Uradni list

Številka 87
Uradni list RS, št. 87/2006 z dne 16. 8. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 87/2006 z dne 16. 8. 2006

Kazalo

3814. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, stran 9373.

Na podlagi prvega odstavka 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo, 69/05 – odl. US in 21/06 – odl. US) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta pravilnik določa metodologijo, po kateri se določijo splošni elementi za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev iz 1. do 5. točke 11. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju: cene). Ta pravilnik določa tudi posebnosti pri oblikovanju cen posameznih socialno varstvenih storitev.
(2) Metodologija iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja tudi za oblikovanje cen drugih socialno varstvenih storitev.
(3) Po tem pravilniku oblikujejo cene vsi izvajalci socialno varstvenih storitev iz prvega odstavka tega člena ne glede na to, ali se storitev izvaja v okviru ali izven okvira mreže javne službe.
(4) Izvajalci socialno varstvenih storitev oblikujejo cene po tem pravilniku za standardne in nadstandardne socialno varstvene storitve.
(5) Oblikovanje cen standardne in nadstandardne storitve mora biti ločeno.
(6) Ne glede na določbe tega člena se metodologija, določena za oblikovanje cen institucionalnega varstva starejših in odraslih s posebnimi potrebami, smiselno uporablja tudi za oblikovanje cen nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe.
2. člen
Posamezni izrazi imajo v tem pravilniku naslednji pomen:
Uporabnik storitve: oseba, ki jo kot upravičenca do socialno varstvene storitve določata Zakon o socialnem varstvu in Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 in 127/03 – popr., 125/04, 60/05, 120/05 in 2/06 – popr.).
Standardna storitev: socialno varstvena storitev, ki se izvaja na način in v obsegu, ki je določen s predpisi o standardih in normativih za izvajanje socialno varstvenih storitev in predpisi o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvenih storitev.
Nadstandardna storitev: socialno varstvena storitev, ki se izvaja v pogojih, ki so višji od minimalnih tehničnih pogojev za izvajanje socialno varstvenih storitev. Za nadstandardne socialno varstvene storitve se ne štejejo dodatne storitve.
Dodatne storitve: storitve, ki jih ponujajo izvajalci poleg standardnih in nadstandardnih storitev ter so posebej opredeljene v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve.
Stroški storitve: vsi stroški in odhodki, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem socialno varstvene storitve in se upoštevajo kot element za oblikovanje cene v skladu s tem pravilnikom, ne glede na to, kdo je plačnik.
Cena storitve: del stroškov socialno varstvene storitve, ki naj bi jih v skladu s tem pravilnikom plačeval uporabnik ali drug plačnik.
Subvencija: del stroškov socialno varstvene storitve, ki se pokriva iz sredstev proračuna.
Efektivne ure: ure neposredno opravljenih socialno varstvenih storitev pri uporabnikih, ki se določijo tako, da se število ur polnega delovnega časa zmanjša za predvidene odsotnosti zaradi letnega dopusta, strokovnega izpopolnjevanja, odmora za malico in dnevnih opravil, ki se ne opravljajo neposredno za uporabnika.
II. ELEMENTI ZA OBLIKOVANJE CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
3. člen
(1) Stroški storitve, ki se upoštevajo kot elementi za oblikovanje cen, so:
– stroški dela,
– stroški materiala in storitev,
– stroški amortizacije,
– stroški investicijskega vzdrževanja,
– stroški financiranja.
(2) Stroški se razčlenjujejo na elemente iz prejšnjega odstavka v skladu z enotnim kontnim načrtom, ki velja za izvajalce socialno varstvenih storitev.
4. člen
(1) Stroški dela vključujejo plače s prispevki delodajalca za socialno varnost, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, sredstva za izvedbo zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, davek na plače in druge stroške dela, kot so regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane med delom, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi ter normativi in standardi za opravljanje socialno varstvenih storitev.
(2) V primerih, ko socialno varstvene storitve iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika izvajajo izvajalci izven mreže javne službe, se med stroške dela ne vključujejo premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sredstva za izvedbo zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
(3) Višina plač in drugih stroškov dela se določi na podlagi:
– števila zaposlenih, kot ga določajo normativi za opravljanje socialno varstvenih storitev,
– akta o sistemizaciji delovnih mest in soglasja pristojnega ministrstva oziroma pristojnega organa občine k zaposlitvam, kadar je to soglasje potrebno, če gre za izvajalca, ki ima status javnega zavoda,
– kolektivne pogodbe, veljavne za dejavnost zdravstva in socialnega varstva,
– drugih predpisov in aktov, ki določajo prejemke zaposlenih.
(4) Prispevki delodajalca za socialno varnost in davek na plače se upoštevajo kot strošek po stopnjah, ki jih določa zakon ali predpis, izdan na njegovi podlagi.
5. člen
(1) Stroški materiala in storitev so vsi stroški in odhodki za porabljeni material in opravljene storitve, v obsegu, ki je potreben za izvajanje storitve.
(2) Vrste stroškov materiala in storitev, ki se upoštevajo pri oblikovanju cen, so podrobneje določene v navodilih iz 46. člena tega pravilnika.
(3) V primeru, da je v stroških storitev vključena najemnina za zgradbo in opremo ali del zgradbe in opreme za izvajanje oskrbe, se upošteva strošek najemnine največ do višine, kot bi znašali stroški amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroški financiranja, določeni na način v tem pravilniku.
(4) Za javne zavode se strošek najemnine lahko upošteva v višjem znesku in sicer tako, da se za ta namen prizna višji delež knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, kot je to določeno v prvem odstavku 9. člena tega pravilnika, s čemer mora soglašati ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ali pristojni upravni organ občine.
6. člen
(1) Stroški amortizacije so stroški izračunane amortizacije v skladu z zakonom o računovodstvu in na njegovi podlagi izdanim pravilnikom, ki ureja način in stopnje rednega odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.
(2) Stroški amortizacije se v ceni socialno varstvene storitve priznajo v višini izračunane amortizacije iz prejšnjega odstavka, kolikor ni s tem pravilnikom določeno drugače.
(3) Izvajalci, ki opravljajo socialno varstvene storitve v javni službi, ki se v celoti financirajo iz sredstev proračuna, pri oblikovanju cene storitev upoštevajo kot strošek amortizacije namenska sredstva za nadomeščanje osnovnih sredstev, ki se v ta namen zagotavljajo iz sredstev proračuna.
7. člen
Stroški investicijskega vzdrževanja so stroški za večja popravila, ki ohranjajo uporabno vrednost zgradb in njenih delov ves čas njihovega trajanja, in se določijo največ v višini 30% predpisanih stopenj rednega odpisa osnovnih sredstev za zgradbe in njene dele iz prvega odstavka prejšnjega člena, kolikor ni s tem pravilnikom določeno drugače.
8. člen
(1) Pri oblikovanju cene posamezne socialno varstvene storitve se lahko v skladu z določbami tega pravilnika omeji skupna višina stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja.
(2) Pri oblikovanju cene posamezne socialno varstvene storitve se upoštevajo merila, ki jih določi minister, pristojen za socialno varstvo, za delitev stroškov materiala in storitev, najemnine, amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroškov financiranja po stroškovnih nosilcih, ki predstavljajo stroške storitev ali dela storitve.
9. člen
(1) Stroški financiranja so stroški ali nadomestilo za vloženi kapital in se določijo v višini zmnožka do največ 60% knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in priznane letne obrestne mere, izračunane na način, določen v navodilih iz 46. člena tega pravilnika.
(2) Pod opredmetena osnovna sredstva se štejejo sredstva, uporabljena za opravljanje socialno varstvenih storitev na dan 31. decembra preteklega leta oziroma na dan otvoritvene bilance pred začetkom poslovanja. Obseg sredstev, uporabljenih za opravljanje socialno varstvenih storitev, ugotovi revizijska družba. Izvajalec storitve predloži poročilo revizijske družbe, ki vsebuje ločen izkaz za opravljanje storitev v standardnih in nadstandardnih bivalnih prostorih, glede na predpise o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvenih storitev.
(3) V primeru, da opredmetena osnovna sredstva, namenjena opravljanju socialno varstvenih storitev zagotovi fizična oseba, se tržna vrednost le teh, ki se v tem primeru šteje kot knjigovodska vrednost, ugotovi s cenitvijo.
(4) Oceno tržne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev iz prejšnjega odstavka opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme.
(5) V sredstva, ki se upoštevajo pri določanju stroškov financiranja, se ne upoštevajo sredstva iz nepridobitnih virov (dobrodelni kapital) in sredstva iz javnih virov, ki so dana izvajalcu v začasno ali trajno brezplačno uporabo.
(6) Izvajalci socialno varstvenih storitev s statusom javnega zavoda, ki se financirajo kot posredni proračunski uporabniki, se zadolžujejo skladno s pogoji, ki jih določa zakonodaja s področja javnih financ ter in na tej podlagi izdana uredba, ki določa pogoje in postopke zadolževanja pravnih oseb.
(7) Stroški financiranja se priznajo le izvajalcem, ki nimajo statusa javnega zavoda.
(8) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko stroški financiranja priznajo tudi izvajalcem s statusom javnega zavoda v naslednjih primerih:
– ko jim je bil priznan strošek najemnine na podlagi tretjega in četrtega odstavka 5. člena tega pravilnika,
– zadolževanja v skladu s šestim odstavkom tega člena, če sredstva in višina amortizacije in investicijskega vzdrževanja ne zadoščajo za pokrivanje pogodbenih obveznosti, vendar tako, da se zaradi upoštevanja stroškov financiranja cena storitve ne poveča za več kot 5%.
(9) Ministrstvo lahko omeji višino stroškov financiranja, ki jih bo posameznemu izvajalcu priznalo v ceni storitve, in čas priznavanja stroškov financiranja kot elementa cene.
III. NAČIN OBLIKOVANJA CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
10. člen
(1) Cene socialno varstvenih storitev se določijo na osnovi načrtovanih povprečnih mesečnih stroškov za tekoče leto – elementov za oblikovanje cen, preračunanih na enoto storitve. Enota storitve je lahko ura, dan ali mesec in je za posamezno socialno varstveno storitev določena s tem pravilnikom.
(2) Cena storitve se določi na podlagi obrazca št. 1, ki je priloga tega pravilnika, kolikor ni za posamezno socialno varstveno storitev s tem pravilnikom predpisan drug obrazec.
(3) Če izvajalec izvaja nadstandardno storitev, je dolžan ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, oziroma drugemu organu, ki je po Zakonu o socialnem varstvu pristojen za izdajo soglasja k ceni socialno varstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), poleg obrazca predložiti podrobno obrazložitev elementov, ki vplivajo na ceno.
11. člen
Za čas, ko je uporabnik napoten na bolnišnično zdravljenje, zdraviliško zdravljenje ali je iz drugih razlogov odsoten, se cena kategorije oskrbe, v katero je uporabnik razvrščen, s prvim dnem odsotnosti zniža za stroške živil, če je odsotnost najavljena najmanj 2 dni prej, če odsotnost ni bila najavljena, pa od drugega dne odsotnosti dalje.
IV. POSEBNOSTI PRI OBLIKOVANJU CEN POSAMEZNIH SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
1. Pomoč družini na domu
12. člen
(1) Stroške storitve pomoči družini na domu sestavljajo:
– stroški za neposredno socialno oskrbo uporabnikov in
– stroški strokovne priprave, vodenja in koordiniranja (v nadaljnjem besedilu: stroški vodenja).
(2) Stroški za neposredno socialno oskrbo uporabnikov predstavljajo stroške neposrednih socialnih oskrbovalcev na domu in so sestavljeni iz:
– stroškov dela, določenih v prvem odstavku 4. člena tega pravilnika;
– drugih stroškov dela socialnih oskrbovalcev na domu, uvrščenih v III. ali IV. tarifno skupino kolektivne pogodbe, pri čemer se upošteva, da pri izvajanju standardne storitve en socialni oskrbovalec na domu pri uporabnikih opravi mesečno 120 ur efektivnega dela. Zaradi posebnosti naselja ali posebnosti obravnave uporabnikov lahko občina dovoli odstopanje od normativa števila efektivnih ur. Kot korekcija plač ter prispevkov in davkov na plače zaposlenih se za plačane nepredvidene odsotnosti z dela upošteva povečanje za 3,83% na znesek plač ter prispevkov in davkov na plače socialnih oskrbovalcev na domu;
– stroškov materiala in storitev, ki predstavljajo stroške za prevozne storitve, stroške zaščitnih sredstev, stroške zdravstvenih pregledov, stroške za zavarovalne premije za zavarovanje za splošno odgovornost iz dejavnosti, stroške izobraževanja in stroške pisarniškega materiala;
– stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja za vozilo. V primeru, da je v stroških za material in storitve vključena kilometrina, se ne upoštevajo stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja za vozila.
(3) Stroški materiala in storitev, stroški amortizacije in stroški investicijskega vzdrževanja lahko skupaj znašajo največ 15% stroškov dela socialnih oskrbovalcev na domu.
(4) Stroški vodenja so sestavljeni iz:
– dela stroškov dela določenih v prvem odstavku 4. člena tega pravilnika;
– dela drugih stroškov dela vodje in koordinatorja, uvrščenega v VI. ali VII. tarifno skupino kolektivne pogodbe, za poln delovni čas, pri čemer se pri izvajanju standardne storitve upošteva 0,5 vodje na 100 uporabnikov (letno poprečje(*1)) in 0,5 koordinatorja na 20 socialnih oskrbovalcev na domu, ter stroškov dela drugih zaposlenih, ki opravljajo poslovodna, računovodska, knjigovodska, računalniška in druga dela (v nadaljnjem besedilu: upravno administrativna dela), pri čemer se upošteva, da ti stroški lahko znašajo največ 75% stroškov dela vodje in koordinatorja;
– dela stroškov materiala in storitev, ki predstavljajo skupne stroške, kot so stroški pisarniškega materiala, stroški nabave drobnega inventarja, stroški energije in vode, stroški čistilnih storitev in drugih stroškov prostorov, stroški plačilnega prometa ter stroški izobraževanja in podobno, pri čemer se upošteva, da ti stroški lahko znašajo največ 20% stroškov dela vodje in koordinatorja. Če izvajalec nima za upravno administrativna dela zaposlenih delavcev, se kot stroški storitev upoštevajo tudi stroški za upravno administrativna dela, in sicer največ v višini, kot bi za te namene znašali stroški dela, določeni v prejšnji alinei. Če izvajalec ne izvaja dejavnosti v lastnih prostorih in ne obračunava stroškov amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroškov financiranja, se lahko kot stroški storitev upoštevajo stroški najemnine največ v višini iz tretje in četrte alinee tega odstavka;
– dela stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja za zgradbo in opremo. Stroški amortizacije in stroški investicijskega vzdrževanja lahko skupaj znašajo največ 10% stroškov dela vodje in koordinatorja;
– dela stroškov financiranja v skladu z 9. členom tega pravilnika.
(5) Če je izvajanje nalog vodenja in koordiniranja ločeno, se vsi stroški razdelijo na polovico, razen stroškov za upravno administrativna dela, ki se v celoti priključijo stroškom koordinatorja.
13. člen
Cena storitve pomoči družini na domu je tisti del stroškov storitve, ki naj bi ga v skladu s tem pravilnikom plačeval uporabnik ali drug plačnik.
14. člen
Cena storitve pomoči družini na domu se določi na efektivno uro tako, da se stroški, ki se v skladu s tem pravilnikom upoštevajo pri določitvi cene, preračunajo na uro neposredne storitve za uporabnika.
15. člen
Pri določanju cene standardne storitve pomoči družini na domu, ki se izvaja v javni službi, se upoštevajo celotni stroški storitve, in sicer tako, da se jih najprej zmanjša za delež subvencije, ki jo zagotovi občina skladno s tretjim odstavkom 17. člena tega pravilnika, preostanek pa se zmanjša za višino subvencije s strani države. Cena se določi tako, da se vsi stroški, zmanjšani za višino subvencije, preračunajo na efektivno uro.
16. člen
Cena ure storitve, opravljene v nedeljo ali v nočnem času se lahko poveča največ za 40%, opravljene na dan državnega praznika ali dela prostega dne pa največ za 50%.
17. člen
(1) Subvencija k ceni se določi za standardno storitev pomoči družini na domu, ki se izvaja v javni službi.
(2) Subvencijo iz sredstev proračuna Republike Slovenije določi Vlada Republike Slovenije v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Subvencijo izplačuje izvajalcu Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
(3) Subvencijo iz sredstev proračuna občine najmanj v višini 50% celotnih stroškov storitve določi pristojni organ občine. Subvencijo izplačuje izvajalcu občina na območju katere ima uporabnik prijavljeno stalno prebivališče. Če izvaja izvajalec storitev za več občin, se stroški vodenja razdelijo med občine sorazmerno glede na število uporabnikov iz posamezne občine, del stroškov za neposredno socialno oskrbo pa na podlagi števila efektivnih ur, opravljenih za uporabnike iz posamezne občine, in odločitve občine o višini tega dela subvencije.
18. člen
(1) Cena storitve pomoči družini na domu se določi na podlagi obrazca št. 2, ki je priloga tega pravilnika.
(2) Izvajalec storitve pomoči družini na domu je dolžan vlogi za soglasje priložiti izpolnjen obrazec iz prejšnjega odstavka.
19. člen
(1) Izvajalec storitve pomoči družini na domu v javni službi je dolžan ob vlogi za soglasje k ceni navesti podatke o subvenciji iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
(2) Izvajalec storitve pomoči družini na domu v javni službi je dolžan podatke o poslovanju v preteklem letu priložiti občini, za katero izvaja storitev vsako leto, najkasneje 15 dni po roku za sprejem zaključnega računa. Če občina ugotovi, da glede na višino prejetih subvencij cena ne ustreza deležu preostalih stroškov, lahko od izvajalca zahteva popravek cene v roku 15 dni. Občina izda novo soglasje k ceni, po kateri izvajalec opravlja storitev od izdaje tega soglasja dalje.
2. Socialni servis
20. člen
(1) Stroški storitve socialnega servisa se določijo ob smiselnem upoštevanju določb 12. člena tega pravilnika, s tem da se pri stroških dela upoštevajo plače delavcev glede na tarifno skupino, ki jo izvajalec določi za opravljanje posameznih storitev socialnega servisa.
(2) Cene posameznih storitev socialnega servisa so lahko različne.
21. člen
Cena storitve socialnega servisa se določi na efektivno uro tako, da se stroški, ki se v skladu s tem pravilnikom upoštevajo pri določitvi cene, preračunajo na ure neposredne storitve za uporabnika.
22. člen
Cena ure storitve, opravljene v nedeljo ali v nočnem času se lahko poveča največ za 40%, opravljene na dan državnega praznika ali dela prostega dne pa največ za 50%.
23. člen
(1) Cena storitve socialnega servisa se določi na podlagi obrazca št. 3, ki je priloga tega pravilnika.
(2) Izvajalec storitve socialni servis je dolžan vlogi za soglasje k ceni priložiti izpolnjen obrazec iz prejšnjega odstavka. Obrazcu je dolžan priložiti tudi podrobno obrazložitev elementov, ki vplivajo na ceno.
(3) Če izvajalec opravlja več različnih storitev socialnega servisa, za katere želi uveljaviti različne cene, je dolžan za vsako storitev priložiti poseben obrazec.
3. Institucionalno varstvo
24. člen
(1) Cene storitev institucionalnega varstva se za posamezne skupine uporabnikov določijo kot naslednje kategorije oskrbe:
1. Za osebe starejše od 65 let kot:
– oskrba I za osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči,
– oskrba II za osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči,
– oskrba III za osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč, in sicer:
a) za osebe, ki potrebujejo neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,
b) za najtežje prizadete osebe,
– oskrba IV za osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor (oskrba dementnih oseb).
2. Za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami in motnjami v gibanju (odrasli s posebnimi potrebami) kot:
– oskrba I za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju,
– oskrba II za odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,
– oskrba III za odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju,
– oskrba IV za odrasle s težko motnjo v duševnem razvoju,
– oskrba V za odrasle osebe z več motnjami (odrasli z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ter s poškodbami glave),
– oskrba VI za odrasle osebe s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki niso sposobne samostojnega življenja.
(2) Storitev se za uporabnike iz 1. in 2. točke tega člena izvaja v trajanju:
– 24 ur dnevno (celodnevno institucionalno varstvo),
– krajši čas od 24 ur in sicer v primeru dodatne vključitve upravičenca v drugo socialno varstveno storitev (storitev zaposlitvene rehabilitacije ali zaposlitev),
– 10 ur dnevno ali krajši čas (dnevno varstvo).
(3) Cena storitve institucionalnega varstva se določi na oskrbni dan.
25. člen
(1) Stroški storitve se pri oblikovanju cene standardne storitve upoštevajo na naslednji način:
– stroški dela, določeni v prvem odstavku 4. člena tega pravilnika, pri čemer se stroški plač upoštevajo največ v višini izračuna povprečne plače za posamezna delovna mesta zaposlenih oziroma največ v višini predpisanega standarda stroškov dela, določenega s sklepom iz 29. člena tega pravilnika, ob upoštevanju veljavnih normativov in standardov za izvajanje storitve institucionalnega varstva uporabnikov iz 24. člena tega pravilnika;
– drugi stroški dela v skladu s 4. členom tega pravilnika se upoštevajo v višini izračuna povprečnih drugih stroškov dela na zaposlenega oziroma največ v višini predpisanega standarda drugih stroškov dela, določenega s sklepom iz 29. člena tega pravilnika;
– stroški materiala in storitev se upoštevajo največ v višini izračuna dejanskih oziroma največ v višini standarda stroškov in odhodkov za izvajanje institucionalnega varstva, določenega s sklepom iz 29. člena tega pravilnika in sicer za posamezno kategorijo uporabnikov, v odvisnosti od obsega storitve, pri čemer se upošteva vrste stroškov, predpisane v navodilih iz 46. člena tega pravilnika. Stroški materiala in storitev se lahko zaradi pogojev opravljanja dejavnosti, ki utemeljujejo višje stroške, upoštevajo v največ za 10% višjem obsegu, kot je določen s standardom stroškov in odhodkov, če ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na podlagi dokazil izvajalca ugotovi, da v okviru določenega standarda povečanih stroškov ni možno pokrivati. V primeru iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, se lahko stroški storitev povečajo za stroške najemnine, in sicer največ v višini stroškov iz četrte in pete alineje tega odstavka. V tem primeru ni možno posebej upoštevati še stroškov iz teh dveh alinej;
– stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja se upoštevajo v skladu s 6. in 7. členom tega pravilnika, vendar skupaj ne morejo presegati 20% deleža v strukturi cene;
– stroški financiranja se upoštevajo v skladu z 9. členom in četrtim odstavkom 5. člena tega pravilnika.
(2) Stroški storitve se preračunajo na oskrbni dan tako, de se upošteva 98% povprečna letna zasedenost kapacitet.
26. člen
(1) Cena storitve dnevnega varstva, ki jo izvaja izvajalec celodnevnega institucionalnega varstva v trajanju 8 ur dnevno, se določi v višini 70% cene storitve celodnevnega institucionalnega varstva in glede na razvrstitev uporabnikov v kategorijo oskrbe iz 1. ali 2. točke 24. člena tega pravilnika.
(2) Če se storitev izvaja več ali manj kot 8 ur dnevno, se cena za takšno storitev sorazmerno zviša ali zniža, razen stroškov prehrane, ki se obračunajo v celoti za obroke, ki so uporabniku zagotovljeni v času izvajanje storitve.
(3) Ne glede na določbe iz prejšnjih dveh odstavkov se pri določitvi cene institucionalnega varstva uporabnikov storitve vodenja, varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji v trajanju 16 ur poleg veljavnih kadrovskih normativov za takšno obliko storitve, upošteva prilagojen element stroška prehrane in sicer v višini 75% celodnevnega institucionalnega varstva.
(4) Za izvajalce, ki izvajajo le storitev dnevnega varstva, se cena določi tako, da se smiselno uporabljajo določbe 25. in 26. člena tega pravilnika.
27. člen
(1) Cene nadstandardnih storitev se določijo tako, da se cena oskrbe poveča za stroške, ki se nanašajo na nadstandardni bivalni prostor (višji strošek amortizacije in investicijskega vzdrževanja zaradi večje površine bivalnega prostora, amortizacija dodatne opreme, stroški čiščenja, poraba vode in drugo). Povečani stroški morajo biti posebej izkazani in dokumentirani.
(2) Povečani stroški nadstandardnega bivalnega prostora predstavljajo stroške, ki se nanašajo na razliko v kvadraturi bivalnega prostora glede na kvadraturo dvoposteljne sobe, določene v pravilniku, ki ureja minimalne tehnične pogoje za opravljanje tovrstne socialno varstvene storitve. Doplačilo za nadstandardni bivalni prostor izvajalec storitve določi skladno s postopki vrednotenja, ki jih določa ta pravilnik, in sicer s kalkulacijo naslednjih stroškov:
– stroška amortizacije,
– stroška investicijskega vzdrževanja in
– stroškov materiala in storitev, vezanih na večjo bivalno površino.
(3) Osnovo za izračun stroška amortizacije predstavlja povprečna vrednost kvadratnega metra bivalnega prostora objekta, v katerem se dejavnost izvaja.
28. člen
(1) Dodaten obseg oskrbe, ki ni predmet standardnega obsega posamezne kategorije oskrbe, se lahko zaračunava samo na podlagi izkazanih in dokumentiranih dodatnih stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem teh storitev, in sicer pod pogojem, da se uporabnik zanje odloči prostovoljno in da so opredeljene v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva.
(2) Dodatne storitve so lahko zlasti:
– prinašanje hrane v sobo uporabniku, če to že ni zajeto v vrsti oskrbe, ki jo uporabnik prejema,
– opravljanje storitev čiščenja bivalnih prostorov večkrat na teden, kot je določeno s podrobnejšimi standardi in normativi, ki jih na podlagi javnih pooblastil sprejme Skupnost socialnih zavodov Slovenije,
– pomoč pri osebni higieni in izvajanju dnevnih aktivnosti v večjem obsegu, kot je določena s podrobnejšimi standardi in normativi, ki jih na podlagi javnih pooblastil sprejme Skupnost socialnih zavodov Slovenije,
– spremstvo po nakupih,
– storitve frizerja, pedikerja in
– podobno.
(3) Cene dodatnih storitev določi organ upravljanja izvajalca. Cenik mora biti pri izvajalcu izobešen na vidnem mestu.
(4) O opravljenih dodatnih storitvah za posamezne uporabnike je dolžan izvajalec voditi posebno evidenco in jih na računu, ki ga izstavi uporabniku, prikazati ločeno od storitev oskrbe.
(5) Če ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ugotovi, da izvajalec storitve kot dodatne storitve zaračuna storitve, ki so po vsebini del standardnih storitev, je izvajalec dolžan takšno storitev takoj črtati s cenika in uporabniku povrniti neupravičeno zaračunane storitve.
29. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo enkrat letno, in sicer najkasneje do 1. februarja v letu, s sklepom določi standarde stroškov iz prve, druge in tretje alinee drugega odstavka 25. člena tega pravilnika, ki se upoštevajo pri oblikovanju cen storitev iz 24. člena tega pravilnika.
30. člen
(1) Cena storitev institucionalnega varstva se določi na ustreznem obrazcu, in sicer:
– na obrazcu 4.1/I za storitve iz prve alinee 1. točke drugega odstavka 24. člena tega pravilnika,
– na obrazcu 4.1/IV za storitve iz četrte alinee 1. točke drugega odstavka 24. člena tega pravilnika,
– na obrazcu 4.2/I za storitve iz prve alinee 2. točke drugega odstavka 24. člena tega pravilnika,
– na obrazcu 4.2/II za storitve iz druge alinee 2. točke drugega odstavka 24. člena tega pravilnika,
– na obrazcu 4.2/III za storitve iz tretje alinee 2. točke drugega odstavka 24. člena tega pravilnika,
– na obrazcu 4.2/IV za storitve iz četrte alinee 2. točke drugega odstavka 24. člena tega pravilnika,
– na obrazcu 4.2/V za storitve iz pete alinee 2. točke drugega odstavka 24. člena tega pravilnika,
– na obrazcu 4.2/VI za storitve iz šeste alinee 2. točke drugega odstavka 24. člena tega pravilnika.
(2) Izvajalec storitve institucionalnega varstva je dolžan vlogi za soglasje k ceni priložiti izpolnjen obrazec iz prejšnjega odstavka. Obrazcu je dolžan priložiti tudi opis in dokazila o povečanih stroških nadstandardnih bivalnih pogojev.
(3) Obrazci iz prvega odstavka tega člena so priloga tega pravilnika.
3.1. Institucionalno varstvo oseb, starejših od 65 let
31. člen
(1) V skladu s pravilnikom, ki ureja standarde in normative za izvajanje socialno varstvenih storitev, se standardna storitev institucionalnega varstva starejših od 65 let iz 1. točke prvega odstavka 24. člena tega pravilnika zagotavlja v enoposteljni oziroma dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij.
(2) Cena standardne storitve se določi za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij.
(3) Cena standardne storitve za enoposteljno sobo s souporabo sanitarij se določi tako, da se cena iz prejšnjega odstavka poveča za 10%.
(4) Cena se določi za standardno storitev oskrbe I, in sicer za skupno število uporabnikov oskrbe I, II in III iz 1. točke prvega odstavka 24. člena tega pravilnika.
(5) Stroški storitve se pri oblikovanju cene standardne storitve oskrbe I upoštevajo na naslednji način:
– stroški dela ter stroški materiala in storitev se določijo v skladu s tretjo alineo 25. člena tega pravilnika,
– stroški amortizacije, določeni v skladu četrto alineo 25. člena tega pravilnika, se upoštevajo za zgradbo in opremo, ki je v skladu s pravilnikom, ki ureja minimalne tehnične zahteve, potrebna za izvajanje te storitve,
– stroški investicijskega vzdrževanja se določijo v skladu s četrto alineo 25. člena tega pravilnika in sicer tako, da se kot osnova za izračun upošteva strošek amortizacije za zgradbo in njene dele, ki je določen v prejšnji alinei,
– stroški financiranja, določeni v skladu s peto alineo 25. člena tega pravilnika.
32. člen
(1) Cena storitve oskrba II se določi tako, da se cena storitve oskrba I poveča za višino dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb v skladu s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Cena storitve oskrbe III se določi tako, da se cena storitve oskrba I poveča za višino dodatka za pomoč in postrežbo v skladu s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer:
– za osebe iz črke a) tretje alinee 1. točke 24. člena tega pravilnika za višino dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,
– za osebe iz črke b) tretje alinee 1. točke 24. člena tega pravilnika za višino dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
(3) Ceno storitve oskrbe IV (oskrba dementnih oseb) iz četrte alinee 1. točke 24. člena tega pravilnika izvajalec institucionalnega varstva oblikuje v primeru, ko ima vzpostavljen poseben oddelek za dementne osebe v skladu z veljavnimi standardi in normativi za izvajanje socialno varstvenih storitev. Cena se določi na način, ki velja za oblikovanje cene I kategorije oskrbe iz 2. točke prvega odstavka 24. člena tega pravilnika.
33. člen
(1) Izvajalci lahko ceno oskrbe zaradi nadstandardnega bivalnega prostora povečajo v odstotku od najnižje cene standardne storitve iz 31. člena tega pravilnika, in sicer največ:
– 5% za lastne sanitarije (WC školjka in umivalnik),
– 10% za lastno kopalnico (k sanitarijam dodatno tuš ali kopalna kad),
– 5% za balkon (razen »francoskega« balkona) ali teraso,
– 5% za dodatno opremo v sobi,
– 30% za apartma ali garsonjero s kuhinjo,
– 5% za sobo, ki je za več kot 20% večja od predpisanih standardov in normativov.
(2) Izvajalci so dolžni ceno oskrbe zaradi podstandardnega bivalnega prostora znižati v odstotku od najnižje cene standardne storitve iz 31. člena tega pravilnika, in sicer:
– 5% za triposteljno sobo,
– 10% za štiri in več posteljno sobo,
– 5% za sobo, ki je za več kot 20% manjša od predpisanih standardov in normativov.
3.2. Institucionalno varstvo odraslih s posebnimi potrebami
34. člen
(1) V skladu s pravilnikom, ki ureja standarde in normative za izvajanje socialno varstvenih storitev se standardna storitev institucionalnega varstva za odrasle s posebnimi potrebami iz 2. točke prvega odstavka 24. člena tega pravilnika zagotavlja v enoposteljni oziroma dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij.
(2) Cena standardne storitve se določi za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij.
(3) Cena standardne storitve za enoposteljno sobo s souporabo sanitarij se določi tako, da se cena iz prejšnjega odstavka poveča za 10%.
(4) Cena standardne storitve se določi za vsako posamezno kategorijo uporabnikov iz 2. točke prvega odstavka 24. člena tega pravilnika.
(5) Stroški storitve se pri oblikovanju cene standardne storitve upoštevajo na naslednji način:
– stroški dela se določijo v skladu s prvo alineo 25. člena tega pravilnika in sicer za vsako posamezno kategorijo uporabnikov, pri čemer se upošteva število zaposlenih le za število uporabnikov posamezne kategorije, kot ga določajo kadrovski normativi za opravljanje tovrstne storitve. Kader, ki v teh normativih ni določen na upravičenca, se upošteva v sorazmernem deležu,
– stroški materiala in storitev se določijo v skladu s tretjo alineo 25. člena tega pravilnika in sicer za vsako posamezno kategorijo uporabnikov,
– stroški amortizacije, določeni v skladu s četrto alineo 25. člena tega pravilnika, pri čemer se izračunani stroški upoštevajo v ceni storitve posamezne kategorije uporabnikov le v sorazmernem deležu števila teh uporabnikov glede na kapaciteto izvajalca,
– stroški investicijskega vzdrževanja, določeni v skladu s četrto alineo 25. člena tega pravilnika,
– stroški financiranja, določeni v skladu s peto alineo 25. člena tega pravilnika.
35. člen
(1) Izvajalci lahko ceno oskrbe zaradi nadstandardnega bivalnega prostora povečajo v odstotku od najnižje cene standardne storitve iz 34. člena tega pravilnika, in sicer največ:
– 5% za lastne sanitarije (WC školjka in umivalnik)
– 10% za lastno kopalnico (k sanitarijam dodatno tuš ali kopalna kad),
– 5% za balkon (razen »francoskega« balkona) ali teraso,
– 5% za dodatno opremo v sobi,
– 30% za apartma ali garsonjero s kuhinjo,
– 5% za sobo, ki je za več kot 20% večja od predpisanih standardov in normativov.
(2) Izvajalci so dolžni ceno oskrbe zaradi podstandardnega bivalnega prostora znižati v odstotku od najnižje cene standardne storitve iz 34. člena tega pravilnika, in sicer:
– 5% za troposteljno sobo,
– 10% za štiriposteljno sobo,
– 15% za pet in več posteljno sobo,
– 5% za sobo, ki je za več kot 20% manjša od predpisanih standardov in normativov.
V. IZDAJA SOGLASJA K CENI
36. člen
(1) Izvajalec vloži vlogo za soglasje k ceni pri pristojnem organu pred začetkom izvajanja storitve.
(2) Izvajalec je dolžan vlogi za soglasje priložiti izpolnjen obrazec in druge priloge, če je tako določeno s tem pravilnikom.
37. člen
Kadar je za izdajo soglasja k ceni storitve pristojen občinski upravni organ, soglasje k ceni storitve izvajalca, ki izvaja storitev v okviru mreže javne službe, izda pristojni upravni organ občine, za katero izvajalec izvaja storitev, soglasje k ceni storitve izvajalca, ki izvaja storitev izven okvira mreže javne službe, pa izda pristojni upravni organ občine, v kateri je sedež izvajalca.
38. člen
(1) Pristojni organ izda soglasje k ceni socialno varstvenih storitev v roku 30 dni od prejema vloge z vsemi potrebnimi podatki in dokazili.
(2) Kadar je pristojni organ iz prejšnjega odstavka pristojni občinski organ, znaša rok iz prejšnjega odstavka 45 dni.
39. člen
Izvajalec lahko pristojnemu organu zaradi sprememb, ki vplivajo na ceno in niso predmet usklajevanja cene, predlaga novo določitev cene in v ta namen poda novo vlogo za pridobitev soglasja.
VI. NAČIN USKLAJEVANJA CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
40. člen
(1) Cene, oblikovane po tej metodologiji, se usklajujejo po elementih, in sicer:
– stroški dela, skladno s spremembami kolektivnih pogodb, drugih aktov za določanje plač na državni ravni in zakona o prispevkih za socialno varnost,
– stroški materiala in storitev, skladno z letnim indeksom cen življenjskih potrebščin (december na december),
– stroški amortizacije in stroški investicijskega vzdrževanja, skladno z letnim indeksom cen življenjskih potrebščin.
(2) Uskladitev cen po elementih iz prejšnjega odstavka se opravi enkrat letno, in sicer prvega februarja, glede na letne rasti elementov. Letne rasti elementov iz prejšnjega odstavka enkrat letno, in sicer najkasneje do 1. februarja v letu, objavi minister, pristojen za socialno varstvo.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvajalec po elementih iz prvega odstavka tega člena uskladi ceno tudi, če bi rast posameznih elementov v obdobju po zadnji uskladitvi imela vpliv na povečanje cene za več kot 3%.
(4) Izvajalec lahko uskladi ceno tudi v primeru, ko se stroški dela iz prve alinee prvega odstavka tega člena spremenijo za več kot 1,5% po zadnji uskladitvi.
41. člen
Izvajalci, ki imajo v ceni storitve priznane tudi stroške financiranja, pri uskladitvi cen prvega februarja uskladitev tega dela cene določijo tako, da se višina na novo izračuna na način iz 9. člena tega pravilnika.
42. člen
Izvajalec storitve je dolžan pristojnemu organu pošiljati obvestilo o višini cene, usklajene v skladu z določbo 40. in 41. člena tega pravilnika, v roku 15 dni od uskladitve.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(1) Stroški amortizacije zgradb iz 6. člena tega pravilnika se uvajajo postopoma in sicer iz 1,3% do 3% tako, da se razkorak v višini 1,7 odstotne točke uvede na naslednji način:
– od 1. 2. 2007 v višini 0,5 odstotne točke,
– od 1. 2. 2008 v višini 0,4 odstotne točke,
– od 1. 2. 2009 v višini 0,4 odstotne točke,
– od 1. 2. 2010 v višini 0,4 odstotne točke.
(2) V primerih, ko bi zaradi upoštevanja novih stopenj amortizacije iz prejšnjega odstavka prišlo do povečanja cene za več kot 5%, se razlika prenese v naslednje leto. V tem primeru se lahko obdobje za uvajanje višjih stroškov amortizacije iz prejšnjega odstavka podaljša, vendar največ za tri leta.
44. člen
(1) Usklajevanje cen socialno varstvenih storitev z veljavnim kadrovskim normativom za opravljanje socialno varstvenih storitev se bo, ne glede na druge določbe tega pravilnika, izvajalo vsakega prvega februarja in postopoma do leta 2010.
(2) Pri usklajevanju iz prejšnjega odstavka lahko izvajalec vsako leto v ceni upošteva največ 25% od ugotovljenega celotnega zneska povečanja, ki je potreben zaradi popolnega usklajevanja cene z veljavnim kadrovskim normativom, kar se ugotovi ob prvi tovrstni uskladitvi.
(3) 25% znesek iz prejšnjega odstavka se vsako naslednje leto upošteva tako, da se usklajeni in priznani znesek iz prejšnjega leta uskladi z rastjo standarda stroškov dela iz 29. člena tega pravilnika za obdobje od prvega februarja preteklega leta do prvega februarja tekočega leta.
(4) Izvajalci storitev socialnega varstva, ki v ceni storitve ne upoštevajo celotne višine povprečnega standardiziranega kvalifikacijskega količnika, določenega na podlagi 29. člena tega pravilnika, lahko opravijo uskladitev cene tako, da ob redni uskladitvi cen storitev, ki jo določa 40. člen tega pravilnika, v ceni storitve upoštevajo povečanje za največ 25% od celotnega ugotovljenega odstopanja od povprečnega standardiziranega kvalifikacijskega količnika. Popolna uskladitev opisanega odstopanja se opravi do leta 2010.
(5) Uskladitev po tem členu se izvede na podlagi dogovora o načinu usklajevanja cen za posamezne skupine uporabnikov iz 24. člena tega pravilnika, ki ga za vsako leto sprejmeta ministrstvo, pristojno za socialno varstvo in Skupnost socialnih zavodov Slovenije. V dogovoru se opredeli tudi način uskladitve po tretjem in četrtem odstavku 40. člena ter upošteva določbe 43. člena tega pravilnika.
45. člen
Ne glede na določbe 44. člena tega pravilnika je zaradi postopnega doseganja višine cen storitev v skladu s standardi iz 29. člena tega pravilnika, lahko uskladitev cen dogovorjena dvakrat letno.
46. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo, v 90 dneh po uveljavitvi tega pravilnika predpiše podrobnejša navodila za izvajanje te metodologije.
47. člen
Ne glede na določbe tega pravilnika, se cena storitve v pilotskem projektu uvedbe individualnega financiranja v primeru izvajanja institucionalnega varstva v drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, oblikuje in potrdi po vsebini in višini stroškov, ki izhajajo iz konkretnega individualnega načrta posameznika.
48. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 36/02, 107/02, 3/04, 84/04, 84/05, 88/05 in 121/05).
49. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01203-57/2005
Ljubljana, dne 27. julija 2006
EVA 2006-2611-0059
mag. Janez Drobnič l.r.
Minister
za delo, družino
in socialne zadeve
(*1) Za izračun števila uporabnikov in oskrbovalcev se upošteva predvideno letno število uporabnikov, deljeno z 12.