Uradni list

Številka 67
Uradni list RS, št. 67/2006 z dne 29. 6. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 67/2006 z dne 29. 6. 2006

Kazalo

2931. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Mrvarjev hrib, stran 7152.

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 ZZK-1) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01, 44/02 in 72/05) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 28. seji dne 30. 5. 2006 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu Mrvarjev hrib
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski lokacijski načrt Mrvarjev hrib (v nadaljevanju OLN).
OLN je izdelan v digitalni in analogni obliki, razen smernic, mnenj in izjav, ki so izdelana samo v analogni obliki.
Digitalna zasnova je shranjena v podatkovnem formatu DWG-AutoCad – verzija 2005, obenem pa zaščitena pred nedovoljeno uporabo, spreminjanjem in uničenjem s strani nepooblaščenih.
OLN je izdelal K.A.B., d.o.o., projektiranje in urbanizem, Glavni trg 2, Novo mesto. Številka načrta je P–3/2005; datum maj 2006.
OLN je izdelan po urbanistično-arhitekturni idejni zasnovi stanovanjsko-poslovne soseske Mrvarjev hrib, ki so jo izdelali Sadar Vuga arhitekti, d.o.o., Ljubljana.
2. člen
(Vsebina OLN)
OLN iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni in kartografski del.
 
A. TEKSTUALNI DEL
I. Kazalo vsebine besedila
II. Besedilo OLN
 
B. KARTOGRAFSKI DEL
1. Izsek iz prostorskih planskih aktov občine M 1:5000
2. Načrt parcel M 1:2000
3. DKN z vrisom meje območja M 1:1000
4. Geodetski načrt z vrisom meje območja M 1:1000
5. Situacija območja v širšem merilu M 1:2000
6. Namenska raba površin M 1:1000
7. Arhitektonsko zazidalna situacija celotnega območja M 1:1000
8. Zbirna situacija komunalnih naprav M 1:1000
9. Prometna ureditev
9.1 Situacija cest M 1:1000
9.2 Karakteristični prerezi cest M 1:50
10. Situacija parcelacije M 1:1000
11. Situacija zakoličbe M 1:1000
12. Idejne zasnove objektov Sadar Vuga arhitekti M 1:x
3. člen
(Priloge OLN)
C. Priloge OLN so:
1. Povzetek za javnost
2. Izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev
3. Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
4. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede izvedbe celovite presoje vplivov na okolje
7. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta
8. Program opremljanja zemljišč za gradnjo (po sprejetju)
9. Spis postopka
4. člen
(Strokovne podlage)
Strokovne podlage, ki so bile uporabljene pri izdelavi OLN, so:
– Programska zasnova Mrvarjev hrib (Uradni list RS, št. 99/04)
– Urbanistično-arhitekturne idejne zasnove stanovanjsko-poslovne soseske Mrvarjev hrib (Sadar Vuga arhitekti, d.o.o., oktober 2003, dopolnitev februar 2005)
– Podatki o obstoječih infrastrukturnih vodih in napravah
– Digitalni geodetsko topografski načrt
– Digitalni katastrski načrt
– Digitalni orto foto načrt
– Študije variant južne in zahodne obvoznice mesta z alternativnim priključevanjem na avtocesto.
II. UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
5. člen
(Ureditveno območje)
Soseska obsega 2,81 ha, celoten OLN pa 5,38 ha. OLN ureja zemljišča s parcelnimi številkami 1112/1, 1112/2, 1112/3, del 1114/1, 1149/1, 1149/4, 1149/5, 1149/7, 1149/8, 1155, 1156/2, 1160, 1161/1, 1161/2, 2065, 2110, k.o. Veliki Podljuben in 1010/1, k.o. Gotna vas.
6. člen
(Ureditve izven območja OLN)
Plinovod, obnova vodovoda, kanalizacija-tlačni vod potekajo po parcelah številka 1156/1 in 1156/3, k.o. Veliki Podljuben ter parcelah številka: 1011, 1229, 1233/6 1228, 1143/2 (cesta) 1015/8, 1015/7, 1015/6 1015/12 1015/15 1142/5 (cesta) vse k.o. Gotna vas.
7. člen
(Klasifikacija predvidenih objektov)
    Soseska Mrvarjev hrib na južnem obrobju Novega mesta je zasnovana kot
vzdrževano višjestandardno stanovanjsko naselje s storitvenimi in poslovnimi
dejavnostmi v primestnem ruralnem okolju.
 
Predvidene gradnje
–      stanovanjske stavbe (ureditvene enote A, B in C)
1110   Enostanovanjske stavbe,
1121   Dvostanovanjske stavbe,
1122   Tri- in večstanovanjske stavbe)
–      varovana stanovanja (ureditvena enota D)
11222  Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
1130   Stanovanjske stavbe za posebne namene
–      trgovsko-servisni in poslovni objekti (banka, pošta, trgovina,
       družabni prostori, lokali),
12     Nestanovanjske stavbe (ureditvena enota TT in TTT)
12112  Gostilne, restavracije in točilnice
1220   Upravne in pisarniške stavbe
12201  Stavbe javne uprave
12202  Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
123    Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
1242   Garažne stavbe
126    Stavbe splošnega družbenega pomena
1261   Stavbe za kulturo in razvedrilo
1264   Stavbe za zdravstvo
127    Druge nestanovanjske stavbe
 
Predvidena gradnja infrastrukture, ureditev komunikacij, zelene površine:
–     Prometna infrastruktura
2     GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
211   Ceste
–     Komunalna infrastruktura
22    Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
221   Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in
      prenosni elektroenergetski vodi
222   Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in
      distribucijska komunikacijska omrežja
–     Skupne zunanje površine: spodnji trg, ki se preko ceste nadaljuje v
      gornji trg, osrednji zunanji prostor celotnega naselja.
24    Drugi gradbeni inženirski objekti
241   Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
–     Zelene površine
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
8. člen
(Urbanistično in krajinsko oblikovanje)
Organizacija objektov v soseski, njena podoba in operativnost v primestni krajini predstavlja generičen primer oblikovanja in delovanja primestnih naselij, kjer se srečata urbani način bivanja in ruralna krajina. Zasnova soseske z upravnikom skupnih zunanjih površin omogoča kontrolo in obvladovanje podobe soseske v krajini.
Soseska Mrvarjev hrib je zaokrožen nukleus, razvit na topografiji območja in z zelenim predahom ločena od novejših pozidav Košenice in Škrjanče. Z regionalno cesto je povezana tako s centrom Novega mesta kot tudi z bodočo južno obvoznico. Nastala je na pobudo lastnikov zemljišča, ki so se odločili, da bodo nepozidana, delno kmetijska zemljišča v soseščini, kjer prebivajo, namenili pozidavi stanovanjskih hiš, varovanih stanovanj in trgovsko-servisnemu in poslovnem objektu (banka, pošta, trgovina, družabni prostori, lokali), ki bodo služili tudi okoliškim naseljem. V soseski je predvidenih 38 enodružinskih stanovanjskih hiš in 14 objektov z varovanimi stanovanji, ki skupaj s pripadajočo zunanjo ureditvijo oblikujejo štiri enote znotraj soseske. Ob regionalni cesti sta postavljena dva objekta s poslovnimi, trgovskimi in servisnimi dejavnostmi. V večjem objektu na SZ naselja v bližini Škrjanč so tudi lahko prostori za rekreativne in družabne aktivnosti stanovalcev soseske. Od tu vodi po zelenem jeziku severnega pobočja preko osrednjega odprtega javnega prostora naselja – trga pot do enote z varovanimi stanovanji. Možna je zgostitev pozidave do 10%.
Soseska Mrvarjev hrib je stanovanjska soseska z upravnikom, ki skrbi za skupne zunanje površine naselja. V treh enotah soseske je skupna zunanja površina tlakovana z enotnim tlakom (opečnati tlakovci, tlakovci iz umetnega kamna). Površina je namenjena dostopnemu prometu do stanovanjskih hiš, hoji peščev, na njej so otoki zelenja, ki ustvarjajo naravne zavese med objekti. Del tlakovane površine je izrezan in zamenjan z mehkim tartanom, primernim za otroško igro. V dveh enotah je zasebno zemljišče določeno s površino vstopne sončne terase, pod katerim je garaža in na katerem je postavljen stanovanjski objekt. Sončne terase se v teh dveh enotah združujejo v dvojčke oziroma trojčke. Podobno je organizirana enota varovanih stanovanj: po tri stanovanjske enote se združujejo v niz, obdan s skupno zunanjo površino. V sredini te soseske je spodnji trg, ki se preko ceste nadaljuje v gornji trg, osrednji zunanji prostor celotne soseske.
Osem stanovanjskih hiš ob jugozahodnem robu soseske ima okoli sončne terase lastni vrt.
9. člen
(Novogradnje)
Gradnja novih objektov je možna v skladu z grafičnim delom OLN, ki določa maksimalni horizontalni in vertikalni gabarit novogradenj, in sicer:
Celoten OLN obsega 5,38 ha, od tega skupne in javne površine skupaj 2,81 ha:
Osrednji trg – spodnji 0,06 ha;
Osrednji trg – zgornji 0,10 ha;
Ceste – lokalna – rekonstrukcija 0,17 ha;
Ceste – interne 0,13 ha;
Pešpoti 0,09 ha;
Zelene površine 0,86 ha;
Skupne površine stan. enot 1,41 ha;
 
SKUPAJ STANOVANJSKE ENOTE
skupaj gradbene parcele 1,89 ha;
 
SKUPAJ POSLOVNE ENOTE
skupaj gradbene parcele 0,68 ha;
10. člen
(Kapacitete po območjih)
INDIVIDUALNE ENOTE A – 8 objektov
INDIVIDUALNE ENOTE B – 19 objektov
INDIVIDUALNE ENOTE C – 11 objektov
INDIVIDUALNE ENOTE D – 14 objektov
POSLOVNE ENOTE TT in TTT – 2 enoti
Vse ostale ureditve se izvajajo v skladu z OLN in so razvidne iz kartografskih prilog OLN.
11. člen
(Postavitev objektov)
Postavitve objektov v prostor so razvidne iz kartografskih prilog OLN št. 10 in 11.
12. člen
(Zasnova stanovanjskih objektov)
V soseski Mrvarjev hrib je okoli 52 pritličnih in enonadstropnih stanovanjskih enot. To število predstavlja dovolj veliko kritično maso, da se lahko razvije poseben montažni sistem lesene gradnje, ki omogoča hitrost in ekonomičnost izvedbe ter variabilnost objektov znotraj sistema. Gre za uglašeno hišo, ki omogoča sistemsko zasnovo objekta, prilagojeno optimalnim pogojem lokacije ter individualnim željam lastnikov-stanovalcev. Vsak objekt ima pet osnovnih elementov, ki jih je mogoče prilagajati glede na lokacijo ter želje po velikosti objektov in notranji organizaciji:
1. Sončna terasa je temeljna plošča objekta, lega je določena glede na optimalne pogoje, ki izhajajo iz lokacije objekta, je pritlična terasa objekta, v dveh soseskah tudi določi velikost zasebnega zemljišča, glede na pozicijo objekta je pod sončno teraso garaža in shramba objekta.
2. Zimski vrt je dvoetažni prehodni prostor, obrnjen proti JV, J, JZ, nanj so vezani vsi bivalni prostori objekta.
3. Razgledovalnica je terasa v prvem nadstropju umeščena tako, da so od tu omogočeni najbolj privlačni pogledi na okolico.
4. Solarna streha pokriva južni del objekta in je osnovni energijski element.
5. Nosilni okvirji z moduli bivalnih ambientov so osnovna konstrukcija objektov, ki dajo objektom poseben, razpoznaven značaj, moduli nosilnih sten in plošč omogočajo variabilnost objektov in prilagajanje glede na potrebe posameznikov.
13. člen
(Strehe)
Strehe predvidenih objektov so kombinacija dvokapnic naklona do 10° in ravnih streh. Predvidene so pločevinaste strehe. Na strehah so predvideni sončni kolektorji.
Oblikovanje streh objektov, ki tvorijo zaključeno celoto znotraj ureditvenih enot (A, B, C, D, TT in TTT), se obravnava enotno.
14. člen
(Arhitektonske ovire)
Pri gradnji javnih objektov je potrebno upoštevati predpisane možnosti dostopa v objekt za invalidne osebe in osebe, omejene v gibanju.
Parkirišča, ki so rezervirana za invalide, morajo imeti neposredni dostop do pločnika (poglobljen robnik).
15. člen
(Horizontalni gabariti)
Horizontalni gabariti predvidenih objektov so razvidni iz kartografskih prilog OLN št. 12. Posamezna stanovanjska enota (A, B, C in D) je sestavljena:
– sončna terasa min. velikosti 14,40 x 18,0 m, max. velikosti 20,00 x 20,00 m,
– na teraso so postavljeni objekti sestavljeni iz 3 do 4 modula dim. 3,60 x 7,20m, moduli so lahko v zamikih,
– maksimalna dolžina/širina objekta je 14,40 m.
Posamezna poslovna (TT in TTT) enota je sestavljena:
– sončna terase min. velikosti 24,0 x 48,0 m, max. velikosti 26,00 x 66,00 m,
– ob objektu (sončni terasi) so predvidene rampe širine 3,00 m,
– na teraso so postavljeni objekti sestavljeni iz po 4 modula dim. 3,60 x 7,20 m, moduli so lahko v zamikih,
– maksimalna širina objekta je 14,40 m, maksimalna dolžina objekta pod skupno streho je 66,00 m.
Dovoljena odstopanja so +-10%.
16. člen
(Vertikalni gabariti)
Vertikalni gabariti:
– podzemna parkirišča s parkirnimi platoji (K – klet, maksimalna višina nivo terena),
– stanovanjski objekti (K + P + 1 – maksimalna višina 9,40 m),
– poslovni objekti (K + P + 2 – maksimalna višina 12,40 m).
17. člen
(Drugi objekti)
Kioske, nadstreške, gostinske letne vrtove, stojnice, reklamne in druge začasne objekte ter urbano opremo je dopustno postavljati na prostorih, kjer njihova postavitev dopolnjuje poslovne lokale in javni prostor, ne moti pa prometa ali drugih intervencijskih površin ter vzdrževanja komunalnih naprav. Navedeni objekti morajo biti oblikovani enotno za posamezna zaključena območja. Objekti se postavljajo po predhodni preveritvi projektanta in upravitelja naselja.
18. člen
(Zelene površine)
Zelene površine je potrebno urediti v skladu s celotnim konceptom pozidave in posebej izdelanimi načrti ureditve posameznih področij, vezanimi na posamezne objekte.
19. člen
(Proste površine)
Proste površine je potrebno urediti v skladu z že izdelanimi in predvidenimi posameznimi načrti talnih ureditev in urbane opreme.
20. člen
(Postavitev objektov na proste površine)
Postavitev objektov naštetih, v 17. členu tega odloka je možna v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).
21. člen
(Vplivno območje)
Vplivno območje OLN je enako ureditvenemu območju OLN. Vplivno območje OLN bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega območja ter zemljišča, namenjena za gradnjo primarne komunalne in energetske infrastrukture.
Po izgradnji prostorskih ureditev bo vplivno območje obsegalo zemljišča, ki so sedaj vključena v območje OLN ter koridor širine 3m na zemljiščih, na katerih so predvideni poteki komunalne infrastrukture ob državni cesti (plinovod, vodovod, kanalizacija-tlačni vod) po parcelah številka 1156/1 in 1156/3, k.o. Veliki Podljuben ter parcelah številka: 1011, 1229, 1233/6 1228, 1143/2 (cesta) 1015/8, 1015/7, 1015/6 1015/12 1015/15 1142/5 (cesta) vse k.o. Gotna vas.
22. člen
(Vpliv in povezave s sosednjimi območji)
Predvidena gradnja bo predstavljala dodatne obremenitve že zgrajene prometne in ostale infrastrukture v širšem prostoru. Le-ta se bo za potrebe delovanja dejavnosti na območju OLN ustrezno rekonstruirala in dogradila.
Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja.
IV. ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
23. člen
(Promet)
Soseska Mrvarjev hrib se nahaja južno od regionalne ceste R3-664 na odseku 2501 Gabrje – Uršna sela - Novo mesto od km 19,50 do km 19,815 (desno). Regionalna cesta povezuje Novo mesto skozi Uršna sela s Črnomljem. Prometno bo naselje navezano na javno cesto preko obstoječega priključka lokalne ceste, ki se vzporedno z izgradnjo novega naselja rekonstruira. Ob cesti se izvaja enostranski pločnik širine 1,6 m.
Poleg obstoječega priključka je predvidena tudi izvedba novega priključka, ki se zgradi ob javnem programu ob regionalni cesti v km 19,635 desno. Priključek se bo izvajal v skladu z veljavnimi tehničnimi normativi in se bo uporabljal zgolj za objekte, v katerih je predvidena poslovna dejavnost.
Za dimenzioniranje obeh cestnih priključkov iz regionalne ceste v območje OLN Mrvarjev hrib je potrebno upoštevati merodajno vozilo, predvideno frekvenco prometa, PLDP, omejitve hitrosti in vzdolžnega sklona vozišča regionalne ceste.
Obstoječa dovozna pot do gostinskega objekta bo postala lokalna zbirna cesta nove soseske, na katero se bodo navezovale dovozne poti. Zbirna cesta bo delila zahodni stanovanjski gradnji in javnemu programu namenjen del od varovane soseske. Rekonstruirana zbirna cesta poleg navezave obstoječega naselja na regionalno cesto ohranja vse svoje sedanje funkcije (dovoz do gostinskega objekta, dovoz do kmetijskih zemljišč …).
Soseska je iz prometnega vidika razdeljena na tri prometno neodvisna območja:
– območje javnega programa ob regionalni cesti (parkirišče s priključkom),
– območje varovanih enot (intervencija, parkirišče) in
– območje individualne stanovanjske gradnje (dovozi, parkirišča, igrišča …).
Območje javnega programa je prometno navezano na regionalno cesto. Prometna ureditev obsega parkirišče in priključka na regionalno cesto (od tega en obstoječ, en predviden v osrednjem delu) ter površine, namenjene dostopu do objektov.
Območje varovane enote D je prometno navezano na zbirno lokalno cesto. V območju so urejena parkirna mesta za prebivalce in obiskovalce tega dela soseske ter intervencijske poti. Celotno območje je urejeno kot območje umirjenega prometa.
Območje individualne stanovanjske gradnje je prometno navezano na zbirno lokalno cesto. V območju so urejena parkirna mesta za obiskovalce in dovozne poti do objektov. Parkirna mesta za potrebe stanovalcev so zagotovljena v okviru gradbenih parcel (min. 2 parkirni mesti/enoto), ki pripadajo objektom. Prometna infrastruktura območja individualne stanovanjske gradnje je prilagojena obstoječi konfiguraciji terena in je zasnovana kot sodobno cestno omrežje z drevesno strukturo dovoznih poti s slepimi dovozi, ki se zaključujejo ob posameznih stanovanjskih enotah. Predlagana drevesna struktura je primerna za izvedbo t.i. mešanih prometnih površin, kjer si avtomobilist, pešec, igra in druženje delijo skupno površino. Promet motornih vozil je z urbano opremo in cestnimi elementi omejen na hitrost pešca. Poleg urbanistične zasnove zagotavlja umirjanje prometa tudi ustrezno arhitekturno oblikovanje z ustreznimi materiali na vozišču in ob njem, javni razsvetljavi, urbani opremi, zasaditvi in prometni signalizaciji ter označevanju in usmerjanju.
Zbirna lokalna cesta (obstoječa) je predvidena za dvosmerni motorni promet.
Normalni prečni profil je naslednji:
– vozni pas 2 x 2,75 m             = 5,50 m
– enostranski pločnik 1 x 1,60 m   = 1,60 m
Dovozne interne ceste so predvidene za promet vozil dostave, komunale in intervencije. Normalni prečni profil je naslednji:
– vozni pas 2 x 2,50m              = 5,00 m
– bankina                          = 1,00 m
Sprehajalne poti so širine 3,00 m
Parkirišča so standardnih dimenzij 2,50 x 5,00 m.
Pri urejanju prometa so smiselno upoštevane:
– Smernice Direkcije Republike Slovenije za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, Območje Novo mesto, št.: 347-09-3317/2005-02 z dne 29. 4. 2005 in
– dopolnitev Smernic Direkcije Republike Slovenije za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, Območje Novo mesto, št.: 347-09-3317/2005-05 z dne 8. 8. 2005 ter
– Smernice MESTNE OBČINE NOVO MESTO, OBČINSKA UPRAVA, Oddelek za krajevne skupnosti in komunalne zadeve, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto, številka: 352-02-135/2005-1801 z dne 14. 4. 2005.
24. člen
(Splošni pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture)
Priključki predvidenih objektov na komunalne vode se izvedejo v neposredni bližini predvidenih objektov, pri čemer se lahko izvedejo tudi skupni priključki za več objektov, če to dopuščajo tehnične rešitve. Novi komunalni vodi se izvedejo načeloma v cestnem svetu podzemno z upoštevanjem predpisanih odmikov in potrebne zaščite vodov.
Po sprejetju OLN se izdela Program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.
25. člen
(Vodovod in hidrantno omrežje)
Oskrba z vodo, požarna voda
Vodooskrba s sanitarno in pitno vodo bo urejena z novim priključkom na javni vodovod, ki bo dimenzioniran tudi za potrebe novih kapacitet. Požarna voda se zagotavlja iz hidrantnega omrežja.
Območje OLN bo vezano na primarno vodovodno omrežje mesta preko primarnega cevovoda, ki ga je potrebno rekonstruirati. Vodovodno omrežje se zanka, in sicer: od obstoječega priključka, vodovod poteka ob notranjih cestah v bankini cest 1 m od roba asfalta. Vse vode, razen priključnih, vodimo v javnih površinah. Primarni vodovod se dimenzionira na končno porabo z upoštevanjem požarne vode in možnosti povečanje porabe na zaposlenega. Priključki na objekte se izvedejo iz alkaten cevi, v kolikor ima objekt vgrajeno notranje hidrantno omrežje. Priključek izvedemo preko kontrolnega vodomernega jaška. Priključevanje izvede Komunala Novo mesto. Vse vodovodne cevi se polagajo v jarek ob utrjenih poteh javnega značaja. Minimalna globina polaganja je 1,20 m, zaradi vertikalnega križanja z ostalimi komunalnimi napravami. Primarne in sekundarne vodovode se izvede iz nodularne litine ustreznih dimenzij, kakor tudi priključke nad DN 50 mm.
26. člen
(Kanalizacija)
Kanalizacija
Ločeno zbiranje sanitarnih vod in odvod po obstoječem kanalizacijskem sistemu, priključevanje na razširjen kanalizacijski sistem. Ureditev odvodnjavanja z vseh javnih in drugih utrjenih površin ter streh z zbiranjem in predpisanim očiščenjem (z lovilci olj, usedalniki) ter ponikovanjem meteornih voda v samostojnem sistemu, tehnološke vode ni.
 
Fekalna kanalizacija
Predvideno je, da se vsi objekti kompleksa priključijo na zbirni fekalni kolektor, ki bo potekal od novih objektov do črpališča v severnem delu območja in na to po tlačnem vodu ob regionalni cesti do priključka na obstoječo kanalizacijo v naselju Regrške Košenice. Zaradi križanja z drugimi komunalnimi vodi je predvidena povprečna globina fekalnih kanalov 1,50 m.
Pri dimenzioniranju cevi se upošteva minimalni presek cevi Ø 200. Kanalizacija mora biti vodoneprepustna od materialov, ki izpolnjujejo vse veljavne tehnične pogoje. Minimalni padec cevi je 5‰ ali 2 ‰, če je zagotovljeno spiranje cevi, maksimalni pa 60 ‰ ali tudi več, če proizvajalec cevi garantira za kvaliteto. Pri padcih cevi manjših od 3‰, mora biti posteljica za kanalizacijske cevi izdelana obvezno iz betonske podlage.
 
Meteorna kanalizacija
Meteorne vode se odvajajo v sistem meteorne kanalizacije in izpuščajo v ponikalnice. Onesnažene vode z dostopne ceste in parkirnih površin se pred izpustom vodijo preko lovilcev olj.
Potrebno je upoštevati tudi določila Odloka o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 76/00) in Tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00).
Uporaba kvalitetnih cevi, ki ustrezajo vsem zahtevanim normativom in standardom (veljavni certifikati).
27. člen
(Elektrika)
Električna energija
Povezava v omrežje je zagotovljena z novimi visokonapetostnimi vodi in interno TP.
 
Visoko-napetostni razvod
Zgraditi je potrebno nadomestni 20 kV kablovod od droga pri meji urejanja na S delu pa do droga v bližini meje na J delu urejanja, kjer je potrebno umestiti končna A-droga:
– kablirati DV od predvidene nove TP do TP Škrjanče,
– kablovodi naj bodo preseka 150 mm2 in naj bodo na območju urejanja v 6-cevni elektrokabelski kanalizaciji s cevmi Ø 160 mm ter jaški standardnih dimenzij.
Skupna predvidena moč: 430 kW, upoštevamo tipsko kabelsko trafo postajo moči 630 kWA,20/0,4.
 
Elektrokabelska kanalizacija
Elektrokabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi preseka 160. Kanalizacijo polagamo v globino 80 cm. Cevi se pri prehodih pod cestiščem obbetonirajo s pustim betonom. Jaške se projektira na maksimalno razdaljo 45 m, priporočljiva medsebojna oddaljenost je 40 m.
 
Nizkonapetostno omrežje
Kabli se izvedejo neposredno iz trafo-postaje in se priključujejo direktno na objekte. EV NN vodimo do posameznih odsekov v kabelski kanalizaciji, nato pa pod zemljo do posameznih objektov. Minimalni odmiki od sosednjih komunalnih vodov in naprav je 1,00 m v horizontalnem gabaritu odvisno od vrste komunalnega voda, ki ga križamo. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami se le-tega zaščiti s PVC cevjo in obbetonira. Pri križanju s cevovodom je potrebno 1 m levo in desno od mesta križanja kabel zaščititi s PVC cevjo. Kabel polagamo v globino 0,80 m. Za mehansko zaščito se uporabljajo pri EV plastični ščitniki GAL. Za vizualno zaščito se uporabljajo plastični trak z napisom POZOR ELEKTRIČNI KABEL in smerni kamni z oznako EK, postavljeni po detajlu vgradnje. Ob kabelski kanalizaciji nad vodniki se položi valjanec FeZn 25 x 4mm. Meritve so centralne, vgrajene v TP.
 
Zunanja razsvetljava
V območju kompleksa je predvidena klasična zunanja razsvetljava. Razporeditev svetilk je podrejena arhitekturi območja. Kable vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke, ki ne povzročajo svetlobnega onesnaženja, bodo določene s posebnim projektom.
 
Zaščita in ozemljitev
Električna instalacija bo položena po zahtevah elektroenergetskega soglasja. Izvede se ozemljitev ter posebej preuči način izvedbe zaščite pred visoko napetostjo dotika, kakor tudi ščitenja ostalih podzemnih vodov zaradi vplivov potencialnih lijakov ozemljilnih sistemov bližnjih elektroenergetskih naprav.
 
Strelovod
Vsi objekti se opremijo s strelovodno napravo, ki je sestavljena iz temeljnega ozemljila in lovilne mreže.
Pri gradnji električnega omrežja so smiselno upoštevane smernice in mnenje ELEKTRO LJUBLJANA, JAVNO PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, d.d., Distribucijska enota Novo mesto, Ljubljanska cesta 7, 8000 Novo mesto, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
1. Predvideno parkirišče in transformatorska postaja TP, ki se nahajata v elektrokoridorju DV 2 x 110 kV Hudo – Gotna vas, je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88).
2. Varnostna oddaljenost TP od vodnikov DV 2 x 110 kV Hudo – Gotna vas mora znašati najmanj 4,0 m – projektno preveriti (105. člen Uradni list SFRJ, št. 65/88)
3. Varnostna višina stavbe od vodnikov DV 2 x 110 kV Hudo – Gotna vas mora znašati najmanj 5,0 m – projektno preveriti (105. člen Uradni list SFRJ, št. 65/88)
4. Varnostna višina od nivoja parkirišča do spodnjega vodnika DV 2 x 110 kV Hudo – Gotna vas mora zanašati najmanj 7,0 m – projektno preveriti (136. člen Uradni list SFRJ, št. 65/88).
5. Na parkirišču ne smejo parkirati:
– vozila z delovno košaro (hiab)
– vozila z gradbeno žlico (grabež)
– tovornjaki s cisternami v katerih je vnetljiva snov.
6. Na območju varovanega elektrokoridorja Elektro Ljubljana d.d. ne prevzema nikakršne odgovornosti za morebitne poškodbe ljudi oziroma objektov, naprav in vozil, ki bi nastale v zvezi z obratovanjem in vzdrževanjem DV 2 x 110 kV Hudo – Gotna vas ter morebitnih havarij, ujm in drugih neugodnih vremenskih razmer na DV 2 x 110 kV Hudo – Gotna vas.
7. V primeru vzdrževanja daljnovoda se morajo vozila po predhodnem obvestilu vzdrževalca DV odstraniti.
8. Elektro Ljubljana d.d. ne prevzema nikakršne odgovornosti za morebitne motnje na radijskih, televizijskih in telekomunikacijskih signalih oziroma za druge morebitne motnje povzročene zaradi elektromagnetnega valovanja 110 kV daljnovoda.
9. Na mestu predvidenega parkirišča in TP, ki se nahajata v elektrokoridorju DV 2 x 110 kV Hudo – Gotna vas je potrebno za čas gradnje parkirišča zagotoviti primerne varnostne ukrepe. Zaradi nepravilnega ravnanja z materialom in delavnimi napravami lahko pride do nevarnega približevanja faznim vodnikom daljnovoda. Pri delih z gradbenimi stroji, z dvigali in pri raznih montažnih in transportnih delih mora biti upoštevana najmanjša varnostna razdalja približevanja faznim vodnikom, ki znaša za 110 kV napetost 3,0 m (44. člen Uradni list RS, št. 29/92).
Da se zagotovijo potrebni varnostni ukrepi, je potrebno upoštevati naslednje varnostno tehnične predpise:
– Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99),
– Pravilnik o varstvu pred nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, št. 29/92) in
– Pravilnik o ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami (Uradni list SFRJ, št. 18/91).
10. V varovanem elektrokoridorju DV 2 x 110 kV Hudo – Gotna vas ni dovoljena zasaditev visokega drevja.
11. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je investitor dolžan pridobiti soglasje na projektne rešitve od sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (Elektro Ljubljana d.d.).
28. člen
(Telekomunikacijsko in informacijsko omrežje)
TK omrežje
Priključitev na obstoječe TK omrežje bo v skladu s pogoji upravljalca, ki jih bo podal v fazi izdelave LN; TK omrežje izvedemo pod zemljo kabelsko in v kabelski kanalizaciji.
TT omrežje je predvideno kot kabelsko. Pri prehodih pod utrjenimi površinami se kabel zaščiti s PVC cevjo. Minimalni horizontalni odmik od ostalih komunalnih vodov in naprav mora biti 1,00 m, vertikalni odmik od drugih komunalnih vodov mora biti 0,30 m, TT kabel se pri tem zaščiti s PVC cevjo. Pri križanju z električnim kablom se TT kabel zaščiti z LTŽ cevjo.
Predvideno je 170 priključkov (z upoštevanjem 30% rezerve).
Smiselno so upoštevane smernice Telekoma Slovenije, d.d., Poslovna enota novo mesto, Novi trg 7a, 8000 Novo mesto, številka: 268/2005-NM, številka: 02/30-033-SH-611-05 z dne 25. 4. 2005.
 
Kabelsko komunikacijski sistemi
Priključitev na kabelsko komunikacijske sisteme Novega mesta se izvede na obstoječe omrežje v skladu s pogoji upravljalca. Omrežje izvedemo pod zemljo kabelsko in v kabelski kanalizaciji usklajeno s TK omrežjem. Pri prehodih pod utrjenimi površinami se kabel zaščiti s PVC cevjo. Minimalni horizontalni odmik od ostalih komunalnih vodov in naprav mora biti 1,00 m, vertikalni odmik od drugih komunalnih vodov mora biti 0,30 m, TT kabel se pri tem zaščiti s PVC cevjo. Pri križanju z električnim kablom se TT kabel zaščiti z LTŽ cevjo.
Predvideno je 70 priključkov.
Smiselno so upoštevane smernice UPC Telemach, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana.
29. člen
(Ogrevanje)
Stavbe so v celoti nizkoenergijske z daljinskim sistemom ogrevanja celotnega območja. Predvidena je izgradnja centralnega sistema ogrevanja (približno v geometrijskem središču naselja pod ploščadjo) in uporaba toplotnih črpalk tipa zemlja – voda. Vse hiše bodo zgrajene s solarno streho.
Vrsta energenta še ni določena, možni so zemeljski plin, ekstra-lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva; ravno tako je možna tudi uporaba alternativnih virov.
30. člen
(Plinovod)
Pri gradnji plinovoda se upoštevajo smernice Istrabenz plini, d.o.o., Podbevškova ulica 10, 8000 Novo mesto, z dne 15. 4. 2005.
Priključitev kotlarne na distribucijsko plinovodno omrežje Mestne občine Novo mesto je razvidna iz kartografskega dela OLN. V območju OLN je opredeljena trasa plinovoda v cestnih površinah. Tlak v distribucijskem plinovodnem omrežju je 1 bar in ga je potrebno upoštevati tudi pri nadaljnjem projektiranju plinovoda znotraj območja urejanja.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
31. člen
(Varovanje naravne in kulturne dediščine)
Območje OLN Mrvarjev hrib je izven evidentiranih območij ohranjanja narave (naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij).
Na osnovi 5. odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04) za območje »Občinskega lokacijskega načrta Mrvarjev hrib« izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni, ravno tako na osnovi 105. člena istega zakona pred začetkom izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja ni potrebna.
32. člen
(Javna higiena)
Za komunalne odpadke je potrebno urediti ustrezna odjemna mesta ob objektih, ki so dostopna po servisnih poteh. Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju in razmestitvi primernih košev za smeti na celotnem območju, odpadke pa odvažati na centralno deponijo v Leskovec. Lokacija zabojnikov mora imeti zagotovljen kamionski dostop.
Obvezno je ločeno zbiranje odpadkov.
Pri gradnji in obratovanju objektov je potrebno zagotoviti tudi druge pogoje in ukrepe, ki zagotavljajo varstvo pri delu prebivalcev, zaposlenih in obiskovalcev.
33. člen
(Hrup)
V obravnavanem območju OLN se izvaja III. stopnja varstva pred hrupom, kar pomeni, da predvidene dejavnosti ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegal mejne dnevne vrednosti (60dbA) in nočne mejne vrednosti (50 dbA) ravni hrupa. Pri tem je potrebno:
– zagotoviti je treba ustrezno koordinacijo prometne signalizacije, tako da se hitrost in ustavljanje motornih vozil na križiščih zmanjšujeta na najnižji možni nivo,
– načrtovati je treba ustroj zgornje plasti cestišča, ki zagotavlja najmanjši možni hrup (ustrezna asfaltna prevleka),
– pokrove in jaške je treba razvrstiti tako, da se vozila ne bodo vozila po njih,
– zagotoviti je treba tudi vse ostale ukrepe, ki zmanjšujejo izvor hrupa.
34. člen
(Varstvo zraka)
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98). Investitorji v območju urejanja so dolžni takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
35. člen
(Varstvo voda)
Odvajanje odpadnih voda iz cone mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Meteorne vode s parkirišč je dovoljeno spuščati v meteorno kanalizacijo le preko lovilca olj in maščob.
Prostor za cisterno na tekoče gorivo mora biti izveden kot nepropustna skleda.
36. člen
(Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
37. člen
(Način ravnanja s plodno in odvečno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (parkovne ureditve, zelenice).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
38. člen
(Požarna varnost)
Zunanja ureditev objektov zagotavlja potrebne dostope oziroma prometno ureditev ter ustreza tudi za potrebe gasilske intervencije. Do objektov sta zagotovljena dovoza iz dveh neodvisnih smeri. Pri gradnji in obratovanju objektov je potrebno zagotoviti tudi druge pogoje in ukrepe, ki pomenijo preprečitev širjenja ali prenosa požara.
Pri pripravi OLN so upoštevane smernice, ki so določene v 22. členu Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz, Uradni list RS, št. 71/93, 22/01, 87/01 in 102/04 ZGO-1 UPB1):
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– odmiki med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Pri pripravi projektne dokumentacije (po 35. členu ZGO-l) morajo biti v skladu s 23. členom Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz, Uradni list RS, št. 71/93, 22/01, 87/01 in 102/04 ZGO-1 UPB1) upoštevani projektni pogoji za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara,
– pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru,
– varen umik ljudi, živali in premoženja,
– omejevanje širjenja ognja in dima ob požaru,
– učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v objektu in izven njega,
– zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.
39. člen
(Varstvo pred potresom)
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
40. člen
(Obramba in zaščita)
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
VII. NAČRT PARCELACIJE
41. člen
(Parcelacija)
Meja lokacijskega načrta poteka po zunanjih mejah parcel. Za potrebe realizacije predvidenih posegov je izvedena obodna parcelacija. Za območje OLN in novo cestno infrastrukturo se izvede nova parcelacija.
Izhodišča za zakoličbo parcelnih mej so obstoječe in predvidene nove meje parcel, na osnovi obstoječe poligonske mreže. Toleranca za zakoličbo novih mej je 1m.
Izhodišča za zakoličbo objektov visokogradenj in nizkogradenj so obstoječi objekti nizkogradenj, osi novoprojektiranih cest in nove parcelne meje, po podanem vrstnem redu na osnovi obstoječe poligonske mreže.
 
Obvezna določila za zakoličbo objektov in elementi za zakoličevanje so prikazani v kartografskem delu OLN prilogi št. 10 in 11.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE, ČE JE TA PREDVIDENA TER DRUGE POGOJE IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
42. člen
(Etapnost)
Izvajanje prostorskih in gradbenih posegov po tem OLN bo potekalo etapno in postopoma v skladu z zmožnostmi in interesi investitorjev.
Pri izvedbi predvidenih objektov je potrebno istočasno urediti tudi vse pripadajoče zunanje površine, kot so dovozi, dostopi, zelenice in parkirišča.
Prav tako je potrebno do funkcionalnega dokončanja predvidenih objektov izvesti vse predvidene spremljevalne objekte in infrastrukturo (v skladu s pridobljenimi smernicami in mnenji pristojnih organov in organizacij).
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
43. člen
(Splošne obveznosti)
Poleg zahtev iz drugih določb odloka morajo investitorji predvidenih objektov in izvajalci prostorskih posegov:
– v najkrajšem možnem času odpraviti vse morebitne škodljive posledice, ki nastanejo zaradi gradnje objekta,
– plodno zemljo uporabiti za ureditev zelenic,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih prometnih zastojev,
– zagotoviti zavarovanje gradbišč,
– v času gradnje upoštevati in izvajati potrebne ukrepe proti onesnaženju površinskih in podtalnih voda in okolja nasploh.
X. ODSTOPANJA
44. člen
Pri realizaciji OLN so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko, ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve.
Odstopanja so možna pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je smiselno preveriti usklajenost predvidene gradnje in določil predmetnega odloka skozi postopek izdaje projektnih pogojev in soglasij pristojnih služb k obravnavani gradnji. Enako se obravnavajo tudi drugi posegi v prostor, ki niso jasno navedeni v tekstualnem in grafičnem delu predmetnega OLN.
(1) Vse dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri realizaciji LN načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
 
Večja odstopanja:
Namembnost objekta, namembnost kompleksa ali sprememba celotnega ureditvenega območja se lahko spremeni na način, kot je predpisan za sprejem OLN.
Manjša odstopanja:
– spremembe karakteristik cest, platojev in komunalnih vodov,
– namembnost dela posameznega objekta, če ni v nasprotju s splošnimi določili odloka,
– sprememba parcelacije.
Dovoljena odstopanja od določil odloka:
– lega objekta na parceli,
– horizontalni in vertikalni gabariti +-10%, če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja in ne posegajo v rešitve prometne in komunalne infrastrukture,
– zgostitev pozidave do 10% (povečanje števila objektov ali površine bruto površin objektov),
– višinska postavitev, če ni v nasprotju s splošnimi določili odloka.
Ta odstopanja so možna le v območju izključne rabe, kot jih določa ta načrt, pri čemer pa morajo biti spremembe v skladu s smernicami in mnenji pristojnih organov in organizacij, ki so pridobljeni k temu lokacijskem načrtu.
(3) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, v katerih delovna področja spadajo ta odstopanja.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN OBČINE V ZVEZI Z OPREMLJANJEM ZEMLJIŠČ S KOMUNALNO INFRASTRUKTURO
45. člen
Na podlagi tega OLN mora investitor zagotoviti program opremljanja zemljišč za gradnjo komunalne infrastrukture v skladu z Uredbo o vsebini opremljanja zemljišč za gradnjo, katerega sprejme Občinski svet Mestne občine Novo mesto. Za gradnjo komunalne infrastrukture za ta OLN mora biti med investitorjem in občino sklenjena urbanistična pogodba v skladu z Zakonom o urejanju prostora in drugimi podzakonskimi akti.
XII. NADZOR
46. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem odloka predmetnega OLN opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
(Prenehanje veljavnosti odloka)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati za to območje določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za zunajmestni prostor (Uradni list RS, št. 98/03 in 49/05).
48. člen
(Vpogled)
OLN je stalno na vpogled na Občinski upravi Mestne občine Novo mesto, Oddelek za prostor, UE Novo mesto in naročnikih OLN.
49. člen
(Uveljavitev)
Odlok začne veljati v osmih dneh od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-15/2004
Novo mesto, dne 30. maja 2006
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Boštjan Kovačič l.r.