Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2006 z dne 30. 6. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2006 z dne 30. 6. 2006

Kazalo

2970. Program priprave strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Žalec (SPRO OŽ in PRO OŽ), stran 7209.

Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in 16., 24. ter 36. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05 in 23/06) je župan Občine Žalec 22. junija 2006 sprejel
P R O G R A M P R I P R A V E
strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Žalec (SPRO OŽ in PRO OŽ)
Vsebina programa priprave
S tem programom se podrobneje določijo:
– ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Žalec (v nadaljevanju: SPRO in PRO Žalec);
– predmet in programska izhodišča prostorske strategije in prostorskega reda z območjem njenega urejanja;
– nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter druge udeležence, ki bodo sodelovali pri pripravi SPRO in PRO Žalec;
– seznam potrebnih strokovnih podlag za načrtovanje SPRO in PRO Žalec;
– način pridobitve strokovnih rešitev;
– navedba in način pridobitve geodetskih podlag;
– roki za pripravo SPRO in PRO Žalec oziroma njegovih posameznih faz in rok za smernice za načrtovanje iz 29. člena tega zakona, če je dopusten daljši od 30 dni;
– obveznosti v zvezi s financiranjem SPRO in PRO Žalec.
1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo SPRO in PRO Žalec:

a) Ocena stanja:
Meja občine: Občina Žalec je bila v sedanjih mejah ustanovljena 22. 11. 1998, ko se je takratno ozemlje iz leta 1958 razdelilo med šest občin: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Pred tem se je leta 1995 po določilih Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94) območje krajevne skupnosti Vinska gora priključilo občini Velenje.
Po računalniški izmeri skeniranih kart PKN5 leta 1999 je površina občine 117,1 km2 (11.719,74 ha).
Relief: Občina Žalec je razdeljena v tri velika naravna območja: gričevje na severu (Ponikevska planota, Pirešiško podolje, del Ložniškega in Dobrnškega gričevja), Spodnja Savinjska dolina oziroma Savinska raven, severni rob Posavskega hribovja.
Večinoma tu najdemo kvartarno gradivo, ki ga sestavljata prod in pesek, dobro tretjino ravnice pa prekrivajo peščeno-glinene rečne odkladnine.
Savinja je izdelala terase v petih ravneh, ki so pomembne za gospodarsko rabo in drugo namembnost ozemlja. Najmlajša in najnižja ravnica je še vedno občasno poplavljena. Površje se znižuje od SZ proti JV. Majhne višinske razlike med posameznimi terasami in blag naklon površja prispevata k temu, da je pretežni del površin primeren za obdelovanje s sodobnimi kmetijskimi stroji (Slovenija – pokrajine).
Vode: Osrednja reka je Savinja, ki ima dežno-snežni režim. Najvišje vode ima novembra in maja, najnižji vodostaj poleti in pozimi. Hidrološko lahko ozemlje žalske občine razdelimo na tri dele. Spodnja Savinjska dolina je dejansko srednje porečje Savinje. Pritoki so Paka, Bolska, Artišnica, Libojska Bistrica, Lava, Ložnica, Pirešica. Podvinsko-Žalska Struga je umetni kanal, ki je v preteklosti služil za napajanje mlinov in žag. Večina pritokov ima hudourniške značilnosti (Slovenija – pokrajine).
Zaloge talne vode zadoščajo za oskrbo Občine Žalec. Podtalnica se nahaja v sredini kmetijsko zelo izkoriščanega ali urbaniziranega prostora, zato je ogroženost teh vodnih virov velika. Z odloki so zavarovana vodovarstvena območja vodnih virov v Levcu, v Vrbju in v Rojah pri Šempetru (dopolnitev 2000).
Pomembna je zaščita pred poplavami.
V opuščenih gramoznicah so urejeni ribniki, največji v Vrbju (Slovenija – pokrajine).
Podnebje: za območje je značilen prehod med alpskim, celinskim in sredozemskim podnebjem.
Reliefna zaprtost celotne Savinjske doline vpliva na onesnaženost ozračja. Žalec je v tretjem razredu kritične onesnaženosti zraka (Slovenija – pokrajine).
Pokrovnost: po računalniški izmeri skeniranih kart PKN5 leta 1999 (veljavni plan – dopolnitev 2000) zavzemajo gozdovi 42,23% celotnega območja občine (4.949,80 ha). Največji delež zavzemajo gozdovi v južnem in severnem delu občine (dopolnitev 2000).
Število prebivalcev: v Občini Žalec po podatkih iz leta 2002 znaša število prebivalcev 20.335 oseb (leta 2004 20.705), naravni prirast (leta 2003) pa je negativen (–32 oseb). Vseh gospodinjstev je 7134 (popis 2002), povprečna velikost gospodinjstva je 2,8 oseb, stavb z stanovanji je 5147, ki imajo povprečno 1,5 stanovanja na stavbo. V naselju Žalec je leta 1999 živelo 5.500 ljudi (Statistični urad RS).
Gostota prebivalcev in njihova razporeditev: Naselja se bodo razvijala v osrednjem dolinskem delu občine in v obrobnem gričevnatem predelu. Predvideva se močnejše povečanje števila prebivalcev (nad 400) v občinskem centru in nekaterih pomembnejših lokalnih središčih (Šempeter). Zmerno povečanje števila prebivalcev (do 300) bo v lokalnih središčih (Petrovče, Ponikva pri Žalcu, Galicija, Liboje). Vsa ostala naselja bodo v glavnem ohranila obstoječe število prebivalcev (dopolnitev 2000).
Število aktivnih prebivalcev in zaposlenost: Žalec je največje zaposlitveno središče tega območja, saj v njem dela skoraj 4000 ljudi. Večji porast delovnih mest (nad 450) bo v občinskem središču, zmerni porast (do 300) delovnih mest je porazdeljen po naseljih Šempeter, Petrovče, Zabukovica in Liboje. Naselja z monostrukturno dejavnostjo (Velika Pirešica, Podlog) pa bodo ohranila pretežno le obstoječe število delovnih mest (dopolnitev 2000).
Migracije: v občini je prisoten selitveni prirast, kar pomeni, da se več ljudi priseli kot odseli (172 ljudi po podatkih iz leta 2003). Ljudje se priseljujejo in odseljujejo tako iz drugih/v druge občine v Sloveniji kot iz tujine /v tujino (Statistični urad RS).
Prevladujoča gospodarska usmeritev občine: Vseh poslovnih subjektov skupaj po podatkih Statističnega urada iz 31. 12. 2003 je 1572. Od tega jih je največ v kategoriji trgovine in popravil (352) ter drugih javnih in osebnih storitev (357). V kmetijstvu in gozdarstvu je pravnih oseb 23, v predelovalni dejavnosti 215, gradbeništvu 156, gostinstvu 74, v prometu, skladiščenju, zvezah 105, v nepremičninskih dejavnostih 155 (Statistični urad RS).
Oznaka vloge Občine Žalec oziroma naselja Žalec v širšem prostoru: Žalec se razvija kot medobčinsko središče. Mesto sodi kot upravno, gospodarsko, trgovsko, kulturno in prometno središče v tretji hierarhični razred središčnih naselij v Sloveniji. Kot središče nacionalnega pomena se v bližini prioritetno razvija mesto Celje kot pomembno zaposlitveno, proizvodno, storitveno središče in kot pomembno regionalno prometno vozlišče (Slovenija – pokrajine).
Razvoj poselitve: Ugodne naravno geografske razmere so že zelo zgodaj omogočile sorazmerno gosto poselitev, intenzivno izrabo rodovitne ravnice in izrabo lesnega gospodarstva na severu in jugu. Dolina je dobro prehodna. Območje Občine Žalec predstavlja razvito pokrajino, kjer se številne industrijske dejavnosti prepletajo z intenzivno usmerjenim kmetijstvom (Slovenija – pokrajine).
Oznaka dosedanje vloge naselij v omrežju naselij: Kot lokalna oskrbna središča so opredeljena naselja Velika Pirešica, Ponikva, Petrovče, Gotovlje, Liboje, Griže in Galicija. Kot pomembnejše lokalno središče je opredeljeno naselje, ki gravitacijsko oskrbuje več krajevnih skupnosti z nad 3000 prebivalci in je opremljeno z zahtevanim programom centralnih dejavnosti, to je Šempeter v Savinjski dolini. Mesto Žalec je središče občinskega pomena. Tipologija proizvodnih naselij je opredeljena kot: (1) naselja z monostrukturno dejavnostjo (en industrijski obrat ali večja obrtna proizvodnja z nad 50 zaposlenimi – Velika Pirešica in Podlog); (2) naselja z dvema do tremi industrijskimi obrati s skupno največ 1500 zaposlenimi (Liboje, Zabukovica, Petrovče in Šempeter); (3) naselje z večimi obrati (mesto Žalec). Vsa ostala naselja so pretežno vaška naselja z manj kot 200 oziroma 300 prebivalci (dopolnitev 2000).
Število katastrskih občin je 16, število naselij je 39.
Občina Žalec obsega območja krajevnih skupnosti Galicija, Gotovlje, Griže, Levec, Liboje, Petrovče, Ponikva, Šempeter in Vrbje ter Mestno skupnost Žalec (Statistični urad RS).
Dosežena opremljenost z javnimi funkcijami, dejavnostmi in storitvami: pri zasnovi razporeditve teh dejavnosti je upoštevana zasnova funkcij naselij v omrežju naselij, zato je večji obseg teh dejavnosti predviden v občinskem središču in pomembnejšem lokalnem središču ter v manjšem obsegu v vseh lokalnih središčih. Predvidena je izgradnja vrtcev (Žalec, Liboje, Vrbje) in igralnic. Objekti zdravstva so v naseljih Žalec, Liboje in Šempeter. Krajevne skupnosti so opremljene z zadružnimi oziroma kulturnimi domovi, kjer so tudi objekti za telesnokulturno dejavnost. Gasilski domovi so kar v 38 naseljih (dopolnitev 2000).
Opredelitev obstoječe tipologije poselitve: Podeželska mesta so že močno deagrarizirana in industrializirana. Prevladujejo strnjena naselja, ki so v dobi industrializacije in urbanizacije izgubila nekdanjo podobo in namembnost. Po tipologiji lahko ločimo dve vrsti naselij: obcestna naselja s hišami, obrnjenimi proti cesti in z gospodarskimi poslopji v zaledju ter gručaste vasi. Večina naselj je razloženih, stara jedra številnih vasi so ohranila nekdanjo zasnovo, na njihovem obrobju pa so zrasli novi deli naselij, ki se praviloma tudi po namenu in videzu razlikujejo po starejših delih (Slovenija – pokrajine).
Izkoriščenost območij za gradnjo: poselitev bo usmerjena predvsem v intenzivno izrabo obstoječih stavbnih zemljišč na še nepozidane površine v okviru obstoječih ureditvenih območij naselij in na druga kmetijska zemljišča ter manj vredna gozdna zemljišča. Večji poudarek bo na revitalizaciji oziroma prenovi obstoječih naselij in starih trških jeder.
Dosedanja prenova (reurbanizacija) DUO: V samem naselju Žalec obstajajo degradirana urbana območja, ki bi jih bilo mogoče nameniti potencialni rekonstrukciji in spremeniti njihovo namembnost za bolj urbane programe, kot so npr. trgovinski in poslovni programi, oziroma za stanovanjsko gradnjo (zlasti območje ob Hmeljarski ulici).
Rekonstruirati je potrebno opuščena ali slabo izkoriščena starejša industrijska območja, ki ležijo ob naseljih Šempeter, Vrbje in Žalec. V smislu prepoznavnosti prostora so poseben izziv objekti in območja starih sušilnic hmelja v ali ob vaseh ter drugi neizkoriščeni ali slabo izkoriščeni objekti in območja kmetijske infrastrukture. Čeprav ne gre za standardno opredelitev degradiranih urbanih območij, je marsikatero novejše območje stanovanjske gradnje prav tako mogoče prepoznati kot območje nujnih urbanih interventnih rekonstrukcijskih posegov – predvsem iz razloga, da so to območja značilne obmestne pozidave individualnih stanovanjskih objektov brez kakovostne opreme javnega prostora, kot npr. Podvin ali Ložnica. Poseben problem so degradirana ruralna področja, npr. Zabukovica, Liboje ali Kasaze, kjer je mogoče opaziti podobno zanemarjanje ali premajhno skrb za kakovost standarda javnih prostorov, v (že) pretežno obmestnih naseljih.
Dosedanja prenova naselbinske kulturne dediščine ali stavbne dediščine v naseljih: Celotno staro jedro Žalca je varovano kot spomenik historičnega urbanizma. Vsa načrtovanja in izvedbe posegov v varovanem območju morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Urbanistično-oblikovalske usmeritve za posege v prostor varovanega starega trškega jedra temeljijo na principu ohranjanja osnovne tlorisno – urbanistične sheme: primarne vzdolžne komunikacije, sekundarne ortogonalno postavljene komunikacije, kontinuirane pozidave vzdolž glavne komunikacije, specifične srednjeveške parcelacije. Kot spomenik historičnega urbanizma je varovano tudi jedro naselja Petrovče.
Prometna povezanost znotraj občine in z drugimi občinami oziroma regijami: Območje Občine Žalec prečka naslednje državno cestno omrežje: avtocesta A1 Šentilj–Koper; glavna cesta GI-4 Velenje–Arja vas; glavna cesta GI–5 Arja vas–Celje; regionalna cesta RII.447 Arja vas–Žalec–Šempeter. Na območju občine je 34 lokalnih cest in 134 javnih poti. Predvidena je ureditev daljinske kolesarske povezave ob regionalni cesti RII-447 in glavne kolesarske povezave od Šempetra proti Zgornjim Grušovljam. V Občini Žalec ni registriranega športnega letališča, v občino posega le vplivno območje letališča Levec, ki se nahaja v Mestni občini Celje (dopolnitev 2000).
Javni potniški promet glede na vlogo naselij v urbanem sistemu: Iz pregleda delovanja javnega potniškega prometa v Občini Žalec je razvidna močna vpetost v mednarodne in regionalne prometne tokove po glavnih cestah v smeri vzhod-zahod in šibka razvitost povezav osrednjega naselja s pretežno obmestnimi naselji ter pretežno podeželskim zaledjem v smeri sever-jug. Struktura poselitve in oblikovanost naselbinskega sistema, kakor tudi možno prihodnje zgoščevanje poselitve ob osrednjih prometnicah v Občini Žalec vsekakor omogočajo oblikovanje krožnega javnega potniškega sistema. Iz analiz železniškega prometa je razvidna šibka zastopanost rabe te vrste povezave s Celjem, ki bi jo bilo možno okrepiti.
Zadovoljivost energetske oskrbe občine: prenosno omrežje je zanesljivo in razpolaga z zadostnimi prenosnimi rezervami glede električne energije. Večji del odjema je koncentriran na območju Žalca in Šempetra v Savinjski dolini. Po napovedi porabe elektične enrgije bodo obremenitve naraščale od 8% do 11%. Poraba električne energije v industriji bo odvisna od elektroenergetske intenzivnosti posameznih industrijskih panog in od razvojnih načrtov industrijskih organizacij. Preko območja Občine Žalec poteka magistralni plinovod. Oskrba z zemeljskim plinom je že izvedena v vseh večjih naseljih občine, predvidena pa je še gradnja plinovoda na območju Arnovskega gozda, Podloga, severnega dela KS Šempeter, Ložnice in Škafarjevega hriba (dopolnitev 2000).
Razvitost telekomunikacijske infrastrukture: Občina Žalec je po razvitosti telefonskega omrežja še vedno bolj razvita kot ostali kraji regije. Število telefonskih naročnikov v obdobju 1996–2000 je bilo 12.320. Predvidena je rekonstrukcija obstoječega telekomunikacijskega omrežja in izgradnja novega skladno s potrebami.
Kabelsko omrežje ima glavno postajo kabelsko razvodnega sistema v Žalcu (dopolnitev 2000).
Razvitost komunalne infrastrukture: kanalizacijsko omrežje v Žalcu je priključeno na že zgrajen primarni zbiralnik za tranzit odpadnih voda in centralno čistilno napravo v Kasazah. Vključena so naselja Žalec, Vrbje in Ložnica. Predvidena je dograditev ČN. Kaseze in postopna vključitev večjih naselij. Vodovod je vezan na zajetje izvirov (v Libojah in Matkah) in na črpanje podtalnice (črpališče Roje, Vrbje). Predvidena/že realizirana je izgradnja novega črpališča Vrbje, dograditev rezervoarja Plevna, obnova primarnega cevovoda Roje–Vrbje–Žalec, izgradnja povezovalnega cevovoda ob obvoznici in izgradnja povezave rezervoarja Plevna z zahodnim omrežjem vodovoda Žalec (dopolnitev 2000).
Vloga kulturne dediščine: kot obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS so opredeljene naslednje enote pomembnejše kulturne dediščine: Žalec–Mestno jedro; Šempeter v Savinjski dolini–Nekropola; Petrovče–Cerkev Marijinega obiskanja; Žalec–Rojstna hiša Rista Savina.
Kot kulturna dediščina so opredeljeni: kulturna krajina (Loke, Spodnja Ponikva, Marof); naselbinska dediščina (Arja vas, Petrovče, Ponikva pri Žalcu, Šempeter v Savinjski dolini, Žalec – Mestno jedro); arheološka dediščina (15 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov); sakralna stavbna dediščina (23 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov); profana stavbna dediščina (83 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov); profana stavbna dediščina – etnološka dediščina: 40 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov; memorialna dediščina: 12 objektov in območij); vrtnoarhitekturna dediščina (1 objekt kulturnega spomenika).
Vloga naravnih vrednot: Prioritetna naloga na področju naravne in kulturne dediščine je sprejeti akt o razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov in ohranjanje obstoječe rabe na območju naravnih vrednot.
Na območju občine je opredeljenih skupno 41 naravnih vrednot: območja naravnih spomenikov (14 območij in objektov), območja naravnih vrednot (24 območij in objektov), območje rezervata (1 območje) in krajinski park (2 območji).
Opredeljena širša območja naravnih vrednot so: Krajinski park Ponikovski kras, predlog za Krajinski park Mrzlica, naravni spomenik Jama Pekel z dolino Peklenščice, naravni spomenik reka Ložnica s poplavnim območjem in ribnik v Vrbju z zaledjem.
Na območju občine je opredeljenih 5 območij Natura 2000.
Vloga narave v razvoju občine: temeljna dolgoročna usmeritev je varovanje naravnih vrednot in danosti prostora, spomenikov naravne (in kulturne) dediščine s ciljem ohraniti privlačnost prostora in zdravo okolje. Zasnova rekreacije v naravnem okolju temelji na zimskem športu (območja urejenih smučišč v Libojah), obvodni športni rekreacijski dejavnosti (ob Savinji), razvoju planinskega in izletniškega turizma.
Značilnosti dejavnosti v krajini (kmetijstvo, gozdarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin, turizem in rekreacija, raba voda): Kmetijska zemljišča zavzemajo 48,62% celotnega območja občine (5.697,90 ha). Program usposabljanja zemljišč za organizirano kmetijsko proizvodnjo vključuje ali bo vključeval: osuševanja (4374 ha), agromelioracije (1385 ha), namakanje (4183 ha) in komasacije (6055 ha).
Na območju Občine Žalec so rudnine, ki jih je možno izkoriščati: bentonit, tufi, apnenec, dolomit in gramoz (dopolnitev 2000).
Območja s prostorskimi omejitvami za razvoj, ki izhajajo iz naravnih pogojev ali iz ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč ali onesnaženja okolja: v letu 1990 je bilo ob Savinji poplavljanih 1599 ha zemljišč, v letu 1998 pa 1388 ha zemljišč. Ker v Občini Žalec ni ustrezno poplavno varovanih površin, bo vodnogospodarska dejavnost usmerjena v skrb za zmanjšanje poplavne ogroženosti urbanih površin in infrastrukture in ustrezno nadaljnjo rabo prostora, odvisno od vodnega režima.
Obrambne dejavnosti: Za področje obrambe je perspektivno območje Zaloške Gorice, kjer gre za izključno rabo prostora v varnostnem pasu, v katerem se dovoljuje primarna raba prostora. Vsa območja za zaščito in reševanje na območju Občine Žalec so opredeljena v občinskem načrtu zaščite in reševanja.
Ključni problemi in razvojne težnje v Občini Žalec:
Zdajšnja poselitvena struktura je izpostavljena kot posebna kakovost. Sestavljajo jo drobna, razpršena struktura po hribovju, občinska središča in druga pretežno urbana središča in osrednja naselja Žalec kot medobčinsko središče ter Celje in Velenje, pomembni gravitacijski središči širšega prostora. Naselja so sorazmerno majhna, takšne so tudi razdalje med njimi. Drobljenje strukture prostora v okvirih sedanjih občin bo nadaljevalo degradacijo prostora oziroma drobljenje perspektivnih programov, ki jih je mogoče izvajati le v povezani celoti.
Izhodišča in cilji prostora občin Žalec in Polzela temeljijo na zdajšnji prometni strukturi, ki je razdeljena na tri ravni: republiški, regionalni in lokalni. Načrtovana tretja razvojna os vsemu prostoru daje novo razvojno priložnost za dejavnosti (ki presegajo regionalno merilo ali okvir) na križišču z AC oziroma stiku z regionalno prometno mrežo.
Ocena stanja izdelanih planskih dokumentov:
Občina Žalec je na osnovi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor iz leta 1984 sprejemala temeljne odločitve v zvezi z urejanjem prostora v okviru dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana in sicer kot njihove prostorske sestavine.
V 12-letnem obdobju od leta 1990 pa do konca leta 2002 je sprejela 19 odlokov o planskih aktih občine:
– dolgoročni plan za obdobje 1986-2000 leta 1990, ki ga je potem še 14-krat spremenila in dopolnila;
– srednjeročni družbeni plan leta 1992, ki mu je kasneje dodala še 16 njegovih sprememb in dopolnitev;
Občina Žalec je pripravljala spremembe in dopolnitve svojih planskih aktov sproti, tako kot so se pojavljale njene potrebe oziroma potrebe posamičnih investitorjev, torej brez priprave predhodnih analiz teženj prostorskega razvoja in ugotavljanja ključnih razvojnih problemov ali izdelave posebnih strokovnih podlag.
Karta »Zasnova osnovne rabe prostora« (prostorske sestavine planskih aktov – dopolnitev 2000) prikazuje končno stanje po vseh uveljavljenih spremembah in dopolnitvah planskih aktov Občine Žalec in sicer prikazuje najpomembnejšo zasnovo rabe prostora po 8 področjih: kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, rudarstvo, ohranjanje narave, kulturna dediščina, poselitev in cestno omrežje.
Občina Žalec ima od septembra 2005 v postopku priprave in sprejema 18 izvedbenih prostorskih aktov, bodisi da jih koordinira sama ali da v postopku njihovega sprejema le sodeluje, kadar je njihov pripravljavec država:
– DLN za zagotavljanje poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini;
– DLN za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami;
– Regionalna zasnova prostorskega razvoja Savinjske statistične regije;
– Lokacijske načrt letališče Levec;
– LN Vrbje ob Strugi;
– LN za območje Zarja Petrovče;
– LN LIKO Liboje;
– Spremembe in dopolnitve ZN Levec – za območje R.S.L. Levec;
– Kompleks Juteksa v starem mestnem jedru Žalca;
– OLN TPC Žalec;
– Spremembe in dopolnitve UN za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu;
– Lokacijski načrt za območje stanovanjske soseske Žalec zahod;
– LN severnega dela naselja Šempeter;
– ZN stanovanjske soseske Liboje – sever;
– LN za golf igrišče Žalec;
– Ureditev ribnika v Vrbju z zaledjem;
– LN Šempeter ob Strugi;
– LN kamnoloma Liboje.
b) Razlogi za pripravo SPRO in PRO Žalec:
– priprava novega PA na podlagi novega ZUreP-1a;
– novelacija urbanistične zasnove Žalec in izdelava novih urbanističnih zasnov skladno s potrebami;
– izdelava krajinske zasnove Savinjske doline (izdelana je naloga Načrt razvoja krajine ob Savinji od Šempetera do Levca; Idejne zasnove ribnika Vrbje z zaledjem).
c) Pravno podlago za pripravo SPRO in PRO Žalec predstavlja ZUreP-1.
Na podlagi 27. člena ZUreP-1 se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta, v skladu s četrtim odstavkom 171. člena ZUreP-1 pa morajo občine sprejeti prostorske strategije in prostorske rede najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007.
V 2. odstavku 12. člena ZureP-1 je med drugim določeno, da vsebuje urejanje prostora v občinski pristojnosti tudi predpisovanje podrobnejših meril in pogojev za urejanje prostora ter načrtovanje prostorskih ureditev na območju občine.
Sočasnost priprave prostorskih aktov različne vrste (SPRO IN PRO) je opredeljena v 22. členu ZureP-1.
2. Predmet in programska izhodišča SPRO in PRO Žalec z območjem njenega urejanja
a) Predmet izdelave SPRO in PRO Žalec je zagotavljanje:
1. Izhodišč in ciljev prostorskega razvoja občine;
2. Zasnove razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine;
3. Zasnove posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru kot so:
– zasnove poselitve vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenove obstoječega stavbnega fonda ter sanacije degradiranih urbanih območij;
– zasnove komunalne infrastrukture;
– zasnove krajine s prikazom kmetijskih in gozdnih zemljišč, vodnih virov in vodnogospodarskih sistemov ter območij rudnin, naravnih in kulturnih vrednot kot tudi naravnih in ogroženih območij;
4. Zasnove razvoja in urejanja naselij (v nadaljevanju: urbanistične zasnove);
5. Zasnove razvoja in urejanja krajinskih območij (v nadaljevanju: krajinske zasnove);
6. Ukrepov za izvajanje strategije prostorskega razvoja občine.
b) Programska izhodišča so opredeljena na osnovi vsebine usmeritev SPRS in PRS ter na osnovi izdelane analize stanja in teženj v prostoru in opravljene urbanistične delavnice:
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine:
Žalec leži ob daljinskem prometnem omrežju, s katerim se povezuje slovenska središča mednarodnega pomena (Ljubljano, Maribor in Koper) z Evropo in središča nacionalnega pomena med seboj. Iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja se na avtocesto pri Celju navezuje nova tretja prometna os, ki se nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma navezavi na avtocesto Zagreb – Reka. Z vidika usklajenega razvoja prostora sodi Žalec v širše mestno območje Celja, ki ima posebno vlogo v policentrični strukturi urbanega sistema – upošteva se vključenost.
2. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine;
Predlog zasnove naj temelji na prepoznani poselitveni strukturi, vsebinskih oseh, prostorskih stalnicah in dominantah.
3. Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru kot so:
– zasnova poselitve vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenova obstoječega stavbnega fonda ter sanacija degradiranih urbanih območij, ki vključuje:
3.1. Razvoj mest in drugih naselij
Razvoj mest in naselij je definiran z obstoječo prometno shemo ter obstoječimi prostimi površinami, ki niso namenjeni primarni rabi. Omejitve rasti izvirajo iz naravnih danosti, prometnih razmer in ekoloških zahtev. Preprečevanje zlivanja naselij v eno urbano aglomeracijo. Oblikovanje mreže naselij različnih stopenj centralnosti.
3.1.1. Notranji razvoj naselij
Poselitev se usmerja znotraj poselitvenega območja kot zapolnitve, zgostitev in zarobitev že obstoječe pozidave v okviru prostorskih zmogljivosti. Vendar je za notranji razvoj naselij potrebno analizirati obstoječo gradbeno strukturo naselij.
3.1.1.1. Prenovo naselij kot prednostno razvojno usmeritev
Prenovo lahko razumemo kot kakovostni premik v razvojni usmerjenosti (npr. raba kakovostne dediščine za umeščanje gospodarsko perspektivnih programov, npr. turizma).
3.1.1.2. Prenovo kulturne dediščine in druge stavbne dediščine v naseljih:
Prenovo kulturne dediščine je potrebno deliti na dveh ravneh, upoštevajoč koncept poudarjanja severnega grajskega in južnega cerkvenega robu: (1) strateški navezavi na turistično zanimive programe za osrednje objekte; (2) arhitekturni navezavi in simulaciji prenove arhitekture in prostorov na tej osi kot primarne strategije prenove kraja.
3.1.1.3. Prenovo degradiranih urbanih območij
Degradirana urbana območja je potrebno omejiti in onemogočiti njihovo širitev.
3.1.1.4. Prenovo starih industrijskih in rudarskih območij / naselij
Stara industrijska in rudarska območja je potrebno razumeti kot dele zdajšnje urbane strukture in prostor prioritetnega razvojnega zanimanja.
3.1.2. Širitev naselij
Širitev naselij je dopustna v primeru, ko ni več primernih zemljišč za gradnjo stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov. Vzporedno s širitvijo naselja se načrtuje razvoj javnega potniškega prometa.
3.1.3. Gradnjo zunaj poselitvenih območij
Razpršeno gradnjo zunaj poselitvenih območij se ustrezno sanira. Znotraj nje so dovoljene tiste dopolnilne gradnje, ki tvorijo zapolnitev posameznega območja. Razpršena gradnja zunaj poselitvenih območij je dopustna, če je značilna, s tem prispeva k dvigu kvalitete kulturne krajine in bivalnih pogojev ter zaposlitvenih možnosti.
3.1.4. Podeželska naselja, vasi in zaselki
Gradnja v podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna znotraj poselitvenega območja v obliki nadomestne oziroma dopolnilne gradnje. Identiteta vasi se ohranja z ohranitvijo tradicionalne strukture naselij, vasi in zaselkov s prenovo stavbnega fonda in prilagoditvijo novogradenj z urbanističnega in arhitekturnega vidika tradicionalni strukturi. Gradnjo novih in nadomestnih kmetij se gradi zaradi potrebe za sodobno kmetovanje. Potrebno je s strateškimi ukrepi ohranjati oboje, tj. omogočati dobro dostopnost dnevnim migrantom in ohranjati primerjalne prednosti za kmetijsko proizvodnjo.
3.1.5. Območja počitniških hiš
Območja počitniških hiš se načrtuje v okviru strnjenih območij ob upoštevanju krajinske in naselbinske tipologije območja, v katerem se nahaja. Na ta način se spodbuja razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti v naselju. Počitniške hiše se praviloma ne razlikujejo od stalno naseljenih objektov po obliki, načinu izgradnje, komunalni opremljenosti in bivanjski kakovosti. Glede nato, da je v območju, zlasti hribovitem delu, kar nekaj območij s kvalitetno stavbno dediščino in kulturno krajino, se razvoj počitniških naselij usmerja v prenovo obstoječih objektov in spremembo namembnosti in se na ta način prepreči propad ali odmiranje dediščine.
3.2. Racionalno rabo zemljišč in objektov v naseljih
Pri prostorskem razporejanju zemljišč po namenski rabi in dejavnosti znotraj naselij je pomembno prepletanje funkcij, ki so med seboj združljive in ne motijo druga druge. Funkcije bivanja in dela se mešajo, preprečuje pa se izrazita monofunkcionalnost posameznih delov naselja.
3.2.1. Stanovanjska območja
Pretežno v ali ob zdajšnjih naseljih. Treba je omogočiti vso paleto različnih stanovanjskih tipov, tj. od individualne gradnje do več-lastniških stanovanjskih objektov.
3.2.2. Območja centralnih površin
Razvijati jih je treba v vseh naseljih in naj bodo različnih tipov (longitudinalni – ulični trgi, točkovni – središčni trgi in ploskovni – območja delno izključujoče namembnosti).
3.2.3. Območja proizvodnih dejavnosti
Ob križiščih državne in regionalne razvojne osi ter osrednjih prečnih povezavah (3. razvojna os) in v bližini železnice (možnost intermodalnega splita tovorov). Območja opuščene industrije, ki niso primerna za mešane ali stanovanjske rabe v naseljih, je treba rekonstruirati v sodobne proizvodno-storitvene ali obrtne parke).
3.2.4. Javne površine v naselju
Cilji urejanja javnih površin v naseljih so vzpostavitev sistema javnih prostorov, ki bi prispeval k bogatejšemu javnemu življenju v naselju.
3.2.4.1. Zelene površine
Glede na sorazmerno obsežne zelene površine v okolici, ki niso v funkciji kmetijstva, je treba v naseljih zagotoviti ustrezne manjše zelene površine, mikro-urbane ureditve, igrišča za različne starostne skupine otrok ipd. Poleg tega je treba omogočiti dostop do pomembnejših vodotokov na varen način.
3.2.4.2. Prometne površine v naseljih
Potrebno je opredeliti možnosti omejitve ali umiritve prometa v naseljih, tj. zmanjšanje hitrosti vožnje in prepoved vožnje s tovornimi vozili večjih zmogljivosti. Pri ureditvah prometnih površin v mestu je osnovno načelo zagotavljanje varnosti ne-motoriziranih udeležencev v prometu.
3.3. Komunalno opremljanje zemljišč
Komunalno opremljeno zemljišče je predpogoj, da objekte sploh lahko začnemo graditi. Komunalna opremljenost značilno vpliva tudi na prostorsko razdelitev objektov.
3.4. Arhitekturno prepoznavnost mest in drugih naselij
Pri oblikovanju naselja je potrebno upoštevati značilnosti prostora, naravne vrednote, oblikovne vrednote naselja, še posebno tiste, ki so del naselbinske dediščine, obris naselja in obstoječe višinske gabarite. Razvoj naselij naj sledi naravni konfiguraciji terena, smerem komunikacij in regulacijam in smerem obstoječe pozidave. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju območij vpadnic, uličnega, cestnega in obcestnega prostora, pomembnih vozlišč, zelenih in drugih odprtih površin.
3.4.1. Usmeritve za ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti
Naselja se prenavlja in ureja načrtno. Ob tem se upošteva ohranjeno kulturno dediščino na način, da se ohranja in varuje značilnosti, členjenosti, strukturo in druge značilnosti posameznega objekta ali območja. To pomeni tudi omejitev ali strogi nadzor nad načrtovanjem in gradnjo (tudi izbora gradiv) zlasti v področjih, kjer se s posegom spreminja podoba (tudi silhueta) kraja.
 
– zasnova gospodarske javne in komunalne infrastrukture:
3.5. Razvoj prometne infrastrukture
Razvoj prometne infrastrukture je ključen pri policentričnem razvoju naselij, skladnemu razvoju območij in dopolnjevanju funkcij podeželskih in urbanih območij. Razvoj prometne infrastrukture se načrtuje skladno z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih omrežij.
3.5.1. Cestno omrežje
V območju potekajo cestne povezava nacionalnega pomena. Nanjo se veže omrežje regionalnega in lokalnega pomena. Prevoznost lokalnih cest je treba povečati s tem, da se poti združujejo, tako da se del poti nameni le lokalnim potrebam.
3.5.2. Železniško omrežje
Zasnova razvoja železnic višjih hitrosti v Sloveniji temelji na rekonstukciji obstoječe železniške infrastrukture. V Ljubljani je nastal železniški križ, vozlišče železniških prog, prometne smeri pa se ujemajo s smermi V. in X. vseevropskega koridorja.
3.5.3. Letališča in heliporti
V Slovenjiji obstajajo tri javna letališča za mednarodni zračni promet. Za javna letališča/helioporte za domači zračni promet se dopušča možnost razvoja ob središčih nacionalnega pomena in to ob upoštevanju lokacij obstoječih letališč, ostalih značilnosti poselitvenega razvoja, evropskega navigacijskega načrta in ekonomičnosti.
3.5.4. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet
Vzporedno z razvojem poselitve se razvija vse oblike javnega potniškega sistema. Zlasti pomembne so povezave z osrednjimi zapolistvenimi središči. V območju je potrebno izboljšati javni potniški promet, vzporedno in v povezavi z njim pa spodbujati razvoj nemotoriziranega prometa.
3.5.5. Prometni terminali
Prometne terminale se razvija neposredno v povezavi z gospodarskimi conami. V Celju se razvija prometni terminal nacionalnega pomena.
3.5.6. Žičniški promet
Žičniški promet se razvija tam, kjer drugi prometni podsistemi zaradi reliefa tehnološko ne morejo opravljati prometne naloge.
3.5.7. Kolesarsko omrežje
Kolesarsko omrežje lokalnega pomena se navezuje na državno daljinsko in glavno kolesarsko omrežje. Izkoristi se obstoječe kolesarske poti, ki so malo ali neobremenjene z motornim prometom in jih naveže na postajališča javnega potniškega prometa ter parkirne površine. Tam, kjer teh možnosti ni, se izgradi nove kolesarske poti. Potrebno je omogočiti kolesarske poti tudi za krajše relacije.
3.5.8. Omrežje pešpoti
V območju je potrebno razviti omrežje pešpoti v povezavi s kolesarskim omrežjem, predvsem pa omogočiti razvoj teh poti ob vsebinskih in prečnih razvojnih oseh.
3.6. Razvoj telekomunikacijske infrastrukture
Spodbuja se povezovanje in združevanje že obstoječih telekomunikacijskih omrežij. Nove trase telekomunikacijskih kablov se načrtuje v obstoječih in načrtovanih koridorjih. Razvoj internetnega omrežja bi omogočal nov način dela – delo na domu na daljavo.
3.7. Razvoj energetske infrastrukture
Slovenija sodi med energetsko revne dežele. V zalogah primarnih virov razpolaga le s trdnimi gorivi oziroma s premogi in ligniti slabih kvalitet ter s hidroenergijo. Zaradi okoljskih omejitev se bo predvidoma zmanjšala poraba trdnih goriv pri proizvodnji električne energije in povečala poraba ostalih energentov (predvsem zemeljskega plina).
Energetski sistem sestavljajo infrastrukturni sistemi za oskrbo z elektriko, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Zagotavljajo se v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Pri razvoju infrastrukture se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, in omejenost virov. Spodbuja se uporaba obnovljivihin okolju prijaznih virov energije.
3.7.1. Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije
Obnovljivi viri so pomemben vir primarne energije. Med obnovljive vire energije uvrščamo vodni potencial, biomaso, energijo vetra, geotermalno energijo, sončno energijo, toploto okolja in odpadno toploto ter energijo, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.
V energetsko zasnovo je potrebno vključiti študije rabe obnovljivih virov energije, samooskrbe z energijo, možnosti varčevanja z energijo ter načine pospeševanja učinkovite rabe energije. Ustrezna umestitev objektov, zasnova sistemov poselitve, energetsko varčne oblike gradnje, prenova, sanacija idr. lahko pripomorejo k učinkoviti in varčni rabi energije.
3.7.2. Elektroenergetski sistem
Elektroenergetski sistem tvorijo objekti, omrežja in naprave za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije. Z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa električne energije bodo obstoječe trase maksimalno izkoriščene, nove pa predlagane tam, kjer ni drugih rešitev.
3.7.2.1. Prenos in distribucija
Preko Slovenije sta načrtovani elektroenergetski povezavi (TEEN) z državami EU; Italija–Slovenija–Madžarska in Italija–Slovenija–Hrvaška (obnova SUDEL-ove 400 kV zanke). Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.
3.7.3. Plinovodni sistem
Preko ozemlja Slovenije je predviden potek tranzitnega plinovoda, ki ga predlaga TEEN (EU) – tj. projekt h14 – in poteka iz Rusije preko Slovenije v Italijo. Poleg tega plinovoda naj bi prek Slovenije potekal tudi plinovod Avstrija–Slovenija–Hrvaška–Bosna in Hercegovina. Sistem oskrbe z zemeljskim plinom zajema proizvodnjo plina, prenos, distribucijo in skladiščenje zemeljskega plina. Zemeljski plin naj bi postopoma postal element standardne komunalne opreme za ogrevanje, toplo vodo in kuhanje v stanovanjskih naseljih, poslovnih četrtih in obrtno-industrijskih conah. Povečala naj bi se njegova uporaba v industriji v napravah za soproizvodnjo električne energije in toplote.
3.7.4. Komunalna energetika
Komunalna energetika zajema oskrbo naselij s toploto, zemeljskim plinom in tekočim naftnim plinom po lokalnem distribucijskem omrežju.
3.8. Oskrba z vodo in odvajanje ter čiščenje odpadne in padavinske vode
3.8.1. Oskrba z vodo
Prednost pred izgradnjo novega vodooskrbnega sistema ima obnova in posodobitev obstoječega. Cilj razvoja sistema javne oskrbe pitne vode je v zagotavljanju oskrbe celotnih poselitvenih območij. Varuje se obstoječe in pomembne vodne vire. Razvoj dejavnosti v vodovarstvenih območjih se načrtuje skladno z vodovarstvenimi režimi in na način, ki ne ogroža kvalitete vodnih virov. V obstoječih kmetijskih območjih se v primeru ogrožanja vodnih virov izvaja ukrepe aktivne zaščite in umetnega bogatenja podzemne vode.
3.8.2. Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode
Kanalizacijske sisteme, ki so dotrajani in preobremenjeni, je potrebno sanirati in razširiti. Kjer je možno, je potrebno padavinsko in odpadno vodo odvajati ločeno. Na območjih strnjene pozidave je odvajanje odpadne in padavinske vode možno reševati s čistilnimi napravami. Treba je omogočiti razvoj različnih sistemov za ravnanje z odpadno vodo, tj. priključevanje na centralno čistilno napravo, ločene naprave za posamezna oddaljena naselja in individualne naprave pri izvoru odpadne vode (razpršeni stanovanjski objekti, gospodarske dejavnosti idr.).
3.9. Ravnanje z odpadki
Na lokalni ravni je potrebno izvajati ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na izvoru. Območje za ravnanje s komunalnimi odpadki se določi na podlagi zadostnega števila prebivalcev, homogene transportne povezanosti območja in čim krajše razdalje prevoza od obstoječih odlagališč odpadkov. Obstoječa neurejena »črna« oziroma »divja« odlagališča se ustrezno sanira in tako prepreči potencialno onesnaževanje naravnih virov v vsem območju.
 
– zasnova krajine s prikazom kmetijskih in gozdnih zemljišč, vodnih virov in vodnogospodarskih sistemov ter območij rudnin, naravnih in kulturnih vrednot kot tudi naravnih in ogroženih območij:
Optimalen razvoj krajine dosežemo s tako umestitvijo dejavnosti, pri kateri krajina še vseeno funkcionira kot funkcionalno, ekološko in oblikovno uravnotežen sistem prostorskih struktur in na ta način omogoča zdravo, varno in prijetno bivalno okolje. Merila kot so naravne kakovosti, prepoznavnost in kvaliteta naravnih virov in ogroženost zaradi naravnih procesov vplivajo na lokacijo posameznih dejavnosti v krajino.
Pretežno kulturna krajina obsega večji del Slovenije in skupaj s stavbno, naselbinsko in krajinsko dediščino oblikuje kulturno prepoznavnost Slovenije. Kulturna krajina se razvija predvsem na območjih, ki so odmaknjena od večjih urbanih območij – na gričevnatih, hribovitih, planotastih in kraških območjih ter slabše odcednih ravnicah. Prevladujoča značilnost je mozaični preplet gozda, agrarnih krajinskih vzorcev in tradicionalne poselitvene strukture.
3.10. Prepoznavnost Slovenije z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine
Na privlačnost krajine, specifične razvojne možnosti in kvalitetno bivalno okolje vpliva prepoznavnost krajine s svojo kulturno, stavbno in naselbinsko dediščino podeželja skupaj s prepoznavnimi lastnostmi naravnih vrednot. Območje zaseda svoj prostor v območju Savinjske regije. Območje se zaradi svojih značilnosti lahko zavaruje, zlasti hriboviti predeli na severu in jugu.
3.10.1. Splošne usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajinskih območij
Usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajinskih območij se upošteva v programih in načrtih posameznih sektorjev in lokalnih skupnosti na način, da se upošteva prepoznavne in tipološke značilnosti krajinskih območij ter doživljajske kvalitete krajine. V območjih pomembnih zaradi svoje krajinske prepoznavnosti se spodbuja razvoj dejavnosti, ki pripomorejo k privlačnosti območij. To so dejavnosti povezane z rabo dediščine in razvojem turizma. Dejavnosti, ki bi s svojo obliko ali velikostjo kazili podobo naselij v krajini, se ne umešča na obrobja naselij. Posegi se ne izvajajo na reliefno ali geomorfološko izpostavljenih legah razen objektov, ki predstavljajo pomembne dominante.
3.10.2. Zagotavljanje ohranjanja prepoznavnih značilnosti na ravni posameznih krajinskih regij
Pri načrtovanju namenske rabe prostora in prostorskih ureditev v posameznih krajinskih regijah se upošteva splošne usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajinskih območij in usmeritve za ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti.
Upoštevati je treba geomorfološke značilnosti in krajinsko ekološki pomen naravne zarasti. Pri tem je tudi pomembno poudariti potrebo po zavarovanju ter poznejši rekonstrukciji ali obnovi posameznih objektov in območij ob vsebinskih in prečnih razvojnih oseh.
3.11. Naravne kakovosti krajine
Naravne kakovosti krajine predstavljajo naravno najbolj ohranjena območja, kjer je človekov vpliv najmanjši in kjer so ohranjeni naravni procesi.
Pod naravne kakovosti krajine spadajo ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja, naravne vrednote in druga območja s takšnimi lastnostmi.
3.11.1. Ohranjanje narave
Ohranjena biotska raznovrstnost in naravne vrednote so pomemben del naravnih kakovosti krajine.
Lokalne skupnosti so zadolžene za varovanje naravnih vrednot lokalnega pomena.
3.11.2. Usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti
– Ohranjanje naravnih kakovosti lahko dosežemo z smotrno umestitvijo dejavnosti v prostoru.
− Nekatere dele območja prekriva varstveno območje Nature 2000, katere cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost, pomembno za Evropsko skupnost. To je možno doseči z ustrezno rabo prostora.
− Posegi v prostor z naravnimi kakovostmi ne smejo ovirati naravnih procesov, preprečuje se fragmentacijo naravnih ekosistemov in izgubo vitalnih delov habitatov, pomembnih z okoljevarstvenega vidika.
− Obseg poplavnih območij se ne spreminja. Prostoživečim živalim je potrebno zagotoviti optimalno prehajanje preko ovir v prostoru. V območju, kjer prevladujejo naravni ekosistemi se poselitev ne načrtuje, izjema je poselitev v obrambne namene.
− Območja z naravnimi kakovostmi lahko razvijajo prilagojene oblike turizma in rekreacije, infrastrukturo za njene potrebe pa je razvijati znotraj poselitvenih območij.
3.12. Raba naravnih virov
Cilj je racionalna raba naravnih virov, da se omogoči obnovljivost, kvaliteta in dolgoročni obstoj. Na ta način se prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, naravnih vrednost in kulturne dediščine. Prostorske ureditve in dejavnosti je umeščati v prostor tako, da pripomorejo k zmanjšanju možnosti za izkoriščanje ali rabo naravnih virov in na ta način zmanjšati onesnaževanje. Obvodni prostor je poleg vode najpomembnejši neobnovljivi naravni vir.
3.12.1. Pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo
Kmetijske dejavnosti so pomemben porabnik prostora v območju. Cilj predstavlja ekološko manj obremenjujoče pridelovanje, zlasti v ravninskih delih in na južnih pobočjih hribov, kjer je tovrstne proizvodnje največ. Ohranjati je primerne lege za trajne nasade se.
3.12.1.1. Usmeritve za rabo tal
Na območjih z visokim pridelovalnim potencialom se upošteva varstvo podzemnih voda in pitne vode in temu varstvu prilagaja kmetijske dejavnosti. Na območja hmeljarskih in sadjarskih okolišev je umeščati trajne nasade, vendar ne na nestabilnih zemljiščih, kot so erozijska, plazljiva in plazovita območja. Obstoječi nasade, ki se nahajajo na erozijskih območij je ustrezno oblikovno sanirati na način, da je erozija čim manjša. Novo poselitev je umeščati v primerni razdalji od kmetijskih površin ali pa je umeščati vegetacijske pasove, da se omilijo učinki onesnaževanja tal in zraka.
3.12.2. Povečana sonaravna lesna proizvodnja
Območja gozdov se ne povečuje, spodbuja se čimbolj sonaravne načine lesne proizvodnje. Dovoljeno je posegati v gozdove z dovolj lesne zaloge, ni dovoljeno posegati v varovalne gozdove. V gozdovih se lahko odvijajo dejavnosti, ki trajno ne vplivajo na stanje gozda, kakovosti naravnega vira in ne ovirajo gospodarjenje z njim. Ni dovoljena krčitev ravninskih gozdov, drevesnih skupin in posameznih dreves. Na območjih vodnega varstva je možno pogozdovanje z avtohtonimi vrstami. Obstoječe gozdove znotraj naselij je vključiti v zeleni sistem naselja in povezati s primernimi rekreacijskimi dejavnostmi.
3.12.3. Raba voda
Vode so najpomembnejši vir za prostorski razvoj ter hkrati najbolj ranljiv obnovljiv naravni vir. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene.
Dejavnosti je umeščati na območja, ki s svojim delovanjem ne ogrožajo kvalitete podzemnih voda ali vodnih virov in tam, kjer je brez večjih prostorskih posegov možno zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
3.12.4. Samooskrba z mineralnimi surovinami
Mineralne surovine so neobnovljivi naravni vir, s katerimi se gospodari tako, da je zagotovljena uravnotežena oskrba ter ohranjena dostopnost do mineralnih surovin za prihodnje generacije.
3.12.5. Razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti
V območju je možno razvijati specifične in sezonsko vezane oblike turizma kot so dejavnosti vezane na pohodništvo, kulturne in zgodovinske programe idr. Turistične dejavnosti je umeščati tako, da se zajame čimveč območja s podobnimi geografskimi značilnostmi in tako, da v najmanjši meri vplivajo na spremembe okolja, naravo in kulturno dediščino. Turistične dejavnosti je potrebno med seboj povezati in dopolnjevati. Razvijati je potrebno prostočasne dejavnosti za rekreacijske namene in oddih prebivalcev in obiskovalcev. Infrastruktura za potrebe turizma je umeščati v poselitvena območja.
3.13. Obrambne dejavnosti
Območja, ki imajo zaradi svojih posebnih naravnih lastnosti strateški pomen za obrambo države, je praviloma ohranjati v primarni, to je gozdni ali kmetijski rabi.
3.14. Prostorske omejitve za razvoj na območjih potencialnih naravnih ali drugih nesreč in na območjih vododeficitarnosti
V poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih ni dovoljeno načrtovanje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
4. zasnovo razvoja in urejanja naselij (v nadaljevanju: urbanistične zasnove) – na osnovi opravljene delavnice;
Zasnova temelji na prepoznani poselitveni strukturi, vsebinskih oseh, prostorskih stalnicah in dominantah, poimenovanih prostorski »Sendvič« ali nizajočih se sekvencah prostorskih plasti vzporednih AC. V smeri sever-jug so to: suburbana struktura (predmestje Velenja), razpršena ruralna poselitev z ekstenzivnim kmetijstvom, varovano naravo in sekundarnimi bivališči, potencialno območje kulture, turizma in prostočasovnih dejavnosti v naravi, suburbana struktura Žalca, območje intenzivne kmetijske rabe in osrednji pas, ki ga sestavljajo posamezna večja naselja. Slednja je najbolj kompleksna, saj se tu srečujejo stanovanjska območja višjih gostot, območja proizvodnje in storitev, kmetijska območja in območja osrednjih dejavnosti.
Vsebinske osi gradov na severu in cerkva na jugu, kakor tudi njune prečne povezave, skupaj sestavljajo osnovno razvojno mrežo prihodnjih posegov. Prenova grajene strukture in kulturne dediščine je razdeljena na dve ravni: strateško za turistično zanimive programe in osrednje objekte ter sekundarno za druge objekte ob povezovalnih oseh.
Razvoj mest in naselij določata zdajšnja prometna shema ter proste površine, ki niso namenjene primarni rabi. Treba je ohranjati členjenost na posamezna naselja oziroma preprečiti zlivanje v enovito, amorfno gmoto. Za razvoj naselij je potrebno izdelati podrobnejše analize s pomočjo katerih bi na različnih ravneh (npr. od ravni regije do posamezne cone oziroma kareja) in z različnimi merili (zgodovinskimi, estetskimi, vsebinskimi in materialno-tehničnimi) upoštevali specifično členitev prostora. V naseljih to pomeni sanacijo degradiranih območij, rekonstrukcijo kakovostnih struktur, pa tudi smiselno razširitev pozidanih območij v duhu izboljšanja kakovosti bivanja, oskrbe in dostopnosti ter oblikovanja privlačnih odprtih in javnih prostorov. Zunaj poselitvenih območij je nadgrajevati podedovano razpršeno struktura, skladno s prepoznanim redom grebenskih leg, razvejanega omrežja lokalnih prometnic in posameznih zgostitev z osrednjimi dejavnostmi ter manjših proizvodnih obratov in storitev.
5. zasnovo razvoja in urejanja krajinskih območij (v nadaljevanju: krajinske zasnove) – na osnovi opravljene delavnice:
6. ukrepe za izvajanje strategije prostorskega razvoja občine.
Hierarhična členitev naselij:
− Okrepitev središčnega položaja Žalca (izgradnja stanovanj, območij mešane rabe in družbenih dejavnosti);
− Omogočanje razvoja turističnih dejavnosti v zgodovinskih objektih ob hkratni prenovi tudi z občasnimi bivališči v prenovljenih objektih;
− Izboljšanje možnosti za eko-kmetijsko proizvodnjo;
− Izboljšanje lokalne prometne mreže;
− Omejitev prometa z motornimi vozili na lokalnih cestah v hribovitih delih občin;
− Sanacija in (ali rekonstrukcija gospodarske infrastrukture (podzemna izvedba elektroenergetskih vodov v vseh naseljih, izgradnja kanalizacije, morebitnega plinskega omrežja ali plinskih postaj, čistilnih naprav za odpadne vode, tj. priključevanje na CČN, lokalne ČN, individualne ČN, idr.);
− Razvoj turistične infrastrukture v severnem vsebinskem pasu (avto kamp, zabaviščni programi, jezdne steze, golf idr.).
c) Celovita presoja vplivov na okolje (40. člen ZVO-1)
Pripravljavec SPRO in PRO Žalec začne postopek CPVO na I. stopnji, ko obvesti Ministrstvo za okolje in prostor o nameri izdelave plana z vlogo. Obvestilo mora vsebovati podatke o vrsti, vsebini in ravni natančnosti, za katero bo plan izdelan, vključno z ustreznim kartografskim prikazom določenih ali načrtovanih posegov ali območja, ki ga plan obsega.
Ministrstvo v 60 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči pripravljavcu plana ali je za plan treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje.
Pripravljalec SPRO in PRO začne postopek CVPO na II. stopnji, ko pred pričetkom javne razgrnitve predloga SPRO in PRO posreduje ministrstvu predlog SPRO in PRO, okoljsko poročilo in revizijo okoljskega poročila.
V okoljskem poročilu se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in možne alternative, ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša.
Po ugotovitvi ministrstva, da je okoljsko poročilo ustrezno (pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov plana skupaj s pisnimi mnenji ministrstev) pripravljalec SPRO in PRO razgrne okoljsko poročilo in revizijo okoljskega poročila skupaj s predlogom SPRO in PRO.
Po opravljeni javni razgrnitvi pripravljalec SPRO in PRO eventuelno dopolni okoljsko poročilo in predlog SPRO in PRO skladno s pisnim mnenjem ministrstva o sprejemljivosti vplivov.
d) Okvirno ureditveno območje SPRO in PRO Žalec
Okvirno ureditveno območje SPRO in PRO Žalec je celotno območje Občine Žalec.
Okvirno ureditveno območje za morebitno urbanistično zasnovo se določi po izdelavi analiz in strokovnih podlag za SPRO in PRO.
Okvirno ureditveno območje za morebitno krajinsko zasnovo se določi po izdelavi analiz in strokovnih podlag za SPRO in PRO.
3. Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi SPRO in PRO Žalec
Nosilci urejanja prostora so v skladu z določili ZUreP-1 zadolženi, da:
– sodelujejo s pripravljavcem SPRO in PRO Žalec pri pripravi SPRO in PRO Žalec;
– izdelajo in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo SPRO in PRO Žalec;
– pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZureP-1. V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nimajo smernic. Za pripravo predloga SPRO in PRO Žalec pa se smiselno upoštevajo izdelane strokovne podlage nosilca urejanja. ZUreP-1 predvideva 30-dnevni rok za izdajo smernic in/ali mnenj nosilcev urejanja prostora, rok pa je lahko v skladu z resorsko zakonodajo tudi daljši;
– pripravijo mnenja v skladu s 33. členom ZureP-1. V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nimajo mnenja.
a) Pripravljavec prostorske strategije in prostorskega reda občine
Pripravljavec prostorske strategije in prostorskega reda OŽ je Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec (v nadaljevanju OVOUP).
Vodja OVOUP je odgovoren za pripravo prostorske strategije in prostorskega reda, sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje tega programa priprave in pravočasno predložitev predloga prostorske strategije in prostorskega reda v obravnavo občinskemu svetu in uveljavitev končnega dokumenta.
Župan s sklepom določi delovno skupino, ki jo vodi vodja OVOUP.
Delovna skupina skupaj z vodjo OVOUP daje predloge in sprejema odločitve, vezane na pripravo prostorske strategije in prostorskega reda in je za svoje delo neposredno odgovorna županu.
Delovna skupina je sestavljena iz strokovnjakov za posamezna področja (predvsem vodij oddelkov občinske uprave), ki so obravnavana v prostorski strategiji, iz predstavnikov lokalnih javnih služb, v katerih delovno področje posega prostorska strategija ter predstavnikov gospodarstva in negospodarstva.
Vodja OVOUP zadolži delovno skupino za pripravo prostorske strategije in prostorskega reda v okviru imenovanih članov OVOUP.
Vodja OVOUP vodi prostorsko konferenco in druge javne obravnave, ki se izvedejo v postopku priprave prostorske strategije in prostorskega reda, kolikor za to ne pooblasti druge osebe.
Shema organizacije priprave SPRO in PRO Žalec:
b) Nosilci urejanja prostora
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti so:
3.1. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj poda izhodišča za razvoj poselitve;
3.2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za okolje, poda izhodišča za varstvo okolja in ravnanje z odpadki;
3.3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
3.4. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Celje poda izhodišča za ohranjanje narave;
3.5. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za upravljanje z vodami poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
3.6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje poda izhodišča za upravljanje z vodami;
3.7. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za energetiko za področje energetike poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture;
3.8. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za rudarstvo poda izhodišča za rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
3.9. Ministrstvo za promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj cestnega, železniškega in letalskega prometa;
3.10. Ministrstvo za informacijsko družbo poda izhodišča za razvoj omrežja telekomunikacijske infrastrukture;
3.11. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
3.12. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje opredeli izhodišča za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
3.13. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in zemljiške politike ter gozdov;
3.14. Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
3.15. Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
3.16. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport poda izhodišča za razvoj omrežja šol, izobraževalnih in znanstvenih ustanov ter razvoja športa;
3.17. Ministrstvo za kulturo poda izhodišča za razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
3.18. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
3.19. Ministrstvo za gospodarstvo, Področje notranjega trga poda izhodišča za področje blagovnih rezerv;
3.20. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, Izpostva Celje pripravi izhodišča za področje državnih cest;
3.21. Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo poda izhodišča za področje letališč.
c) Nosilci javnih pooblastil
3.22. Geoplin Plinovodi, d.o.o. Ljubljana, poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
3.23. Mestni plinovodi d.o.o., Distribucija plina, PE Žalec poda izhodišča za distribucijo plina;
3.24. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o., Ljubljana poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
3.25. Elektro Ljubljana d.d., DE Elektro Celje poda izhodišča za področje prenosa in distribucije električne energije lokalnega pomena;
3.26. TELEKOM Slovenije, PE Celje poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena;
3.27. JP Komunalno podjetje Žalec poda izhodišča za področje vodooskrbe in čiščenja odpadnih vod;
3.28. Javne naprave, Javno podjetje d.o.o., Celje poda izhodišča za odlaganje odpadkov;
3.29. Kabel d.o.o, Petrovče poda izhodišča za kabelsko televizijsko omrežje;
3.30. VOC Celje, Vzdrževanje in obnova cest, d.d. poda izhodišča za področje lokalnih cest;
3.31. DARS d.d. Ljubljana poda izhodišča za področje avtocest;
3.32. Javna agencija za železniški promet RS Maribor poda izhodišča za železniško omrežje;
3.33. Ribiška zveza Slovenije poda izhodišča za področje ribištva;
3.34. Inštitut za trajnostni razvoj, Ljubljana poda izhodišča za področje razvoja ekološkega kmetijstva.
d) Drugi udeleženci
3.35. Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave …) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva;
3.36. Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora poda izhodišča za področja razvoja prometa (lokalnih cest), druge infrastrukture lokalnega pomena in varstvo okolja;
3.37. Sosednje občine: Mestna občina Celje, Občina Velenje, Občina Braslovče, Občina Polzela, Občina Prebold, Občina Tabor, Občina Vransko, Občina Dobrna, Občina Trbovlje, Občine Hrastnik, Občina Laško, podajo izhodišča za področja, ki jih je potrebno reševati skupaj z Občino Žalec;
3.38. Druga ministrstva in nosilci urejanja prostra, drugi nosilci uradnih pooblastil in drugi udeleženci na lokalnem nivoju podajo izhodišča, če to pogojujejo potrebe ugotovljene v postopku priprave SPRO.
4. Seznam potrebnih strokovnih podlag za načrtovanje SPRO in PRO Žalec
SPRO in PRO Žalec je nov PA, zato je bila opravljena kritična presoja že izdelanih strokovnih podlag z ugotovitvami, ali ustrezajo vsebini, ki jo predpisuje nova prostorska zakonodaja za pripravo novih PA oziroma ali ustrezajo konceptu SPRO in PRO Žalec (Uniarh d.o.o., gradivo z dne 26. 4. 2005).
Obstoječe strokovne podlage hrani arhiv Občine Žalec (pri Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti, pri Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora).
Seznam obstoječih strokovnih podlag (v kronološkem zaporedju):
1. Strokovne podlage za poselitev naselij Šempeter v Savinjski dolini, Petrovče in Griže in njihova vplivna območja z grafičnimi prilogami (november 2000);
2. Poročilo o stanju okolja v Občini Žalec (december 2000);
3. Strokovne podlage za poselitev za naselja Šempeter v Savinjski dolini, Petrovče in Griže in njihova vplivna območja – pregled dodatnih pripomb (marec 2001);
4. CRPOV – celostni razvoj podeželja in obnova vasi za naselje Podlog v Občini Žalec (maj 2001);
5. Poročilo o uvajanju CRPOV Ponikva in razvojni projekt CRPOV Ponikva (maj 2001);
6. CRPOV – Podlog pri Šempetru v Savinjski dolini;
7. Strokovne podlage za postavitev reklamnih panojev v Občini Žalec (oktober 2003);
8. Študija prostorskih in razvojnih možnosti regijske poslovno industrijske cone Arnovski gozd (mapa 1); izdelava poslovnega načrta za širitev cone (mapa 2); promocija ter izdelava promocijskega materiala za obstoječi del cone (mapa 3);
9. Projekt CRPOV KS Gotovlje, celostni razvoj podeželja in obnova vasi za KS Gotovlje (oktober 2003);
10. CRPOV – celostni razvoj podeželja in obnova vasi na območju krajevne skupnosti Liboje oziroma na območju Kotečnika do Savinje (mapa 1 – A4) (november 2003);
11. CRPOV – celostni razvoj podeželja in obnova vasi na območju krajevne skupnosti Liboje oziroma na območju Kotečnika do Savinje (mapa 2 – A3) (november 2003);
12. Državni lokacijski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini;
13. Razvojni program podeželja za Občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec;
14. Razvojni program podeželja Spodnje Savinjske doline.
V pripravi so naslednje strokovne podlage:
– strokovne podlage za gospodarska in industrijska območja;
– strokovne podlage za rešitev tranzitnega prometa;
– strokovne podlage za podoročje poselitve.
a) strokovne podlage pripravljavca
Strokovne podlage pripravljavca vsebujejo:
– analize in
– strokovne rešitve.
Seznam novih analiz v skladu z uredbo o PRS (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o podrobnejši vsebini obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04, v nadaljevanju PRAV-SPRO):
1. analiza stanja v prostoru, ki vsebuje analizo fizičnega stanja prostorskih struktur, analizo pravnega stanja iz predpisov urejanja prostora in varstva okolja ter analizo trga zemljišč;
2. analiza teženj prostorskega razvoja občine (ovrednotenje vsebine obstoječih prostorskih sestavin planskih aktov), identifikacijo problemov in potreb;
3. analiza razvojnih pobud iz javnega in zasebnega sektorja;
4. analiza razvojnih potreb in možnosti dejavnosti v prostoru, iz katere so razvidne različne možnosti prostorskega razvoja (analiza privlačnosti);
5. analiza ranljivosti prostora, iz katere so razvidni vplivi posameznih dejavnosti na naravo, vključno z biotsko raznovrstnostjo in naravnimi vrednotami, na bivanjsko okolje ter kulturno dediščino, na naravne vire, vključno z vplivi na potenciale za razvoj kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, rekreacije in turizma in drugih naravnih virov ter na potenciale za regionalni in urbani razvoj z namenom, da se optimira prostorski položaj načrtovanih dejavnosti.
Analize od točke 1 do 4 so v zaključni fazi priprave.
b) strokovne podlage nosilcev urejanja prostora
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave SPRO in PRO Žalec pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovnih podlag je toliko kot je nosilcev urejanja prostora.
c) strokovne podlage za morebitne urbanistične in krajinske zasnove
Za urbanistične in krajinske zasnove se pripravijo podrobnejše strokovne podlage (v kolikor to zahteva obravnavana problematika), katerih vsebina je določena s PRAV-SPRO in PRAV-PRO.
d) variantne rešitve urbanistične in krajinske zasnove
V postopku priprave urbanistične in krajinske zasnove se strokovne rešitve za celotno območje ali njegove dele, kjer je izraženih več nasprotnih interesov za načrtovanje prostorskih ureditev pridobi najprej z variantnimi rešitvami, ki jih pripravi izdelovalec SPRO in PRO.
Variantne rešitve se vrednotijo in medsebojno primerjajo v skladu s prostorskim redom Slovenije.
Na podlagi primerjave variantnih rešitev bo pripravljavec v PA vključil najustreznejšo variantno rešitev ali najustreznejšo kombinacijo/konsenzualno rešitev vseh variant. O izboru variantne rešitve, ki je podlaga za pripravo urbanističnih in krajinskih zasnov, odloči pripravljavec.
O posameznih variantnih rešitvah, njihovem vrednotenju in izboru variantne rešitve pripravi pripravljavec strokovno obrazložitev, ki jo bo predstavil na javni razgrnitvi predloga SPRO in PRO.
5. Način pridobitve strokovnih rešitev
Na osnovi različnih razvojnih možnosti in analize ranljivosti prostora se opravi vrednotenje in predlog izbire najustreznejših strokovnih rešitev. Izbrani predlog strokovne rešitve se podrobneje strokovno obdela v predlogu SPRO in PRO (36. člen PRAV-SPRO in 33. člen PRAV-PRO).
Strokovne rešitve prostorske ureditve, ki jo obravnavajo posamezne urbanistične in krajinske zasnove, se bodo pridobile z izdelavo več variantnih rešitev.
6. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag
Geodetske podlage bodo pridobljene z naročilom v skladu z Zakonom o javnih naročilih pri nosilcu geodetskih podlag.
Nosilec podatkov za geodetske podlage je Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije.
Občina Žalec bo pridobila DTK po naslednjem časovnem zporedju:
– izdelanih je 8 DTK5 (od tega 6 kart na meji z Mestno občino Celje, 2 karti znotraj območja Občine Žalec);
– v izdelavi je 10 kart (od tega 2 na meji z Občino Prebold, 1 na meji z Občino Prebold in Polzela, 1 na meji z Občino Polzela, 6 kart znotraj območja Občine Žalec);
– v letu 2005 bo Občina Žalec sofinancirala zajem topografskih podatkov še za 3 karte (vse so na meji z Občino Velenje);
– v letu 2006 bo Občina Žalec sofinancirala 3 karte (2 sta na meji z Občino Polzela in 1 na meji z Občino Prebold).
Kartografski del SPRO Žalec bo prikazan kot:
– zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prikazom na kartah v publikacijskem merilu;
– zasnova posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na kartah v merilu 1: 25.000;
– vsebina urbanistične zasnove in krajinske zasnove na kartah v merilu 1: 10.000 in 1: 5000.
Kartografski del PRO Žalec bodo tvorili grafični načrti, ki bodo ustrezali najmanj natančnosti merila 1: 5000 in kjer bodo prikazana:
– območje namenske rabe prostora;
– območje funkcionalnih in prostorskih enot z merili in pogoji za urejanje prostora;
– območja in objekti gospodarske infrastrukture.
7. Roki priprave SPRO in PRO OŽ
a) sprejem programa priprave
Pripravljavec skliče prvo prostorsko konferenco za SPRO OŽ konec septembra 2005 oziroma najmanj osem dni pred sprejemom programa priprave.
Pripravljavec skliče prvo prostorsko konferenco za PRO OŽ junija 2006 oziroma najmanj osem dni pred sprejemom programa priprave.
Pripravljavec pripravi Obvestilo o nameri izdelave strategije prostorskega razvoja Občine Žalec za MOP v prvi polovici oktobra 2005.
Pripravljavec pripravi Obvestilo o nameri izdelave prostorskega reda Občine Žalec za MOP v drugi polovici junija 2006.
Pripravljavec začne postopek CPVO na I. stopnji, ko obvesti Ministrstvo za okolje in prostor o nameri izdelave plana z vlogo.
Župan Občine Žalec s podpisom potrdi program priprave najmanj osem dni po izvedeni prostorski konferenci in najmanj pet dni po prejetju odločbe ministrstva v zvezi z izvedbo celovite presoje vplivov na okolje.
b) pridobitev smernic
Po sprejemu in objavi programa priprave v uradnem glasilu pripravljavec zaprosi nosilce urejanja prostora iz 3. točke tega programa priprave za smernice za načrtovanje in za strokovne podlage s področja razvoja posameznih dejavnosti kot usmeritve za izdelavo prostorske strategije in prostorskega reda.
Nosilci urejanja prostora podajo smernice najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
c) Izdelava strokovnih podlag
Pripravljavec izvede skladno z Zakonom o javnih naročilih postopek izbire izdelovalcev:
– strokovnih podlag pripravljavca (analize in strokovne rešitve) in
– strokovnih podlag urbanističnih in krajinskih zasnov (ustrezna dopolnitev že izdelanih strokovnih podlag za SPRO, PRO in eventualne dodatne analize).
d) Variantne rešitve, izdelava predloga SPRO in PRO
Po pridobitvi smernic in izvedbi postopka izbire izdelovalca SPRO in PRO skladno z Zakonom o javnih naročilih izdelovalec SPRO in PRO pripravi analizo smernic ter ob upoštevanju le-te in izdelanih analiz in strokovnih podlag izdela različne razvojne možnosti SPRO in PRO (ni obvezno) in variantne rešitve urbanističnih in krajinskih zasnov (celotnega območja zasnov ali njihovih delov – odvisno od potreb).
Po opravljenem vrednotenju in predlogu izbire najustreznejših strokovnih rešitev izdelovalec izbrani predlog strokovne rešitve podrobneje strokovno obdela v predlogu SPRO in PRO.
V primeru obveznosti CPVO pripravljavec zagotovi izdelavo okoljskega poročila (sočasno s predlogom SPRO in PRO) in revizije okoljskega poročila.
Pričetek 2. stoponje CPVO se prične, ko pripravljavec pošlje Ministrstu za okolje in prostor v mnenje predlog plana, okoljsko poročilo in revizijo okoljskega poročila.
Po opravljenem vrednotenju in medsebojni primerjavi variantnih rešitev urbanistične in krajinske zasnove (odvisno od potreb) izdelovalec SPRO in PRO izdela urbanistično in krajinsko zasnovo za izbrana območja na osnovi najustreznejše variantne rešitve oziroma najustreznejše kombinacije vseh variant.
Pripravljavec skliče drugo prostorsko konferenco najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga SPRO in PRO.
e) Javna razgrnitev in javna obravnava
Župan Občine Žalec sprejme sklep o javni razgrnitvi predloga SPRO in PRO, predloga urbanističnih in krajinskih zasnov (odvisno od potreb) ter okoljskega poročila in revizije okoljskega poročila (odvisno od odločbe MOP) naslednji dan po seji občinskega sveta.
OVOUP istočasno obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javnih obravnav z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način in sicer najmanj en teden pred javno razgrnitvijo prostorskega akta.
Javna razgrnitev predloga SPRO in PRO traja najmanj 30 dni.
Javna razgrnitev se izvede na sedežu Občine Žalec in na sedežu krajevnih skupnosti Galicija, Gotovlje, Griže, Levec, Liboje, Petrovče, Ponikva, Šempeter v Savinjski dolini, Vrbje in na sedežu Mestne skupnosti Žalec za najmanj 30 dni od dneva uveljavitve sklepa o javni razgrnitvi.
OVOUP v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Mestno skupnostjo organizira javno obravnavo v kraju načrtovane prostorske ureditve oziroma v prostorih Občine Žalec.
Izdelovalec SPRO in PRO v sodelovanju z Občino Žalec oziroma delovno skupino prouči pripombe in predloge in pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja v roku 30 dni po prejemu vseh pripomb (rok je odvisen od števila in zahtevnosti pripomb).
Župan Občine Žalec zavzame stališče do pripomb in predlogov, podanih v času trajanja javne razgrnitve na podlagi strokovnega mnenja izdelovalca, delovne skupine ter sklepa Odbora za okolje in prostor ter komunalne zadeve (Občinskega sveta).
f) Izdelava dopolnjenega predloga SPRO in PRO
Izdelovalec izdela dopolnjen predlog SPRO in PRO po prejemu stališča do pripomb in predlogov in po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
Pripravljalec SPRO in PRO eventuelno dopolni okoljsko poročilo, predlog SPRO in PRO skladno s pisnim mnenjem ministrstva o sprejemljivosti vplivov plana ter s pripombami javnosti.
Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz 3. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu SPRO in PRO.
Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
Izdelovalec izdela in preda dopolnjen predlog SPRO in PRO v 15 dneh po prejemu zadnjega mnenja.
g) potrditev SPRO in PRO
Pripravljavec posreduje celotno gradivo SPRO in PRO (predlog SPRO, PRO, okoljsko poročilo in revizijo okoljskega poročila) ministrstvu za pridobitev sklepa o potrditvi plana.
Župan Občine Žalec posreduje po predhodni obravnavi na Odboru za okolje in prostor ter komunalne zadeve, usklajeni predlog SPRO in PRO Občinskemu svetu v sprejem.
Občinski svet Občine Žalec sprejme SPRO in PRO z odlokom.
Pred objavo odloka o SPRO in PRO pripravljavec pošlje sprejeti akt ministru za prostor v potrditev, k vlogi priloži SPRO in PRO z odlokom ter priloge iz 24. člena ZUreP-1.
Minister za prostor potrdi skladnost SPRO in PRO z ZUreP-1 in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter s prostorskimi akti države s sklepom v 60 dneh od prejema popolne vloge.
h) objava SPRO in PRO
Po pridobitvi sklepa ministra za prostor o potrditvi SPRO in PRO občina objavi odlok o SPRO in PRO v Uradnem listu Republike Slovenije z datumom in številko sklepa ministra za prostor o potrditvi.
8. Obveznosti v zvezi s financiranjem SPRO in PRO Občine Žalec
Sredstva za izdelavo prostorske strategije in prostorskega reda Občine Žalec se zagotovijo v proračunu Občine Žalec za leto 2005, 2006 in 2007.
Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo izdelovalci iz lastnih proračunskih sredstev.
9. Začetek veljavnosti
Program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave.
Št. 35005-0010/2004 2/3
Žalec, dne 22. junija 2006
Župan
Občine Žalec
Lojze Posedel l.r.