerih povzročitelji iz posamezne stavbe prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov, mora zadostovati izračunani količini (Ik), ki jo lahko tedensko odložijo povzročitelji.
Pri določitvi izračunane količine komunalnih odpadkov se upošteva naslednje:
– ocenjena povprečna tedenska količina vseh ostankov komunalnih odpadkov, ki nastanejo pri povzročitelju,
– število članov posameznega gospodinjstva ali oseb s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v stavbi, ki prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov v istem zabojniku.
Izračunana količina ostanka komunalnih odpadkov se določi na podlagi naslednjega izračuna:
Ik = P.Ok(1),
kjer je:
– P = število članov posameznega gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi oziroma število prebivalcev iz več stavb, za katere je določeno skupno prevzemno mesto,
– Ok(1) = volumen ostankov komunalnih odpadkov, ki nastanejo v enem tednu pri povprečnem povzročitelju in znaša 30 litrov. To je kumulativni volumen potrebnih praznitev posod, ki jih povzroči povprečni član gospodinjstva, če sistem odvažanja odpadkov deluje brez občasnega pojavljanja dogodkov s prekomerno zapolnjenimi posodami.
– Ik = izračunana količina ostankov komunalnih odpadkov. Prevzeta vrednost izračunane količine ostankov komunalnih odpadkov (Ik), za posamezno počitniško hišo ali za počitniško stanovanje, znaša 32 litrov na teden.
– Če se komunalne odpadke prevzema več kot enkrat tedensko, se prostornina zabojnika ali skupna prostornina vseh zabojnikov, v katerih povzročitelji prepuščajo komunalne odpadke, določi tako, da se izračunana količina ostankov komunalnih odpadkov iz tega člena deli s številom odvozov na teden.
Pri prevzemu večkrat tedensko je izračun za prostornino zabojnika oziroma vseh zabojnikov naslednji:
          P.Ok(1)
Ik = ---------------
            Š
pri čemer je:
Š = število odvozov na teden.
14. člen
Prevzemanje komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih prepuščajo povzročitelji komunalnih odpadkov v zabojnikih naslednjih velikosti:
– 120, 240, 900, 1100 litrov ter po potrebi zabojniki večjega volumna (5 m3).
Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko občasno prepuščajo komunalne odpadke tudi v tipiziranih vrečkah, če v zabojnikih ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če izvajalec v sodelovanju s pristojnim organom Občine Sodražica to odobri zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stavbe, v kateri komunalni odpadki nastajajo, ali na željo uporabnika, če je v gospodinjstvu le en član.
15. člen
Izvajalec mora zagotoviti odvoz komunalnih odpadkov v naselju Sodražica najmanj dvakrat tedensko, ostala naselja pa najmanj enkrat tedensko oziroma po potrebi razen za naselja Kotel, Novi pot in Travna gora se postavi odprte kesone (5 m3) in odvoz le teh vrši po potrebi.
16. člen
Na odlagališču odpadkov se prevzemajo in odlagajo ostanki komunalnih odpadkov in drugi nenevarni odpadki, skladno s tem odlokom in drugimi predpisi o ravnanju in odlaganju odpadkov. Izvajalec mora pred odložitvijo odpadkov v telo odlagališča zagotoviti preverjanje vseh dostavljenih odpadkov, ki vključuje pregled predpisane dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje istovetnosti odpadkov glede na vrsto, količino in njihove lastnosti. Odpadki se prevzemajo na prevzemni postaji, z obveznim tehtanjem in prevzemom spremne dokumentacije.
IV. DOLŽNOSTI IZVAJALCA PRI ZAGOTAVLJANJU IN UPORABI STORITEV JAVNE SLUŽBE
17. člen
Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, na zbirnih mestih ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto predelave oziroma na mesto obdelave pred odstranjevanjem se opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost zagotavlja praznjenje zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov.
a) Ločeno zbiranje frakcij odpadkov
18. člen
Izvajalec mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega tipa in ustrezno označeni. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstajajo.
Izvajalec mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnem centru ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstajajo.
19. člen
Izvajalec zagotavlja:
– redno praznjenje zabojnikov v zbiralnicah in zbirnem centru, ter prevzemnih mestih,
– redno praznjenje zabojnikov, ki so jih za prepuščanje ločenih frakcij zagotovili,
– pogodbeniki,
– redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo,
– snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij, tako glede njihovega izgleda, kot namena,
– zamenjavo dotrajanih zabojnikov v zbiralnicah, zbirnih centrih in prevzemnih mestih,
– opremljanje obstoječih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki za ločene frakcije, za katere prepuščanje še ni zagotovljeno,
– opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki,
– vzdrževanje opreme za prevoz, sortiranje in prebiranje ločenih frakcij ter zagotavljanje pogojev za oddajo,
– vodenje zbirk podatkov,
– izdajanje soglasij,
– druge naloge v skladu s predpisi.
20. člen
Postopnost opremljanja zbirnih mest za ločene frakcije na posameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in druge obveznosti izvajanja javne službe uredi izvajalec v letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, skladno z določbami odredbe z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
b) Zbiranje kosovnih odpadkov
21. člen
Prevzem kosovnih odpadkov se izvaja šestkrat letno, po programu, ki vsebuje časovni razpored, lokacijo in način prevzemanja kosovnih odpadkov.
Program zbiranja kosovnih odpadkov pripravi izvajalec javne službe za obdobje dveh mesecev tekočega leta.
c) Zbiranje nevarnih frakcij
22. člen
Nevarne frakcije izvajalec zbira v posebej organiziranih akcijah, najmanj dvakrat letno. Čas in kraj je vnaprej določen, povzročitelji pa so o tem obveščeni na krajevno običajen način.
Nevarne frakcije lahko povzročitelji prepustijo izvajalcu tudi v zbirnem centru, v skladu z urnikom, ki je objavljen na način iz prejšnjega odstavka.
d) Zbiranje komunalnih odpadkov
23. člen
Izvajalec zagotavlja:
– zamenjavo dotrajanih posod z novimi,
– popravilo oziroma zamenjavo zabojnikov za ostanke komunalnih odpadkov, če do okvar oziroma poškodb pride zaradi nestrokovnega ravnanja izvajalčevih delavcev,
– vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz komunalnih odpadkov,
– vodenje zbirk podatkov,
– izdajanje projektnih pogojev za soglasja in izdajanje soglasij ter
– druge naloge v skladu s predpisi.
Tipsko obliko, velikost, barvo, material in označenost vrečke za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov, določi izvajalec.
24. člen
Povzročitelj zagotavlja prvo posodo za ostanke komunalnih odpadkov.
Dovoljeno je za ostanek komunalnih odpadkov uporabljati tipizirane vrečke.
25. člen
Izvajalec prazni zabojnike in nalaga vrečke izvajalca tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njegove okolice ter ne poškoduje zabojnikov.
Če pri prevzemu komunalnih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora izvajalec zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje onesnaženih površin.
Če pri praznjenju zabojnika pride do poškodbe zabojnika po krivdi izvajalca, ga je dolžan le-ta popraviti oziroma zamenjati.
26. člen
Izvajalec je dolžan prevzemna mesta zabojnikov v skupinski rabi opremiti z ustrezno prometno signalizacijo za prepoved parkiranja.
27. člen
Pri dimenzioniranju prometnih površin je treba zagotoviti naslednjim kriterijem:
– Najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz ostankov komunalnih odpadkov do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti do 3 m.
– Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem.
– Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke »T« z najmanjšim zunanjim radijem 12 m ter ustreznim najmanjšim notranjim radijem 6,5 m.
– Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako učinkovito, kot to zagotavlja obračališče iz prejšnjega stavka.
– Najmanjša svetla višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 4 m, najmanjša svetla širina dostopne poti pa 3 m.
– Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča.
28. člen
Prevzemno mesto za komunalne odpadke je praviloma na javni površini, če so izpolnjeni pogoji za prevzem odpadkov iz tega odloka. Če prevzemnega mesta zabojnikov v skupinski rabi ni možno urediti na javni površini, se ga uredi na privatni površini, ki se jo odkupi ali vzame v najem.
V izjemnih primerih, če ne obstaja ustrezna lokacija za posamično prevzemno mesto, mora uporabnik po poprejšnjem dogovoru z izvajalcem, zagotoviti prevzemno mesto na svojem zemljišču, ki pa ni več kot tri metre oddaljeno od vhoda na njegovo parcelo oziroma je razdalja do mesta praznjenja zabojnika v smetarsko vozilo čim manjša.
Za zbirno mesto, ki je hkrati tudi prevzemno mesto, veljajo določila tega odloka za prevzemno mesto.
29. člen
Prevzemno mesto za komunalne odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja zabojnika v vozilo, oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja zabojnika največ pet metrov. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. Površina prevzemnega mesta mora biti ravna in tlakovana.
30. člen
V stalno poseljenih, težje dostopnih predelih občine z razpršeno gradnjo se prevzemno mesto zagotovi na ustreznih mestih, blizu odcepov lokalnih cest do posameznih povzročiteljev.
31. člen
Upoštevanje pogojev tega odloka je obvezno pri načrtovanju prevzemnih in zbirnih mest pri novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih ter pri prenovah in spremembah namembnosti objektov.
32. člen
Za vsako gospodinjstvo oziroma vsako posamezno stavbo, kjer nastajajo komunalni odpadki, se vodi:
– ime, naslov in šifro plačnika,
– šifro lokacije prevzemnega mesta za ostanke komunalnih odpadkov,
– število članov gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi,
– prostornino zabojnika za ostanke komunalnih odpadkov,
– morebitne olajšave oziroma posebnosti, povezane s prevzemnim mestom.
Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec v registru prevzemnih mest.
33. člen
Podatki v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena se lahko za posamezno gospodinjstvo oziroma stavbo spremenijo na podlagi:
– sprememb podatkov, ki so pridobljeni iz centralnega registra prebivalstva in se nanašajo na število prebivalcev v gospodinjstvu oziroma stavbi,
– pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembi količin nastajanja komunalnih odpadkov, ki so vezane na olajšave, navedene v 59. in 60. členu tega odloka.
Izvajalec enkrat letno uskladi podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva.
Izvajalec o vsaki spremembi podatkov v registru prevzemnih mest obvesti plačnika storitev službe. Ravno tako mora v roku enega meseca po vpisu spremembe v register prevzemnih mest uskladiti obračun storitev ravnanja z odpadki z nastalo spremembo.
34. člen
Pri načrtovanju prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih objektih in naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka.
Pri izdelavi zazidalnih načrtov in načrtov za posamezne zgradbe mora projektant načrtovati prostor za namestitev zabojnikov za odpadke, pri čemer mora upoštevati ustrezno število in volumen posod.
Izvajalec javne službe izda soglasje k določitvi zbirnega in prevzemnega mesta pred izdajo uporabnega dovoljenja novozgrajenega objekta.
K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje proizvodne, gostinske, trgovske ali druge storitvene dejavnosti mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca javne službe, da je kot povzročitelj prijavljen na odvoz odpadkov v skladu z določbami tega odloka. Na podlagi izdanega potrdila izvajalca javne službe lahko povzročitelj odpadkov pridobi Odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti.
Ob vselitvi ali pričetku opravljanja kakršnekoli dejavnosti si je povzročitelj odpadkov dolžan na svoje stroške nabaviti zabojnike za prepuščanje odpadkov. Ob prijavi je povzročitelj dolžan sporočiti izvajalcu javne službe predvidene vrste in količine odpadkov. Za točnost podatkov o količini in vrsti odpadkov odgovarja povzročitelj. Kolikor se pri izvajanju javne službe ugotovi, da so zabojniki dotrajani oziroma da volumensko ne zadoščajo, je povzročitelj odpadkov dolžan na zahtevo izvajalca ali odgovorne osebe s strani občine nabaviti ustrezne nove zabojnike.
35. člen
Prevzem komunalnih odpadkov in ločenih frakcij se izvaja po programu zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga pripravi izvajalec in potrdi pristojni organ Občine Sodražica.
Program zbiranja komunalnih odpadkov vsebuje:
– podatke o naseljih in številu prebivalcev, ki se jim zagotavlja prevzemanje komunalnih odpadkov;
– podatke o številu in lokacijah prevzemnih mest ter velikosti zabojnikov in številu prevzemov komunalnih odpadkov;
– časovno razporeditev prevzemanja komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zabojnikih na prevzemnih mestih;
– način obveščanja uporabnikov storitev javne službe.
36. člen
V primeru izpada prevzema odpadkov po urniku zbiranja komunalnih odpadkov zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest ter času državnih praznikov lahko izvajalec javne službe spremeni urnik prevzema odpadkov in o tem pravočasno obvesti uporabnike storitev javne službe.
37. člen
Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– prevzemnih mestih ter ekoloških otokih s podatki o vrstah, tipih in volumnu predpisanih zabojnikov za odpadke na prevzemnih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih,
– naseljih, kjer je zagotovljeno stalno in občasno zbiranje komunalnih, kosovnih in nevarnih komunalnih odpadov,
– celotni količini zbranih odpadkov v občini,
– količinah ločeno zbranih odpadkov po vrstah in količinah ter ločeno zbranih nevarnih odpadkov,
– količinah in vrstah odpadkov oddanih predelovalcem,
– količinah in vrstah nevarnih komunalnih odpadkov oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem,
– količini in vrstah odpadkov, ki so odpadna embalaža, oddanih v skladu s predpisi o embalaži in odpadni embalaži.
Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz prve točke tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčen list, če je ta predpisan. Izvajalec mora dokumentacijo in evidence iz prvega odstavka tega člena za posamezno kolendarsko leto hraniti najmanj pet let.
Izvajalec kot upravljalec javnega odlagališča ima pravico in dolžnost odstraniti vse odpadke iz vseh mest, ki niso določena za odlagališče. To delo se opravi na stroške povzročitelja.
e) Zbiranje odpadne električne in elektronske opreme
38. člen
Izvajalec javne službe morata zagotoviti redno in brezplačno prevzemanje odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev, ki jo zbere kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora oddati odpadno opremo iz gospodinjstev proizvajalcem in pridobiteljem brez zahteve za plačilo stroškov, ki jih je imel zaradi prevzemanja od končnih uporabnikov ali začasnega skladiščenja, in brez zahteve za plačilo morebitne vrednosti sestavnih delov, materialov ali snovi v odpadni opremi, ki se lahko ponovno uporabijo ali reciklirajo.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morata proizvajalec in pridobitelj povrniti izvajalcu občinske javne službe naslednje stroške ravnanja z odpadno opremo:
– stroške postavitve in vzdrževanja opreme za prevzem odpadne opreme v zbirnih centrih v obsegu, ki presega obseg iz predpisa, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki,
– stroške začasnega skladiščenja odpadne opreme v zbirnih centrih, če za posamezni zabojnik, ki je napolnjen z odpadno opremo, čas začasnega skladiščenja presega sedem dni,
– stroške prevzemanja odpadne opreme v zbirnem centru, kot so nakladanje in tehtanje prevzete odpadne opreme ter podobna opravila pri prevzemanju odpadne opreme,
– druge stroške, ki jih zaradi prevzema odpadne opreme z izvajalcem občinske javne službe dogovorita proizvajalec in pridobitelj.
Merila za določanje višine stroškov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za okolje.
39. člen
Prevzem odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev se izvaja enkrat letno, po programu, ki vsebuje časovni razpored, lokacijo in način prevzemanja kosovnih odpadkov.
Program odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev pripravi izvajalec javne službe do decembra tekočega leta za naslednjo leto.
f) Odlaganje odpadkov
40. člen
Izvajalec zagotavlja:
– redni prevzem komunalnih odpadkov,
– izredni prevzem nenevarnih odpadkov,
– tehtanje odpadkov,
– vizualni pregled odpadkov pred stiskanjem,
– izločanje odpadkov, ki se jih ne sme odložiti,
– oddajo izločenih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– urejanje, vzdrževanje in varovanje odlagališča skladno s predpisi,
– izvajanje obratovalnega monitoringa,
– izdelavo poslovnika za obratovanje odlagališča,
– vodenje zbirk odpadkov,
– izdajanje soglasij in
– druge naloge v skladu s predpisi.
V poslovniku za obratovanje odlagališča izvajalec, skladno z določili Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališču (Uradni list RS, št. 32/06), določi seznam vrst in količin odpadkov, ki se odlagajo, podatke o obratovanju odlagališča ter naslednja navodila: za izvajanje postopkov preverjanja odpadkov, za vzdrževalna dela na odlagališču, za redne preglede stabilnosti in ukrepanje v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem obremenjevanja okolja, za ukrepanje v primeru ekološke nesreče in za vodenje ter shranjevanje obratovalnega dnevnika.
41. člen
Zemlja in jalovina se na odlagališču uporabljata samo za sprotno sanitarno prekrivanje odpadkov.
42. člen
Komunalne odpadke ni dovoljeno odlagati v reke in potoke, njihova obrežja, gozdove in na druga zemljišča.
Sežiganje komunalnih odpadkov na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih in kotlovnicah ter drugih skupnih kotlovnicah ter v strjenih naseljih je prepovedano.
Sežiganje komunalnih odpadkov je dovoljeno le, če je za to izdano ustrezno upravno dovoljenje v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki.
V zabojnike, ki so namenjeni zbiranju organskih odpadkov in v zabojnike, ki so namenjeni zbiranju ostankov komunalnih odpadkov je prepovedano odlagati:
– gradbeni material, kamenje in zemljo,
– odpadke v večjih kosih (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila in stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobni odpadki iz drugih virov),
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
– odpadkov tekočem stanju,
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke in druge posebne in nevarne odpadke, ki se po pravilniku o ravnanju z odpadki klasificirajo kot ne komunalnih ali nevarni odpadki,
– poginule živali, drobovino in kože,
– ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, umetne mase, kovine).
V zabojnike, ki so namenjeni zbiranju stekla, papirja in plastike na ekoloških otokih je prepovedano odlagati organske odpadke, ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke. Prepoved odlaganja velja tudi za druge odpadke.
Prepovedano je tudi odlaganje odpadkov izven zabojnikov, nepravilno odlaganje odpadkov v tipizirane zabojnike (nepravilno sortiranje odpadkov – papir v zabojnik za steklo itd.) ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst zabojnikov za odpadke.
Če v posameznih zabojnikih niso »čisti« namenski odpadki, so med seboj pomešani ali pa je v zabojniku popolnoma druga frakcija, jih izvajalec ni dolžan izprazniti. V tem primeru izvajalec pritrdi na zabojnik obvestilo, zakaj zabojnik ni izpraznjen, nadzorna služba izvajalca pa o tem obvesti povzročitelje, od katerih zahteva odstranitev odpadkov, ki se odlagajo v napačen zabojnik ali izven zabojnika. V primeru, da povzročitelj odpadkov ne odstranijo, izvajalec o tem obvesti komunalnega inšpektorja, ki odredi, da to izvede izvajalec na račun povzročitelja.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
43. člen
Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje komunalnih odpadkov obvezna.
Vsi povzročitelji na območju občine se morajo, v skladu s tem odlokom, obvezno vključiti v ločeno zbiranje odpadkov in ravnati s komunalnimi odpadki v skladu s predpisi.
Povzročitelji ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v zbiralnicah in v zbirnem centru.
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo:
– oddajati vse nevarne frakcije v zbirnih centrih ali pa pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah,
– prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja kosovnih odpadkov,
– prepuščati ločene frakcije, ki nastajajo v stavbah, v katerih se izvaja gostinska ali turistična dejavnost, v posebnih zabojnikih, ki jih zagotovijo sami,
– prepuščati posode s komunalnimi odpadki izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja komunalnih odpadkov,
– prepuščati vso odpadno električno in elektronsko opremo v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja odpadne električne in elektronske opreme,
– redno vzdrževati in čistiti posode za smeti, najmanj pa enkrat mesečno,
– izpolnjevati in upoštevati določila tega odloka.
Pravne osebe in drugi pravni subjekti, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost morajo z izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki. Ločeno zbrane frakcije lahko prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij samo, če je tako določeno v tej pogodbi.
44. člen
Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije ali posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju komunalnim odpadkom.
Na posode za komunalne odpadke je prepovedano pisati, lepiti nalepke ali jih pobarvati.
45. člen
Povzročitelj komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se:
– hranijo ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje,
– pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno razstavijo na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov,
– hranijo nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje.
Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo:
– mešati ločenih frakcij med ostanke komunalnih odpadkov tako, da ločenih frakcij ni več možno izločiti pri razvrščanju ostankov komunalnih odpadkov,
– prepuščanje odpadkov iz vrtov v zabojnikih za ločene frakcije ali v zabojnikih, ki niso namenjeni za prepuščanje teh odpadkov,
– prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije, kot ločene frakcije, ampak kot nevarne frakcije,
– mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,
– prepuščati izvajalcu javne službe odpadnih zdravil, odpadnih olj in drugih ločenih frakcij, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način,
– prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali v zabojnikih ali vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov.
46. člen
V zabojnike, ki so namenjeni prepuščanju ostankov komunalnih odpadkov, je prepovedano odložiti ali postaviti, nevarne frakcije, odpadni gradbeni material in kamenje, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke iz vrtov, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka.
47. člen
Vrečke za prepuščanje viška ostankov komunalnih odpadkov morajo povzročitelji teh odpadkov hraniti v času do prevzema ostankov komunalnih odpadkov v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi.
48. člen
Povzročitelj komunalnih odpadkov morajo na dan zbiranja odpadkov zagotoviti, da so zabojniki s komunalnimi odpadki postavljeni na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje teh odpadkov.
Povzročitelji ostankov morajo zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov zaprti in izpraznjene posode postaviti tako, da niso izpostavljene poškodbam in da ne kvarijo videza okolja.
Lastniki ali upravljavci objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcu javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob zabojnikih ter na njihovih pokrovih.
Če izpade redni prevzem ostankov komunalnih odpadkov v času praznikov ali če so zaradi drugih razlogov zabojniki polni, mora povzročitelj teh odpadkov prepuščati te odpadke v vrečah (vreče, ki so namenjene za komunalne odpadke), ki so zaprte in zložene ob zabojnikih.
49. člen
Upravljavci javnih poti, javnih površin in lokalnih cest, večstanovanjskih objektov in zasebnih površin morajo izvajalcu zagotoviti dostop do prevzemnega mesta.
50. člen
Lastnik mora 15 dni pred vselitvijo v stanovanjsko hišo oziroma v stanovanje stanovanjske hiše obvestiti izvajalca o datumu vselitve in številu članov gospodinjstva oziroma oseb v stavbi.
Zabojnike za novozgrajene zgradbe gospodinjstev nabavi lastnik. Izvajalec dotrajane zabojnike za odpadke iz gospodinjstev nadomesti z novimi oziroma rabljenimi.
Ob izselitvi oziroma prenehanju uporabe stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov, namenjenih začasnemu oziroma občasnemu bivanju, mora lastnik nevseljenost oziroma neuporabo teh prostorov daljšo od 1 leta, izvajalcu potrditi s pisno izjavo.
51. člen
Kosovne odpadke mora odložiti povzročitelj teh odpadkov na prevzeto mesto za kosovne odpadke.
Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, ni dovoljeno prepuščati na teh mestih.
Če odpadkov, ki niso kosovni odpadki, izvajalec javne službe ne prevzame, mora lastnik ali upravitelj stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov.
Kolikor povzročitelj želi prepustiti večje količine kosovnih odpadkov izven termina za prevzem, mora namero pravočasno sporočiti izvajalcu, ki bo poskrbel za dodatno postavitev kontejnerja in odvoz v breme povzročitelja.
Manjše količine kosovnih odpadkov lahko povzročitelj odda v zbirnem centru.
Določila tega člena veljajo samo za odpadke iz gospodinjstev.
52. člen
Manjše količine odpadkov, kot so:
– gradbeni odpadki, količinsko do 350 kg pri enkratnem odvozu in največ 3.500 kg letno na gospodinjstvo in
– azbestcementni gradbeni odpadki, količinsko do 150 kg pri enkratnem lastnem dovozu in največ do 500 kg letno na gospodinjstvo,
lahko povzročitelji pripeljejo v zbirni center in jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor. Odlaganje odpadkov, ki presega ta normativ, izvajalec obračuna po veljavnem ceniku. Ob vsakem dovozu dežurni delavec evidentira vstop na območje zbirnega centra, pregleda vrsto pripeljanih odpadkov in določi mesto, na katerega se odpadki odložijo.
Povzročitelji lahko z lastnim prevozom pripeljejo v zbirni center oziroma na odlagališče tudi mešane komunalne odpadke, ki jih morajo predhodno razvrstiti po frakcijah, skladno z navodili delavcev izvajalca. V primeru, da jih oddajo brez razvrščanja po frakcijah, plačajo oddani volumen ali maso mešanih odpadkov po veljavni lastni ceni ravnanja z odpadki, razvrščanje pa namesto njih opravi izvajalec.
Določilo tega člena izključuje odpadke, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti.
53. člen
Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje ostankov komunalnih odpadkov, ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov, je prepovedano.
Povzročitelj odpadkov, ki odpadke navedene v zgornjem odstavku kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odložiti izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju ostankov komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Če tega ne stori, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe inšpekcijskih služb.
Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec javne službe na stroške občine in na podlagi odločbe pristojnih inšpekcijskih služb.
54. člen
Upravljalci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in trgov ter lastniki in upravljalci trgovin in lokalov, morajo namestiti potrebno število košev za odpadke ali druge primerne tipizirane zabojnike za odpadke in poskrbeti za njihovo praznjenje.
Živilski obrati, menze, gostinski in trgovski obrati ter druga podjetja morajo odlagati komunalne odpadke v kontejnerske posode ali smetnjake, ki so jih dolžni nabaviti sami.
Če ne nabavijo ustreznih posod (kontejnerjev), jih nabavi na njihove stroške izvajalec.
Komunalni odpadki na pokopališčih se odlagajo v posebne posode, ki so lahko tudi mrežaste. Za nabavo posod in njihovo praznjenje mora poskrbeti upravljalec pokopališča. Odvoz komunalnih odpadkov s pokopališča opravlja izvajalec po posebnem naročilu.
Komunalnih odpadkov in drugega materiala ni dovoljeno odlagati izven pokopališčnih ograj oziroma meja.
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z zabojniki za komunalne odpadke in ločene frakcije.
Najkasneje 24 ur po končani prireditvi pa morajo organizatorji prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javne službe iz prvega odstavka tega člena prevzame zbrane odpadke.
VI. VIRI FINANCIRANJA
55. člen
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva:
– iz plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz drugih virov.
56. člen
Stroški, ki oblikujejo ceno storitev zbiranja ločenih frakcij kosovnih, nevarnih in komunalnih odpadkov, obsegajo predvsem:
1. stroške poslovanja, ki so:
– stroški najema osnovnih sredstev,
– stroški investicijskega in tekočega vzdrževanja,
– stroški zavarovalnih premij,
– stroški amortizacije,
– stroški goriv in maziv,
– stroški potrošnega materiala in nadomestnih delov,
– stroški nabave novih osnovnih sredstev,
– drugi stroški, kot so potni stroški, takse, kazni in podobno;
2. stroške dela;
3. splošne stroške;
4. zunanje stroške predelave zbranih kosovnih odpadkov, obdelave pred odstranjevanjem in odstranjevanje nevarnih odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov, kot to določajo predpisi s področja ravnanja z odpadki.
VII. OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI
57. člen
Stroške ravnanja z odpadki je dolžan plačati vsak povzročitelj, na območju, kjer je organizirano ravnanje z odpadki.
Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitev na njegovem območju ali se povzročitelj vseli v stanovanje oziroma prične uporabljati stanovanjske, poslovne prostore ali prostore namenjene začasnemu oziroma občasnemu bivanju.
58. člen
Uporabniki komunalnih storitev odvoza komunalnih odpadkov, ki po določenih kriterijih socialnega skrbstva prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživetja, ne plačujejo prispevka za odvoz komunalnih odpadkov. Oprostitev uveljavljajo za vsako leto posebej s pismenim zahtevkom in dokazilom strokovne službe socialnega skrbstva. Stroški odvoza za take osebe se poravnajo iz občinskega proračuna.
V primeru odsotnosti dlje kot tri mesece (služenje vojaškega roka, službeno potovanje, delo v tujini, bolnišnično zdravljenje in podobno) se uporabniku storitve javne službe stroška ravnanja z odpadki za obdobje odsotnosti ne zaračuna. V takih primerih mora upravičenec svoji vlogi za oprostitev plačila priložiti uradni dokument, iz katerega je razviden vzrok in trajanje odsotnosti.
Vlogo za oprostitev mora uporabnik v primeru znane odsotnosti vložiti v 15 dneh pred nastopom odsotnosti, v drugih primerih pa takoj ko je možno vlogo podati.
59. člen
Povzročitelj odpadkov je dolžan izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov, in sicer najkasneje v 15 dneh po nastanku spremembe.
V primeru, ko povzročitelj odpadkov ne posreduje podatkov za obračun storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne podatke o številu prebivalstva s stalnim prebivališčem v stavbi. Kolikor je izvajalcu zaradi netočnih oziroma neusklajenih podatkov povzročena škoda, mu jo je uporabnik storitev dolžan povrniti. Povzročitelj dokazuje resničnost podatkov z izpisi iz uradnih evidenc.
VIII. OBLIKOVANJE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE
60. člen
Cene za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev in od občasnih povzročiteljev se določijo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi.
Cena za ravnaje z odpadki vsebuje:
– zbiranje, prevoz, odlaganje oziroma odstranjevanje ostanka komunalnih odpadkov,
– zbiranje, pripravo na predelavo, prevzem odpadkov ločenih frakcij, ki jih posamezno gospodinjstvo dostavi na zbiralnice oziroma ekološke otoke in v zbirni center,
– zbiranje, obdelavo in odstranjevanje odpadkov v akcijah zbiranja nevarnih odpadkov,
– stroške vzdrževanja in zamenjave tipiziranih zabojnikov,
– stroške obveščanja in osveščanja.
Ceno storitev ravnanja s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev sprejme občinski svet oziroma po njegovem pooblastilu župan občine ob upoštevanju tarifnega sistema in veljavnih predpisov, ki urejajo to področje. Predlog in kalkulacijo za spremembo cen pripravi izvajalec. Ceno in obračun storitev javne službe za gospodinjstva podrobneje določa pravilnik o tarifnem sistemu.
61. člen
Cena za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev se oblikuje na enoto storitve. Enotna storitev je utežna (kg) oziroma prostorninska (m3) količina odpadkov, ki jih ustvari povzročitelj.
Podlaga za obračun storitev v gospodinjstvih je število članov gospodinjstva, upoštevajoč za količino vseh povzročenih komunalnih odpadkov pavšalno količino.
Podlaga za obračun storitev za počitniško hišo ali drug objekt s prostori za občasno bivanje je pavšalna količina povzročenih odpadkov kot jo povzroči ena oseba letno.
Za upravne dejavnosti, neprofitne organizacije in društva, poslovne prostore, obrtne in industrijske obrate ter druge pravne osebe se povzročiteljem obračunava prevzem odpadkov po dejanski količini odpadkov na osnovi pogodbe med izvajalcem in povzročiteljem. Pri obračunu je potrebno upoštevati najmanjšo količino odpadkov, ki znaša od 0 do vključno 2 zaposlena 30 l tedensko, do 5 zaposlenih 60 l tedensko in za vsakega nadaljnjega zaposlenega 10 l odpadkov tedensko. Pozitivna razlika je tako proizvodni odpadek. Pravna oseba je dolžna skleniti pogodbo z izvajalcem v 30 dneh, v kolikor tega ne naredi, izvajalec javne službe izračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe in znaša najmanj 1 m3 odpadkov na mesec. Izvajalec o tem obvesti komunalnega inšpektorja.
Za družbene dejavnosti, kot so vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, kultura in podobno, se povzročiteljem obračuna prevzem odpadkov po dejanski količini odpadkov na osnovi sklenjene pogodbe med izvajalcem in povzročiteljem.
Povzročiteljem, ki sami pripeljejo odpadke na odlagališče, se stroški odlaganja zaračunavajo po količini oziroma teži pripeljanih odpadkov v skladu z veljavnim cenikom.
Kosovni odvoz odpadkov, ki ga dodatno naroči povzročitelj, se izvede s tipiziranimi velikimi zabojniki in obračunava po posebnem ceniku izvajalca.
Stroške zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, odvoz avtomobilskih školjk pri katerih ni možno ugotoviti lastnika in odvoz odpadkov čistilnih akcij pokriva Občina Sodražica.
Povzročitelj plačuje storitev po tem odloku mesečno na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Povzročitelj mora plačati račun najpozneje v 15 dneh po njegovi izstavitvi.
V primeru, da povzročitelj ne poravna računa za opravljene storitve v roku 30 dni po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu določi dodaten rok plačila 8 dni. Če povzročitelj računa ne poravna niti v tem roku, mu izvajalec izstavi opomin pred tožbo in opozori povzročitelja na posledice neplačila.
IX. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
62. člen
Območja objektov in naprav za izvajanje javne službe se določajo v skladu s prostorski akti. Če za določen objekt ali napravo za izvajanje javne službe ni sprejetega prostorskega akta, o tem odloča Občinski svet Občine Sodražica s posebnim sklepom.
Lastnina infrastrukturnih objektov in opreme, ki služijo za izvajanje javne službe, se vodi v evidenci osnovnih sredstev v upravljanju pri izvajalcu. Medsebojna lastninska razmerja glede infrastrukturnih objektov so med občino in izvajalcem natančneje urejena v posebni pogodbi.
Objekti in naprave za izvajanje javne službe, ki se nahajajo na območju Občine Sodražica se lahko uporabljajo za potrebe drugih občin le ob predhodnem soglasju Občine Sodražica.
X. NADZOR
63. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo zdravstvena, vodnogospodarska, požarna, gozdarska, komunalna inšpekcija in delavci policijske postaje.
Službe, navedene v prvi točki tega člena, lahko pri opravljanju nadzora izdajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Izvajalci so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka, so izvajalci dolžni povzročitelje prijaviti občinski upravi.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
64. člen
Z globo 835 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba izvajalec, če:
– ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbirnem centru v obsegu iz 7. člena tega odloka,
– ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij v obsegu iz 8. in 10. člena tega odloka,
– ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi vozili, kot to določa 17. člen tega odloka,
– ne označi svojih zabojnikov v skladu z 18. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka,
– ne prevzema ločenih frakcij skladno z letnim programom in po urniku oz. letnega programa zbiranja ločenih frakcij iz 20. člena tega odloka,
– ne prevzema kosovnih odpadkov skladno z 21. členom tega odloka,
– ne prevzema nevarnih frakcij skladno z 22. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 23. členom tega odloka,
– ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če jo je pri prevzemanju komunalnih odpadkov onesnažil, kot to določa 25. člen tega odloka,
– ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev službe, kot to določa 33. člen tega odloka,
– ravna v nasprotju z 38. in 39. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 40., 41. in 43. členom.
Z globo 250 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe izvajalca za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
65. člen
Z globo 835 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba povzročitelj, če:
– ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 12. člen tega odloka,
– ravna v nasprotju z določbami 46., 47., 48., 49., 50. člena tega odloka,
– ne obvešča javnega podjetja o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe v skladu z 51. in 60. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z določbami 54. člena tega odloka,
– pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z določbami 55. člena tega odloka.
Z globo 250 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 626 EUR se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in ostali pravni subjekti, ki opravljajo kakršnikoli dejavnost, za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
66. člen
Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek povzročitelj posameznik, ki je fizična oseba, če:
– ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 12. člen tega odloka,
– ravna v nasprotju z določbami 46., 47., 48., 49., 50. člena tega odloka,
– ne obvešča javnega podjetja o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe v skladu z 51. in 60. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z določbami 54. člena tega odloka,
– pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z določbami 55. člena tega odloka.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČB
67. člen
Divja odlagališča odpadkov v Občini Sodražica je dolžno odstraniti JKP Komunala Ribnica.
Sredstva za odstranitev in saniranje divjih odlagališč odpadkov zagotovi Občina Sodražica.
68. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 06202-1/07
Sodražica, dne 6. septembra 2007
Župan
Občine Sodražica
Blaž Milavec l.r.
    PRILOGA 1
    
    NENEVARNE LOČENE FRAKCIJE KOMUNALNIH ODPADKOV

20 01          ločeno zbrane frakcije (brez embalaže 15 01)
20 01 01       papir in karton
20 01 02       steklo
20 01 08       organski kuhinjski odpadki
20 01 10       oblačila
20 01 11       tekstilije
20 01 25       jedilno olje in maščobe
20 01 26       olje in maščobe, ki niso zajete v 20 01 25
20 01 28       premazi, črnila, lepila in smole, ki niso
               zajete v 20 01 27
20 01 30       čistila, ki niso zajeta v 20 01 29
20 01 31       citotoksična in citostatična zdravila
20 01 32       zdravila, ki niso zajeta v 20 01 31
20 01 34       baterije in akumulatorji, ki niso zajeti v
               20 01 33
20 01 36       zavržena oprema, ki ni zajeta v 20 01 21,
               20 01 23 in 20 01 35 (*5)
20 01 38       drugi les, ki ni zajet v 20 01 37
20 01 39       plastika
20 01 40       kovine
20 01 41       odpadki, ki nastanejo pri čiščenju dimnikov
20 01 99       drugi tovrstni odpadki
20 02          odpadki z vrtov in parkov in pokopališč
20 02 01       odpadki primerni za kompostiranje
20 02 02       zemlja in kamenje
20 02 03       drugi odpadki, primerni za kompostiranje
20 03          drugi komunalni odpadki
20 03 01       mešani komunalni odpadki
20 03 02       odpadki z živilskih trgov
20 03 03       odpadki pri čiščenju cest
20 03 04       greznični mulji (*1)
20 03 06       odpadki, ki nastanejo pri čiščenju
               komunalnih odpadnih voda
20 03 07       kosovni odpadki
20 03 99       drugi tovrstni odpadki

    
    (*1) Pojem mulj vključuje tudi pojma »blato« in »gošča«
    (*5) Odpadek se smatra stabiliziran, če se s procesom
    stabilizacije nevarne sestavine odpadka ne pretvorijo
    popolnoma v nenevarne in bi se lahko sproščale v okolje v
    krajšem, srednjem ali daljšem obdobju.
    
15 01          embalaža, vključno z ločeno zbrano
               embalažo, ki je komunalni odpadek
15 01 01       embalaža iz papirja in kartona
15 01 02       embalaža iz plastike
15 01 03       embalaža iz lesa
15 01 04       embalaža iz kovine
15 01 05       embalaža iz sestavljenih materialov
15 01 07       embalaža iz stekla
    
    
PRILOGA 2

NEVARNE LOČENE FRAKCIJE KOMUNALNIH ODPADKOV

20 01           ločeno zbrane frakcije (brez embalaže 15 01)
20 01 13        topila (organska in halogenirana)
20 01 14        kisline
20 01 15        alkalije (baze)
20 01 17        fotokemikalije
20 01 19        pesticidi in biocidi
20 01 21        fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki
                vsebujejo živo srebro
20 01 23        zavržena oprema, ki vsebuje
                klorofluoroogljike ali klorofluoroogljikovo-
                dike (nekateri hladilniki, zamrzovalniki,
                toplotne črpalke in klimatske naprave za
                uporabo v gospodinjstvih)
20 01 27        premazi, črnila, lepila in smole, ki vsebuje
                jo nevarne snovi
20 01 29        čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne
                snovi
20 01 33        baterije in akumulatorji, ki so zajeti
                v 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03 ter
                nesortirane baterije in akumulatorji, ki
                vsebujejo te baterije in akumulatorje
20 01 35        zavržena električna in elektronska
                oprema, ki vsebuje nevarne snovi
                in ni zajeta v 20 01 21 in 20 01 23 (TV sprejemniki,
                 radijski sprejemniki, osebni
                računalniki, tiskalniki in druga elektronska
                oprema, ki je v splošni, neprofesionalni
                rabi)
20 01 37        les, ki vsebuje nevarne snovi
15 01           embalaža, vključno z ločeno zbrano
                embalažo, ki je komunalni odpadek
15 01 10        embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih
                snovi ali je onesnažena z nevarnimi
                snovmi
15 01 11        kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren
                porozni ovoj, kot je azbest in prazne
                tlačne posode

PRILOGA 3

Razredi električne in elektronske opreme

1. velike gospodinjske naprave (s podrazredom 1.a - naprave za
hlajenje in zamrzovanje);

2. male gospodinjske naprave;

3. oprema za IT in telekomunikacije;

4. oprema za zabavno elektroniko;

5. oprema za razsvetljavo (s podrazredom 5.a - plinske sijalke);

6. električno in elektronsko orodje (razen velikega nepremičnega
industrijskega orodja);

7. igrače, oprema za prosti čas in šport;

8. medicinske naprave (razen vseh vsajenih in infektivnih
proizvodov);

9. instrumenti za spremljanje in nadzor;

10. avtomati.


PRILOGA 4

Seznam proizvodov, ki se razvrščajo po razredih električne in
elektronske opreme iz priloge 1 te uredbe

1. Velike gospodinjske naprave (s podrazredom 1.a):

- velike hladilne naprave,

- hladilniki,

- zamrzovalniki,

- druge velike naprave za hlajenje, ohranjanje in začasno
skladiščenje hrane,

- pralni stroji,

- sušilniki oblačil,

- pomivalni stroji,

- štedilniki,

- električni kuhalniki,

- električne gorilne plošče,

- mikrovalovne pečice,

- druge velike naprave za kuhanje in predelavo hrane,

- električne ogrevalne naprave,

- električni radiatorji,

- druge velike naprave za ogrevanje sob, postelj, stolov,

- električni ventilatorji,

- klimatske naprave,

- druga oprema za zračenje, zračenje na izpuh in oprema za
klimatizacijo;

2. Male gospodinjske naprave:

- sesalniki,

- sesalniki metle,

- druge naprave za čiščenje,

- naprave za šivanje, pletenje, tkanje in drugo obdelavo blaga,

- likalniki in druge naprave za likanje, monganje in drugo nego
oblačil,

- opekači,

- naprave za cvrtje,

- mlinčki za kavo, avtomati za kavo in oprema za odpiranje ali
hermetično zapiranje posod ali embalaže,

- električni noži,

- naprave za striženje las, sušenje las, ščetkanje zob, britje,
masiranje in drugi aparati za nego telesa,

- budilke, zapestne ure in naprave za merjenje, prikazovanje ali
evidentiranje časa,

- tehtnice;

3. Oprema za IT in telekomunikacije:

a) centralizirana obdelava podatkov:

- veliki računalniki,

- mali računalniki,

- tiskalniške enote;

b) osebno računalništvo:

- osebni računalniki (CPE, miška, ekran in tipkovnica vključeni),

- prenosni računalniki (CPE, miška, ekran in tipkovnica
vključeni),

- notesniki,

- računalniki notepad,

- tiskalniki,

- oprema za kopiranje,

- električni in elektronski pisalni stroji,

- žepni in namizni kalkulatorji in drugi proizvodi ter oprema za
zbiranje, skladiščenje, procesiranje, predstavitev ali sporočanje
informacij z elektronskimi sredstvi,

- uporabniški terminali in sistemi,

- telefaksi,

- teleksi,

- telefoni,

- javni telefoni (na žetone, kartice, kovance),

- brezžični telefoni,

- mobilni telefoni,

- odzivniki in drugi proizvodi ali oprema za prenos zvoka, slike
ali drugih podatkov preko telekomunikacij;

4. Oprema za zabavno elektroniko:

- radijski sprejemniki,

- televizijski sprejemniki,

- videokamere,

- videorekorderji,

- glasbeni stolpi,

- avdioojačevalniki,

- glasbeni instrumenti in drugi proizvodi ali oprema za snemanje
ali reproduciranje zvoka ali slik, vključno signalov

ali drugačne tehnologije za distribucijo zvoka in slike kot preko
telekomunikacij;

5. Oprema za razsvetljavo (s podrazredom 5.a):

- svetilke za fluorescentne sijalke razen svetilke v
gospodinjstvih,

- paličaste fluorescentne sijalke,

- kompaktne fluorescentne sijalke,

- visokointenzivnostne sijalke, vključno z visokotlačnimi svetili
z natrijevimi parami in metalhalogenidnimi sijalkami,

- nizkotlačna svetila z natrijevimi parami,

- druga razsvetljava ali oprema za difuzijo ali nadzor svetlobe
razen žarnic z žarilno nitko;

6. Električno in elektronsko orodje (razen velikega nepremičnega
industrijskega orodja):

- vrtalniki,

- žage,

- šivalni stroji,

- oprema za struženje, rezkanje, brušenje, drobljenje, žaganje,
rezanje, striženje, vrtanje, luknjanje, izrezovanje, zapogibanje,
ukrivljanje ali za drugo podobno obdelavo lesa, kovine in drugih
materialov,

- orodje za zakovičenje, zabijanje žebljev ali pritrjevanje z
vijaki ali odstranjevanje zakovic, žebljev, vijakov ali podobnih,

- orodje za varjenje, spajkanje ali podobno,

- oprema za škropljenje, širitev, razpršitev ali drugo podobno
obdelavo tekočih oziroma plinskih snovi z drugimi sredstvi,

- orodje za košnjo oziroma druge vrtnarske dejavnosti;

7. Igrače, oprema za prosti čas in šport:

- električni vlakci oziroma garniture dirkalnih avtomobilčkov,

- ročne konzole za videoigre,

- videoigre,

- računalniki za kolesarjenje, potapljanje, tek, veslanje itd.,

- športna oprema z električnimi ali elektronskimi sestavnimi
deli,

- igralni avtomati na kovance;

8. Medicinske naprave (razen vseh vsajenih in infektivnih
proizvodov):

- oprema za radioterapijo,

- oprema za kardiologijo,

- aparature za dializo,

- dihalni aparati,

- materiali iz nuklearne medicine,

- laboratorijska oprema za diagnozo in-vitro,

- naprave za analize,

- naprave za ohlajevanje,

- naprave za teste oploditve,

- druge naprave za odkrivanje, preprečevanje, spremljanje,
obravnavo, lajšanje bolezni, poškodb ali nezmožnosti;

9. Instrumenti za spremljanje in nadzor:

- detektorji dima,

- regulatorji ogrevanja,

- termostati,

- naprave za merjenje, tehtanje ali reguliranje v gospodinjstvu
ali kot laboratorijska oprema,

- drugi instrumenti za spremljanje in nadzor, ki se uporabljajo v
industrijskih instalacijah (npr. v krmilnih ploščah);

10. Avtomati:

- avtomati za vroče pijače,

- avtomati za steklenice ali pločevinke, z vročo ali hladno
pijačo,

- avtomati za trdne proizvode,

- bančni avtomati,

- vse naprave, ki samodejno izdajajo raznovrstne izdelke.