Uradni list

Številka 82
Uradni list RS, št. 82/2006 z dne 2. 8. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 82/2006 z dne 2. 8. 2006

Kazalo

3612. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sveta Ana, stran 8898.

Na podlagi 27., 31., 33. in 190. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), Programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Sveta Ana (Uradni list RS, št. 5/03) in 15. člena Statuta Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 13/99, 25/01) je Občinski svet Občine Sveta Ana na 3. izredni seji dne 19. 7. 2006 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sveta Ana
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za prostorske ureditvene pogoje)
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Sveta Ana, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 6014.
2. člen
(vsebina prostorskih ureditvenih pogojev)
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sveta Ana (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa: ureditveno območje in njegovo funkcijo, merila in pogoje za vrste posegov, merila in pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, merila in pogoje za določanje gradbenih parcel, merila in pogoje za prometno urejanje ter urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez, merila in pogoje za varovanje okolja in merila in pogoje za urejanje prostora za obrambo in zaščito pred nesrečami.
Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v prostorskih ureditvenih pogojih, ki so na vpogled na Občini Sveta Ana.
II. OBMOČJE PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV
3. člen
Območje, za katero veljajo določila odloka, obsega celoten prostor Občine Sveta Ana, razen območja veljavnega ureditvenega načrta za del naselja Sveta Ana v Slovenskih goricah.
Začasno, do izdelave in sprejema predvidenih občinskih lokacijskih načrtov, pa ti prostorski ureditveni pogoji veljajo tudi na območjih za katera je predvidena izdelava občinskih lokacijskih načrtov in sicer za:
– območje v ureditvenem območju naselja Lokavec, (severni del naselja) ter
– za ureditveno območje obrtne cone.
III. ČLENITEV OBMOČJA IN FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
(členitev območja)
Območje urejanja se členi na:
– ureditveni območji naselij Sveta Ana in Lokavec,
– ureditveno območje obrtne cone,
– razpršeno gradnjo in
– ves ostali odprti prostor, ki ga predstavljajo kmetijske površine, gozdovi in vodotoki.
5. člen
(funkcija območja)
Ureditvena območja naselij imajo pretežno stanovanjsko funkcijo. Podrobna namenska raba površin obsega površine za stanovanja, površine za rekreacijo, površine za pokopališče in zelene površine. Lokacija in obseg sta razvidna iz grafičnih prilog.
V odprtem prostoru imajo kmetijske površine, gozdovi in vodotoki primarno namensko rabo, obstoječa stavbna zemljišča razpršene gradnje pa imajo prometno funkcijo (prometne površine) ali pretežno stanovanjsko funkcijo (ostala stavbna zemljišča razpršene gradnje), na parc. št. 195/8, k.o. Zg. Ščavnica je pokopališče.
IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV
6. člen
(ureditveno območje naselja)
V ureditvenih območjih naselij Sveta Ana in Lokavec so glede na namensko rabo površin dopustni naslednji posegi:
Površine za stanovanja
– gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih stanovanjski gradnji in osnovnim dopolnilnim dejavnostim (šola, vrtec, cerkev, manjše trgovine, storitvene dejavnosti, kmečka gospodarstva) ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
– vzdrževanje objektov,
– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov, v primeru kmetijskega gospodarstva pa tudi gnojišč, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov, skednjev, vrtin ali vodnjakov za namakanje kmetijskih zemljišč, vodnih zajetij, senikov, krmišč, molzišč in hlevskih izpustov,
– gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
– postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
 
Površine za šport
– gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih potrebam izvajanja športa in rekreacije ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– vzdrževanje objektov,
– postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,
– gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
– postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
 
Zelene površine
– gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,
– postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
 
Površine za pokopališče
– gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih pokopališki dejavnosti s spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
– vzdrževanje objektov,
– postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,
– gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
– postavitev spominskih obeležij in urbane opreme,
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
7. člen
(stavbna zemljišča razpršene gradnje)
Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje so dopustni naslednji posegi:
– gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih prvenstveno stanovanjski gradnji in kmetijskim gospodarstvom ter manjšim turističnim, predelovalnim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– spreminjanje namembnosti objektov kot dopolnitev pretežne namembnosti z dejavnostmi, ki se vežejo na turizem, manjše predelovalne, oskrbne in storitvene dejavnosti, dejavnosti prostega časa, izobraževalne in kulturne dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
– vzdrževanje objektov,
– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov, v primeru kmetijskega gospodarstva pa tudi čebelnjakov, gnojišč, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov, skednjev, vrtin ali vodnjakov za namakanje kmetijskih zemljišč, vodnih zajetij, senikov, krmišč, molzišč in hlevskih izpustov,
– gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
– postavitev vadbenih objektov in spominskih obeležij, nadkritih čakalnic na avtobusnem in železniškem postajališču, javnih telefonskih govorilnic ter skulptur,
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
8. člen
(vodna zemljišča)
Na vodnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
– gradnja objektov javne infrastrukture,
– gradnja objektov grajenega javnega dobra,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Za vse posege na vodnih zemljiščih je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami.
9. člen
(gozd)
V gozdovih so dopustni naslednji posegi:
– gradnja gozdnih prometnic,
– izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali v oboro za rejo divjadi,
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja,
– krčitev gozda – odstranitev gozda zaradi spremembe namembnosti, ki je predvidena v prostorskih planskih aktih občine (te krčitve se lahko izvajajo le na stavbnih, kmetijskih in vodnih zemljiščih).
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno soglasje pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
10. člen
(kmetijska zemljišča)
Na kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
– melioracije,
– gradnja poljskih poti in javnih cest,
– gradnja javne gospodarske infrastrukture in priključkov nanjo,
– postavitev prometne in neprometne signalizacije v varovalnem pasu občinskih cest,
– gradnja gnojišča, zbiralnika gnojnice ali gnojevke, kašče, kmečke lope, rastlinjaka, ribnika, silosa, skednja, vrtine ali vodnjaka, vodnega zajetja, senika, krmišča, molzišča in hlevskega izpusta na pogojno zazidljivem območju kmetije, ki ga določajo predpisi s področja določanja vrst zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in pogojev za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja,
– postavitev kipov in spominskih kapelic,
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
Za vse posege na kmetijska zemljišča izda soglasje pristojna kmetijska svetovalna služba oziroma ministrstvo pristojno za kmetijstvo.
11. člen
(druga zemljišča)
Na drugih zemljiščih (prodišča, sipine, skalovje, opustele terase ipd.) so dopustni nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
12. člen
(območja, za katera je predvidena izdelava občinskih lokacijskih načrtov – začasno urejanje z odlokom)
V ureditvenem območju za obrtno cono ter v delu ureditvenega območja naselja Lokavec so dopustni naslednji posegi:
– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– vzdrževanje objektov,
– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov,
– gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
– postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
Poleg navedenega je v ureditvenem območju za obrtno cono možno zgraditi parkirišče za tovorna vozila. Pri tem je treba upoštevati, da se območje nahaja v poplavnem območju, zato je treba ob izgradnji in obratovanju objekta izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje. Za poseg si mora investitor pridobiti strokovne podlage glede poplavne ogroženosti, kjer bodo proučene visoko vodne razmere in podana rešitev protipoplavne varnosti.
V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE
13. člen
(pogoji in merila za lego in velikost objektov na območju razpršene gradnje)
Pri postavitvi objektov izven strnjenih naselij je treba upoštevati naravne lastnosti in ustvarjene danosti prostora. Posebej se je treba pri postavitvi prilagoditi reliefnim značilnostim. Objekti morajo biti postavljeni tako, da je sleme strehe vzporedno s smerjo plastnic. Zaradi izpostavljene lege objekta in njegovega vpliva na podobo krajine, je treba novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture. Gradbeno parcelo je treba na novo formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu (potek komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve – dovozi in dostopi, intervencijske poti, sanitarno tehnične zahteve). Razmerje med pozidano in celo površino gradbene parcele eno- in dvostanovanjskih hiš je 0.10 – 0.35. Objekti imajo eno ali dve etaži (P, P+M ali P+1). Objekti na slemenih morajo biti zasajeni v avtohtonem zelenju (predvsem sadno drevje).
V območjih skupin objektov je treba objekte postavljati v nizu, s krajšo fasado proti prometnici. Objekti niso postavljeni v liniji.
Pri lociranju objekta v sklopu kmetijskega gospodarstva se upošteva medsebojni položaj objektov, tako da vsi objekti skupaj tvorijo zaključeno celoto. Stolpni silosi se postavljajo glede na tehnološke značilnosti in potrebno kapaciteto. Pri postavitvi je treba v čim večji meri preprečevati vedutno izpostavljenost s pravilno lokacijo v okviru gospodarstva.
Proizvodne objekte je treba locirati tako, da je omogočen ustrezen dostop, manipulacija in parkiranje ter da so upoštevani vsi požarno varstveni in sanitarno tehnični predpisi. Višina objekta mora ustrezati predpisom o potrebni minimalni višini prostora za posamezno dejavnost.
14. člen
(pogoji in merila za lego in velikost objektov v naseljih)
V ureditvenih območjih naselij Sveta Ana in Lokavec se je potrebno prilagoditi sosednjim objektom po odmikih od ceste. Slemena streh objektov morajo povzemati smeri slemen obstoječih sosednjih objektov (pravokotno ali vzporedno s cesto). Višina kapi strehe pa mora slediti ulični višini kapi streh obstoječih objektov. Odstopanja so možna na križiščih poti.
Razmerje med pozidano in celo površino gradbene parcele eno in dvo stanovanjskih hiš je 0.10 – 0.35, objekti imajo eno ali dve etaži (P, P+M).
Pri določanju višine večstanovanjskih objektov in objektov namenjenih različnim dejavnostim je treba zaščititi poglede tako, da se ne poruši silhueta naselja. Objekti morajo po velikosti upoštevati stavbne gmote in ploskovna razmerja območja, kamor se objekt locira in ne smejo bistveno izstopati po velikosti. Maksimalna etažnost večstanovanjskih objektov in objektov namenjenih različnim dejavnostim je K+P+1+M. Na gradbeni parceli je treba zagotoviti potrebne parkirna površine.
Stolpni silosi na kmečkih gospodarstvih ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
15. člen
(oblikovanje objektov)
Arhitektura objekta in oblikovanje gradbenih elementov morajo biti skladni in iz trajnih gradbenih materialov (npr. opeka, les, glina).
Stanovanjske stavbe je treba oblikovati skladno z oblikovanjem tipične avtohtone arhitekture:
– tlorisno razmerje: 1:1,2 do 1:2. Tlorisno razmerje se lahko zagotovi tudi z dodajanjem pomožnih objektov osnovnemu tlorisu (npr. garaža v podaljšku stanovanjske hiše). Dovoljena je tudi gradnja objektov v obliki črke L,
– dovoljena je gradnja kleti, ki je v primeru nagnjenega terena (nad 15%) lahko največ do polovice etaže nad raščenim terenom,
– v primeru izkoriščene mansarde morajo biti okna na stenah, izjemoma na strehi,
– lega vhoda: obvezno na daljši fasadi.
– streha: simetrična, dvokapna, lahko s čopi in zatrepi, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, naklon 30–45°. Dovoljeno je na osnovno streho dodajati prečne strehe. Piramidaste in stožčaste strehe niso dovoljene,
– kritina: temna barva – priporočljivo je, da so strehe krite z majhnimi strešniki temno rdeče barve (bobrovec, zareznik),
– fasada: gladko ometana v svetlih barvah ali lesena.
Proizvodni in skladiščni objekti, hlevi in drugi gospodarski objekti kmetij:
– tlorisno razmerje: do 1:3. Dovoljena je tudi gradnja objektov v obliki črke L,
– dovoljena je gradnja kleti, ki je v primeru nagnjenega terena (nad 15%) lahko največ do polovice etaže nad raščenim terenom,
– v primeru izkoriščene mansarde morajo biti okna na stenah, izjemoma na strehi,
– kritina strehe: temna barva,
– fasada: gladko ometana v svetlih barvah ali lesena.
Za kasnejša vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter pomožne objekte veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje.
Komunalni objekti in naprave morajo biti ograjeni in ustrezno ozelenjeni.
16. člen
(upoštevanje potreb funkcionalno oviranih ljudi pri načrtovanju)
Novi posegi v prostor na javnih objektih ali javnih površinah in prenove le teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.
17. člen
(ureditev okolice objekta)
Za urejanje zunanjih površin se morajo uporabljati naravni materiali. Ohišnice naj sestavljajo pretežno visoko debelne sadne rastline. Razmejitve med parcelami morajo biti kar najmanj vpadljive (iz lesa, žive meje iz gabra, leske). Priporočljiva je uporaba avtohtonega zelenja.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
18. člen
(odmiki)
Medsebojni odmik prosto stoječih objektov ter odmik od meje gradbene parcelne se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi.
Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti škodljivo na vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev sosednjega objekta ali na rabo sosednjih parcel (osončenje, protipožarna zaščita).
Novi objekt (razen enostavnih objektov) mora biti odmaknjen minimalno 4 m od meje gradbene parcele, s soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša).
19. člen
(vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave)
Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.
20. člen
(enostavni objekti)
Vrste dopustnih enostavnih objektov za posamezno namensko rabo prostora v ureditvenih območjih naselja oziroma posamezno plansko rabo prostora so določene v 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členu odloka.
Pomožni objekti za lastne potrebe
Pomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati v okviru predpisanega razmerja med pozidano in celo površino gradbene parcele eno in dvo stanovanjskih hiš, ki je 0.35.
Pri večstanovanjskih stavbah se lahko pomožni objekti za lastne potrebe postavljajo do razmerja 0.8.
Drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta (senčnica): oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Lahke montažne garaže niso dovoljene.
Bazen, steklenjak, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto: ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.
 
Ograje
Medsosedska, varovalna in igriščna ograja ne smejo biti kamnite ali betonske. Dovoljeni so kamniti ali betonski oporni stebri in temelji do višine 0,5 m. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. Ulično ograjo stanovanjskih stavb je treba izvesti do skupne višine največ 1,2 m. Varovalne ograje morajo biti intenzivno ozelenjene. Ograje se morajo postaviti min. 1 m vstran od roba vozišča.
Oporni zid (škarpa) je dovoljena v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Biti mora obdelan s kamnom ali ozelenjen s popenjalkami.
 
Pomožni infrastrukturni objekti
Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.
 
1. Pomožni cestni objekti
Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.
Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.
Cestni silos – postavljanje v ureditvenih območjih naselij ni dovoljeno razen v sklopu cestne baze.
Avtobusno postajališče – v ureditvenih območjih naselij in v ureditvenih območjih za turizem in rekreacijo je treba z lociranjem avtobusnega postajališča zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem dostopnosti. Minimalni pogoji za lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč so podani v Pravilniku o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03). Pravilnik določa tudi tehnične elemente avtobusnih postajališč v zalivu. Postajališča morajo biti razpoznavna, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže linij).
 
2. Pomožni energetski objekti
Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave
 
3. Pomožni telekomunikacijski objekt
Bazna postaja – antenski drog, antenski nosilec – ne smejo biti postavljeni na stavbo razen v ureditvenih območjih za šport in rekreacijo ter na območju mešane namenske rabe površin in območju površin za proizvodnjo in skladiščenje v ureditvenih območjih naselij.
 
4. Pomožni komunalni objekt
Ekološki otoki – postavljeni so lahko le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.
Pomožni kmetijsko gozdarski objekti
Kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik – kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi
Sezonski gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z lesom.
Kamp – za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.
Začasni objekti, namenjeni prireditvam
Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čimbolj koncentrirane.
 
Začasni objekti, namenjeni skladiščenju
Ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.
 
Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem
Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.
Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3-6, 6-12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok.
Sprehajalne poti – se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa.
 
Spominska obeležja
Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
 
Urbana oprema
Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje.
Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota – priporočamo uporabo standardnih elementov.
21. člen
(oblikovanje pokopališč)
Območje pokopališča mora biti oblikovano tako, da jasno izraža svojo identiteto v prostoru.
Sestavni del pokopališča je objekt mrliške vežice, ki poleg osnovne funkcije lahko vsebuje tudi druge dejavnosti, ki so vezane na funkcijo pokopališča.
Grobna poljina mora biti razdeljena na grobna polja. V enem grobnem polje so klasični grobovi in žarni grobovi. Vsako grobno polje se označi s tekočo številko ali črko. Dostopi do grobnih polj morajo biti zagotovljeni z utrjenimi potmi.
Nagrobniki se oblikujejo v skladu s pokopališkim redom.
Pokopališče mora imeti zagotovljen prostor za množične pokope v slučaju naravnih in drugih nesreč.
Pokopališče mora imeti zagotovljen primeren prostor za pokopališke komunalne odpadke, ki vizualno ni izpostavljen.
Na območju pokopališča je možno urediti parkirna mesta.
Pokopališče mora biti ograjeno in ustrezno ozelenjeno. Znotraj pokopališča je možna členitev prostora z oblikovanimi zelenimi površinami.
22. člen
(oblikovanje drugih posegov)
Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.
Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob.
Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudarstvu.
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.
VI. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE
GRADBENIH PARCEL
23. člen
Velikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji.
Obliko gradbene parcele na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu.
V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril ter cestno navezavo na javno cesto.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),
– sanitarno tehnične zahteve.
Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
V spodnji tabeli so določene minimalne in maksimalne velikosti parcel v ureditvenih območjih naselij po posamezni tipologiji individualne stanovanjske gradnje ter za samostojno stoječe stavbe grajene za dejavnosti na površinah za stanovanja. Parcela je lahko večja v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.
+-------------------------------------------------+----------------+
|vrsta gradnje                                    |velikost parcele|
|                                                 |                |
+-------------------------------------------------+----------------+
|eno- in dvostanovanjska prostostoječa stavba     |     500–1200 m2|
|                                                 |                |
+-------------------------------------------------+----------------+
|eno- in dvostanovanjske vrstna in atrijska stavba|      250–500 m2|
|                                                 |                |
+-------------------------------------------------+----------------+
|samostojno stoječa stavba, grajena za dejavnost  |  največ 1500 m2|
|                                                 |                |
+-------------------------------------------------+----------------+
VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA
24. člen
(varovalni pasovi ob prometnicah)
Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti je dovoljena le ob upoštevanju pogojev upravljavca ceste oziroma z njegovim soglasjem. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:
– pri regionalni cesti (R) 15 m,
– pri lokalni cesti (LC) 8 m,
– pri javni poti (JP) 6 m,
– pri državni kolesarski poti 5 m,
– pri javni poti za kolesarje 3 m.
25. člen
(gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov
in zemljišč)
Za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste, pri čemer je treba dovoze in dostope praviloma navezati na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije. Gradnja ne sme onemogočiti izgradnje dovozov do zemljišč predvidenih za gradnjo in ovirati dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega gozda.
Pri novogradnji ali rekonstrukciji cest je treba:
– upoštevati prometni tok, funkcijo ceste, vplive na okolje, podobo okoliškega prostora, ekonomičnost,
– zagotoviti preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti brez vertikalnih ovir), dobro orientacijo, kontinuiteto optičnega vodenja in oblikovno enotnost.
Ceste je treba izgraditi z naslednjimi elementi prečnega profila:
– regionalne ceste (R): vozišče min. širine 6.5 m, skozi naselja pločnik in parkirni pas po potrebi;
– lokalne ceste (LC): vozišče min. širine 5.5 m, skozi naselja pločnik in parkirni pas po potrebi;
– javne poti (JP): vozišče min 3.0 m.
Profil je lahko simetričen ali asimetričen. Kadar zaradi prostorskih omejitev ni moč zagotoviti minimalnih elementov ceste, se posamezni elementi ceste mestoma izpustijo, vozišča pa so lahko tudi ožja. Kadar pa minimalnih elementov ceste ni moč zagotoviti na daljšem odseku, je treba z režimskimi ukrepi, kot so: zmanjšanje hitrosti, preusmeritev prometa, spremeniti prometne razmere, na primernih preglednih razdaljah pa urediti izogibališča (razširitev vozišča). Izogibališča je treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za tiste, ki vozijo navzgor. Širina ceste mora vedno omogočati dovoz na zemljišča. Ceste naj se križajo čimbolj pravokotno.
Na koncu slepih ulic, kadar vozila nimajo v bližini možnosti za obračanje, je treba urediti obračališča. Oblikovanje priključkov, križišč, obračališč mora biti v skladu s krivuljo zavijanja merodajnega tipskega vozila ter prilagojena predvidenim prostorskim ureditvam.
Priporočljivo je izvajanje geološko geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah voziščnih konstrukcij. Na območju občine je dovoljena vožnja za tovorna vozila do 3.5 tone. Ceste morajo biti projektiranje za nosilnost min. 4 tone.
Gozdne prometnice morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane skladno z veljavnim pravilnikom o gozdnih prometnicah.
26. člen
(mirujoči promet)
V primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti obstoječih stavb je treba dodatna parkirna mesta urediti na lastnem zemljišču na odprtih parkirnih površinah ali garažah. Kadar parkirnih mest ni moč urediti na lastnem zemljišču, jih je izjemoma moč urediti na javnih parkirnih površinah ob soglasju pristojnega organa občinske uprave.
Potrebno število parkirnih mest se določi skladno s tabelo v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti.
 
Število potrebnih parkirnih mest glede na dejavnost:
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Dejavnosti                                 |ŠTEVILO PARKIRNIH MEST        |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Eno- in dvostanovanjske stavbe             |2 PM/stanovanjsko enoto + 10% |
|                                           |za obiskovalce                |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Večstanovanjske stavbe                     |1,5 PM/stanovanjsko enoto     |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Počitniške hiše                            |1 PM/stanovanjsko enoto       |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Pisarniški in upravni prostori             |1 PM/30 m2 neto površine      |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Trgovine in trgovske hiše z majhnim        |1 PM/50 m2 prodajne površine, |
|obiskom                                    |min. 2 PM                     |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Cerkve                                     |1 PM/20 sedežev               |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Športni objekti brez gledalcev             |1 PM/250 m2 površine          |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Tenis igrišča                              |4 PM/1 igrišče + 1 PM/10      |
|                                           |gledalcev                     |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Kegljišča                                  |4 PM/1 stezo                  |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Gostilne brez prenočišč                    |1 PM/8 sedežev                |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Gostišča                                   |1 PM/4 sedeže                 |
|                                           |+ 1 PM/2,5 zaposlenih         |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Zdravstveni domovi in ambulante            |1 PM/2 zaposlena              |
|                                           |+ 1 PM/30 m2 neto površine,   |
|                                           |min. 3 PM                     |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Osnovne šole                               |1 PM/30 učencev               |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Otroški vrtci                              |2 PM/oddelek                  |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Obrtni in industrijski obrati              |1 PM/50 m2 neto površine ali 1|
|                                           |PM/3 zaposlene                |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Skladišča, depoji, trgovina na debelo,     |1 PM/80 m2 neto površine ali  |
|razstavni in prodajni prostori             |1 PM/3 zaposlene              |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Delavnice za servis motornih vozil         |6 PM/1 popravljalno mesto     |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Avtopralnice                               |3 PM/1 pralno napravo         |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
|Mala pokopališča                           |1 PM/500 m2 površine, min. 10 |
|                                           |PM                            |
|                                           |                              |
+-------------------------------------------+------------------------------+
Pri urejanju parkirnih mest mora biti 5% parkirnih mest, vendar najmanj eno parkirno mesto, namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički, ki naj bodo locirana čim bliže stavbi, ki mu pripadajo.
Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.
Parkiranje tovornih vozil je dovoljeno le na parkirnih površinah za te namene, ki morajo biti urejena skladno s predpisi, ki določajo minimalne tehnične in druge pogoje za njihovo ureditev. Parkirne površine za tovorna vozila je moč urediti le na površinah obrtne cone.
27. člen
(intervencija in dostava)
Do vseh stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah pa zagotovljena možnost za postavne in delovne površine za gasilsko službo. Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Dovozna pot za gasilska vozila mora biti široka minimalno 3.0 m. Do stavb, v katerih so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila ter manipulativne površine. Če ni druge možnosti, se lahko dostavna mesta uredijo ob vozišču javne ceste. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in dimenzionirane ter urejene brez ovir.
28. člen
(površine za pešce in kolesarje)
Pešci se lahko v razpršenih razloženih naseljih in zaselkih vodijo v sklopu motornega prometa, po regionalnih in lokalnih cestah v naseljih pa ločeno od motornega prometa. Kolesarji se lahko vodijo v sklopu motornega ali peš prometa. Vse površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in urejene brez arhitektonskih ovir.
Vse rekreacijske kolesarske povezave in pohodniške poti morajo biti označene s prometno signalizacijo. Njihov potek ne sme biti prekinjen, na njih pa ne sme biti fizičnih ovir.
Za parkiranje koles je treba urediti parkirišča oziroma postaviti stojala za kolesa.
29. člen
(umirjanje prometa)
V stanovanjskih območjih, v bližini šol, vrtcev in na šolskih poteh, je moč izvesti ukrepe umirjanja prometa: sistemske, regulativne in opozorilne ukrepe, grbine in ploščadi, zožitev vozišča in razmejitev smernih vozišč, zamik osi vozišča.
30. člen
(javni potniški promet)
Ob regionalnih cestah morajo biti avtobusna postajališča urejena v zalivu izven vozišča, ob ostalih cestah pa so lahko urejena tudi na vozišču ali ob pomolu. Opremljena morajo biti z nadstreški, s klopmi, koši za odpadke ter informacijami o prevozu.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER OMREŽJA ZVEZ
31. člen
(splošni pogoji)
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Vse objekte je možno priključiti na komunalno (kanalizacija, vodovod) in energetsko omrežje (električno, plinovodno, toplovodno omrežje) ter omrežje zvez (telekomunikacijsko omrežje). Stavbe je treba obvezno priključiti na komunalno in energetsko omrežje. Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez. Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi v naseljih morajo biti izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko prosto zračni.
32. člen
(vodooskrba)
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovod. Novi objekti se lahko gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine neoporečne vode.
Pri celotni obravnavi urejanja območja, je potrebno ob novogradnjah vodovodnih cevovodov, ter za področja nove pozidave predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja v naseljih oziroma izven njih (odprti prostor) tam, kjer je to potrebno. Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v projektnih pogojih za posamezni poseg v prostor. Obnoviti in dopolniti je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode (proizvodni objekti s tehnološko vodo) je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode.
V primeru razpršene gradnje, kjer gre za oskrbovanje posameznih objektov z vodo, si ti lahko zgradijo individualno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak) v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04).
Vse obstoječe vodne vire (vodnjaki) je potrebno ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor.
Treba je upoštevati Odlok o varovanju virov pitne vode (Uradni list RS, št. 25/00).
33. člen
(vodnogospodarske ureditve in raba vode)
Zaradi preprečevanja onesnaženosti voda je treba:
– zgraditi čistilne naprave za naselja v občini
– urediti ustrezne načine čiščenja odpadnih voda za objekte razpršene gradnje, po veljavnih sanitarnih predpisih
– meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin samo predhodno prečiščene voditi v vodotoke.
Zagotoviti je potrebno sanacije poškodb in vzdrževanje strug in brežin nastalih zaradi erozivnih procesov.
Na mestih, kjer je to potrebno, je treba izvršiti regulacije potokov.
34. člen
(zbiranje, odvajanje in čiščenje onesnaženih voda)
Po izgradnji kanalizacije se morajo vsi predvideni in obstoječi objekti priključiti na kanalizacijsko omrežje ne glede na to, ali imajo odvajanje onesnaženih voda že rešeno z lastnim objektom za čiščenje onesnaženih voda. Dograditi je treba manjkajočo kanalizacijo oziroma dopolniti omrežje tako, da bo nudilo izenačevanje komunalnega standarda za vse prebivalce v občini, in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov. Celotno omrežje javne kanalizacije naj se konča z iztokom, oziroma čiščenjem v čistilni napravi. Novih sosesk večjih od 50 PE (populacijski ekvivalent), se ne sme graditi brez kanalizacije, obstoječo pozidavo pa je potrebno čim prej sanirati s kanalizacijo. Na območjih, kjer še ni zgrajenega sistema javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje onesnaženih voda (nepropustne greznice, male čistilne naprave). Pri tem je potrebno upoštevati sanitarno tehnične predpise. V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne ter odpadne vode iz proizvodnje neprečiščene v vodotoke.
Objekti z agresivnimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj sistem čiščenja. Neonesnažene meteorne vode je treba odvajati v ponikovalnice in odprte jarke. Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin je treba po ustreznem predčiščenju (lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v vodotoke.
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča).
35. člen
(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava)
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
Na obravnavanem območju bo treba zgraditi:
– nove transformatorske postaje 20/0,4 kV
– 20 kV priključne daljnovode oziroma kablovode novih transformatorskih postaj
– pripadajoče nizkonapetostno omrežje.
Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) bo odvisno od povečanja obremenitev, ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih priključenih na obstoječe elektroenergetske vode. TP je potrebno locirati v težišče potrošnje. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju).
Dovoljeno je zgraditi elektrarno na biomaso in bioplin.
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma proizvodnih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo treba naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.
Iz predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje. Nizko in srednje napetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski.
Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti.
Za vse prenosne elektroenergetske objekte je treba predvideti rekonstrukcije.
36. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja v naselju morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. TK omrežje v naseljih naj bo v zemeljski izvedbi. Investitorji morajo zaprositi za izvedbo priključkov pri upravljavcu.
37. člen
(ogrevanje)
Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni gradnji se lahko vrši individualno z ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa, bioplin ipd.), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje. V slučaju ogrevanja s tekočim naftnim plinom, naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
Možno je ogrevanje preko daljinskega toplovodnega omrežja.
38. člen
(toplovodno omrežje)
Možna je izgradnja toplovodnega omrežja, ki mora biti zemeljske izvedbe. Cevi je treba položiti praviloma v cestnem svetu.
39. člen
(ravnanje z odpadki)
Pri odlaganju odpadkov je dosledno treba upoštevati določila veljavnih zakonov in Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sveta Ana (Uradni list RS, št. 52/05).
Pri vseh objektih je treba predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Na določenih lokacijah občine se morajo namestiti kesoni za zbiranje večjih odpadkov. Odvoz opravlja organizacija, ki je za to registrirana.
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
40. člen
(varstvo voda)
Pri predvidenih posegih je treba upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov in pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami vodotokov. Na območju Občine Sveta Ana je reka Ščavnica vodotok 1. reda, vsi ostali vodotoki so vodotoki 2. reda.
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane vse dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prav tako na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
Rekonstrukcija, adaptacija ali obnova obstoječih objektov, ki se nahajajo na vodnih ali priobalnih zemljiščih je dovoljena če se bistveno ne spreminja namembnost in velikost objektov.
Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material. V površinskih vodah ter na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano pranje vseh vozil in drugih strojev ali naprav. Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin.
Posegi na vodovarstvenih območjih in območjih pomembne podtalnice (tudi gradnja enostavnih objektov, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin itd.) se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma, so možni le po preveritvi vpliva teh posegov na vodni režim in stanje vodnega telesa.
Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode ter odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, gramoznice in opuščene gramozne jame ali peskokope, ki so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. Prav tako je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
Padavinske vode iz ureditvenih območij je treba prioritetno ponikati. Če ponikanje ni možno je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. (V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah).
Pri gradnji večjih utrjenih površin in strešin v urbanih območjih, je treba predvideti ukrepe za zmanjšanje hitrosti odtoka padavinskih voda, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
Pri urejanju vodnega režima je treba upoštevati principe sonaravnega urejanja vodotokov. Upoštevati je treba naravno dinamiko in ohranjati naravno retencijsko sposobnost prostora. Rabo, ki lahko vpliva na spremembe vodnega režima je treba usmerjati izven tega prostora.
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje zlasti pa za:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po Zakonu o vodah,
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik,
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
Ne glede na vrsto gradnje, mora investitor med gradnjo z ustreznimi ukrepi skrbeti, da ne pride do onesnaževanja površinskih voda ali podtalnice.
Treba je upoštevati Odlok o varovanju virov pitne vode (Uradni list RS, št. 25/00).
41. člen
(varstvo zraka)
Treba je dosledno upoštevati določila tega odloka, ki se nanašajo na ogrevanje objektov.
Pri projektiranju je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s tega področja.
Pri projektiranju živilskih obratov je treba zagotoviti protiprašno ureditev okolice skladno z zahtevami Pravilnika o higieni živil (Uradni list RS, št. 60/02).
Gradnja na območju lahko predstavlja vir onesnaženja zraka, zato je med njo potrebno upoštevati omilitvene ukrepe, kot so uporaba gradbene mehanizacije in naprav, ki ustrezajo normam kakovosti, ustrezno nalaganje in čiščenje prevoznih sredstev, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet, čiščenje javnih prometnih površin, prekrivanje deponij, prekrivanje transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala …
Omilitvene ukrepe določi projektant v projektni dokumentaciji.
42. člen
(varovanje tal)
Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.
Zaradi zaznanih erozivnih procesov na južnem delu območja obravnave je projektant dolžan oblikovati posege tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. Pred posegi v prostor je treba zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. O potrebnosti pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja k posegu, ki je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, odloči projektant.
Na erozijskih in plazljivih območjih so prepovedani posegi, ki pospešujejo erozijo in oblikovanje hudournikov, ali posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč, dodatno obremenjevanje, ali razbremenjevanje zemljišč. Prepovedano je ogoljevanje in krčenje površin, zadrževanje vode, omejevanje pretoka hudourniških voda, zasipavanje izvirov in podobne dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost erozijskih in plazljivih območij.
Pred vsako gradnjo se mora odrgniti plodna zemlja in ista uporabiti za zelene površine ali kmetijske površine.
43. člen
(varstvo pred hrupom)
Območje Občine Sveta Ana je razdeljeno na dve območji varstva pred hrupom:
– IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori je določena na posebnem ureditvenem območju za obrtno cono, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa,
– III. stopnja varstva pred hrupom za vse ostale površine.
Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa kot posledica uporabe ali obratovanja dejavnosti ob upoštevanju stopnje varovanja pred hrupom ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Obstoječe vire prekomernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa, ki so posledica njihovega obratovanja, ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa. V projektni dokumentaciji za nove objekte ali naprave, ki so vir hrupa, spremembe namembnosti obstoječih objektov ali naprav in objekte ali naprave v rekonstrukciji mora biti izdelana strokovna ocena obremenitve s hrupom.
44. člen
(ohranjanje narave)
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Prostorske ureditvene pogoje za območje Občine Sveta Ana v Slovenskih goricah« (ZRSVN, OE Maribor, december 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Sveta Ana.
45. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Za posege na območjih ali objektih kulturne dediščine ter na njihovih vplivnih območjih je potrebno pridobiti kulturnovarstvene akte.
X. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA
ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO PRED NESREČAMI
46. člen
(zaščita pred požarom)
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti dvourno požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
Vsaka projektna dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.
V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je za vsak poseg, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.
Za načrtovanje protipožarnih ukrepov je treba upoštevati tehnično smernico TSG-1-001:2005.
47. člen
(zaščita pred poplavami)
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Na poplavnih območjih ni dopustna gradnja stanovanjskih, gospodarskih, ali drugih podobnih objektov namenjenih prebivanju ljudi ter kakršnikoli drugi posegi, še zlasti ni dovoljeno zasipavanje depresij in dvig obstoječe nivelete raščenega terena.
Na poplavnih območjih je sprejemljiva le ekstenzivna raba in tiste dejavnosti, ki niso v nasprotju z osnovno funkcijo območja (npr. kmetovanje, rekreacija, oddih ipd.). Sprejemljiva je tudi postavitev pomožnih, začasnih oziroma premičnih objektov za navedene namene.
Za posege na območju, kjer so poplavno ogrožena, je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji pristojne službe za upravljanje z vodami.
48. člen
(zaklanjanje in varovanje prebivalstva in dobrin)
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
(tolerance pri izvajanju prostorskih ureditvenih pogojev)
Ne glede na določila odloka za posamezna območja, so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:
– spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,
– nujni komunalni posegi,
– nujni sanacijski posegi.
Parkirne površine za tovorna vozila je moč v prehodnem obdobju, ko območje obrtne cone še ni ustrezno urejeno, urediti tudi na lastnih površinah stavbnih zemljišč skladno z minimalnimi tehničnimi in drugimi pogoji za njihovo ureditev in s soglasjem upravljavca javne dovozne ceste.
50. člen
(določitev gradbenih parcel obstoječim objektom)
Če obstoječi legalno zgrajeni objekt še nima določene gradbene parcele, se gradbena parcela določi v skladu s 23. členom tega odloka na osnovi Zakona o graditvi objektov.
51. člen
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju Občine Sveta Ana prenehajo veljati:
– Prostorski ureditveni pogoji v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 38/89, ter Uradni list RS, št. 24/93, 57/96 in 60/04) in
– Začasni prostorski ureditveni pogoji za centralna naselja v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 2/89, ter Uradni list RS, št. 24/93)
– del Ureditvenega načrta za del naselja Sveta Ana v Slovenskih goricah, ki se nanaša na območje pokopališča (Uradni list RS, št. 38/05).
52. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00303-58/2005
Sveta Ana, dne 19. julija 2006
Župan
Občine Sveta Ana
Bogomir Ruhitel l.r.