Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/2006 z dne 13. 4. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/2006 z dne 13. 4. 2006

Kazalo

1703. Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Zora, Dobrna, stran 4245.

Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, 110/02, 8/03 in 58/03 – Zakon o zemljiški knjigi) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02 in 136/04) je Občinski svet Občine Dobrna na 27. redni seji dne 30. 3. 2006 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Zora, Dobrna
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za stanovanjsko naselje Zora v Dobrni, ki ga je izdelal IGRE d.o.o. Maribor pod št. projekta 7U368. Projekt je sestavni del tega odloka in vsebuje:
– tekstualni del
– program opremljanja stavbnih zemljišč
– grafične priloge
– smernice in mnenja.
II. MEJA OBMOČJA
2. člen
Opis meje:
Obravnavano območje leži v ozkem pasu med dvema hriboma, po sredini ga prečita lokalna cesta in potok Toplica. Leži na SV strani naselja Dobrna. Na J sega proti zdraviliškemu kompleksu, na S je omejeno s kmetijo Polutnik, na V jo omejuje hribovje pod Vilo, na Z pa hiše nad cesto proti Klancu.
Ureditveno območje zazidalnega načrta meri 26.500 m2 in obsega parcele, vse k.o. Dobrna: 1803/1, 1803/2, 1806/1, 1806/2, 1809, 1813/1, 1813/2, 1813/3, 1813/4, 1813/5, 1813/6, 1813/7, 1814, 1826/1, 1826/2, 1826/3, 1826/4, 1826/6 in 1970/1.
III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA
3. člen
Območje je v celoti namenjeno stanovanjskim funkcijam. Objekti so v obliki dveh vzdolžnih gruč predvideni vzhodno in zahodno od potoka Toplica in ceste ob njem.
V območju so možni sledeči posegi v gradbeno strukturo: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, nadomestna gradnja, odstranitev objektov, sprememba namembnosti objekta, sprememba rabe objekta, redna vzdrževalna dela na objektu, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, v skladu z določili lokacijskega načrta.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
4. člen
Območje, namenjeno zazidavi enodružinskih hiš, leži znotraj širšega varovanega območja nacionalne prepoznavnosti Vojnik-Dobrna-Vitanje, kjer velja pogoj arhitekturno-zazidalne kontinuitete tradicionalne poselitvene strukture in arhitekture, ki je lahko interpretirana s sodobnim likovnim izrazom. Soseska je zasnovana v obliki dveh vzdolžnih gruč objektov z nizkimi višinskimi gabariti (pritličje+podstrešje). Gruča vzhodno od potoka Toplica obsega 13 objektov enodružinskih hiš, zahodna gruča pa 11 objektov enodružinskih hiš. Večina obstoječih objektov se vključi v lokacijski načrt. Organizacija zazidave v gruče omogoča racionalnejšo izvedbo infrastrukturnih priključkov. Vsaka od obravnavanih gruč hiš ima skupni cestni uvoz, priključek na električno omrežje, kanalizacijo, vodovod in ekološki otok za zbiranje odpadkov.
Izvedba lokacijskega načrta je lahko fazno ob upoštevanju izvedbe potrebne skupne komunalne infrastrukture.
Faktor pozidanosti zemljišča (FP), ki ga izraža razmerje med neto etažno površino objektov in velikostjo območja obdelave, znaša 0,14. Faktor izrabe zemljišča (FIZ), ki ga izraža razmerje med bruto etažno površino objektov in velikostjo območja obdelave, znaša 0,3. Načrtovana faktorja FIZ in FP morata tudi ob spremembi strukture pozidave zaradi dovoljenih toleranc ostati nespremenjena.
Lokacijski načrt predvideva maksimalne možne površine pozidave znotraj gradbene meje, ki jih novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje pomaknjeni v notranjost. Objekti so locirani ob gradbeni liniji, ki je 3 m od dovozne ceste, ki napaja gručo objektov. Objekti morajo biti z enim robom postavljeni na gradbeno linijo.
Parkirišča zagotovijo lastniki na svojih parcelah. Parkirno mesto mora biti tlakovano, meteorne vode z manipulacijskih površin je potrebno predhodno očistiti na sistemu zadostno dimenzioniranih usedalnikov, koalescentnih lovilcev maščob in lovilcev bencina.
5. člen
Oblikovanje objektov
Na vzhodni strani potoka Toplica je predvidena gradnja 13 enodružinskih hiš. Maksimalna tlorisna velikost objektov je 8,00×12,00 m. Streha je dvokapnica, opečne barve – bobrovec, naklona od 30–40°. Sleme strehe je vzporedno z daljšo stranico objekta. Predvidena višina objektov je K+P+M, glavni vhod je na daljši stranici. Carport – nadstrešek za avto, je iz objekta izmaknjen, predviden je na daljši stranici objekta in lahko ima dimenzije 3,00×5,00 m.
Na zahodni strani potoka Toplica je predvidena gradnja 11 enodružinskih hiš. Maksimalna tlorisna velikost objektov je 8,00×12,00 m. Streha je dvokapnica, opečne barve – bobrovec, naklona od 30–40°. Sleme strehe je vzporedno z daljšo stranico objekta. Predvidena višina objektov je K+P+M, glavni vhod je na daljši stranici. Garažni prostori so zaradi nagiba zemljišča priporočljivo načrtovani znotraj gabaritnih mej stanovanjskega objekta, vhodi v garažo so na krajših stranicah. Enakovredna je umestitev carporta – nadstreška za avto k stanovanjskemu objektu, ki lahko ima dimenzije 3,00×5,00 m.
6. člen
Ureditev zunanjih površin
Lokacijski načrt predvideva ureditev javnih odprtih površin ob potoku Toplica. Potok je ozelenjen, ob vzhodni strani potoka je predvidena pešpot.
Predvidena je tudi ureditev obcestnega prostora.
Skupne in zasebne zelene površine upoštevajo krajevno značilne krajinske ureditve. Ob potoku Toplica je predvideno obvodno rastje. Uporabi se avtohtona vegetacija. Po parcelnih mejah je predvidena zamejitev z lesenimi ali kovinskimi ograjami ter prostorastočo ali striženo živo mejo. Višina ograj oziroma živic ne sme presegati 1,80 m.
Posamezne parcele se lahko na željo lastnikov ogradijo z leseno ali kovinsko ograjo ter striženo ali prostorastočo živo mejo do maksimalne višine 1,8 m.
7. člen
Tolerance – namembnost
Lokacijskimi načrt določa okvirne namembnosti, tlorisne in višinske gabarite objektov, potek infrastrukture.
Kot tolerance so dovoljene:
– Gradnja prizidka za namembnost garaže ali carporta.
– Spremembe priporočenih tlorisnih dimenzij objektov v skladu s potrebami tehnoloških postopkov posameznih investitorjev znotraj gradbene meje, so v tlorisnih velikostih poljubne, z izjemo graditve večjega objekta, kateri bi pogojeval zakup večjega števila parcel. V tem primeru se potek gradbenih meja, ki potekajo v smeri sever-jug znotraj območja povezanih parcel, spremeni.
– Po višini se dopušča toleranca objektov +-0,5 m.
– Odmik od gradbene linije nastavljene 10,5 m od osrednje ceste s hodnikom za pešce, oziroma od vmesnih zelenih platojev na jugu ceste, v notranjost parcel ni dovoljen, dovoljeni so le manjši odmiki fasad. V primeru, da investitor dokazuje potrebo po večjem parkirišču pred objektom se dovoli odmik od gradbene linije v notranjost parcele do 1 m.
– V primeru racionalnejših projektnih rešitev komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture je možno spremeniti trase vodov infrastrukture.
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije zazidalnega načrta. Spremembe morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja.
V. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA
8. člen
Prometno omrežje
Cestno omrežje znotraj obravnavanega območja se navezuje na obstoječe cestno omrežje. Na obstoječo cesto ob potoku Toplica se vežeta cestni priključki do gruč objektov. Širina novo načrtovanih priključkov je 4 m, kar omogoča enosmerni osebni promet, transport smeti ter možnost intervencije. Širina posamičnih uvozov do objektov je 3 m.
Parkirna mesta si glede na potrebe uredijo lastniki na svojih parcelah.
9. člen
Vodovodno in hidrantno omrežje
Na območju lokacijskega načrta Zora je za oskrbo stanovanjskih objektov z vodo predvideno vodovodno omrežje, ki se priključi na obstoječi javni vodovod Lž Ø 80 mm, ki je del vodovodnega sistema Dobrna.
Kanalizacijsko omrežje
Na območju lokacijskega načrta Zora je predvideno ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Za odvod fekalnih vod se predvidi fekalni kanal, ki bo priključen na obstoječo fekalno kanalizacijo v Dobrni oziroma na skupno čistilno napravo za območje lokacijskega načrta. Do izgradnje javne kanalizacije je potrebno komunalne odpadne vode pred izpustom v površinski odvodnik ali meteorno kanalizacijo očistiti na individualnih čistilnih napravah ali začasno izvesti vodotesne dvoprekatne greznice. (Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, Uradni list RS, št. 105/02). Za odvod padavinskih voda s streh in povoznih površin ter odvod očiščenih fekalnih vod je potrebno predvideti sistem meteorne kanalizacije.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00). Za odvod meteornih vod je potrebno predvideti meteorno kanalizacijo, ki bo odvajala meteorne vode v površinski odvajalnik.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00).
Električno omrežje – javna razsvetljava
Energija za napajanje objektov na območju lokacijskega načrta Zora je na voljo na NN zbiralkah v TP Klanc.
Obstoječe nadzemne in podzemne elektroenergetske vode je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor pri nadaljnjem načrtovanju prostora s tem, da je potrebno podzemne vode najprej zakoličiti. Zakoličbo bo izvajalo na stroške investitorja komunalne opremljenosti obravnavanega območja Elektro Celje d.d.
Telekomunikacijsko in CATV omrežje
V koridorju ceste Dobrna-Guteneg je predvidena izvedba TK in CATV omrežja z zemeljskimi kabli in betonskimi jaški iz katerih se izvedejo posamezni priklopi do vsakega objekta posebej.
Projekt TK in CATV priključkov do posameznih objektov se izdela, ko bodo znane potrebe po TK in CATV priključkih.
Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, morebitne prestavitve TK in CATV omrežja, zakoličbe, izvedbe in nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi nastali zaradi tega.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d.
Ogrevanje
V objektih se predvidijo individualna kurišča na kurilno olje, utekočinjen naftni plin, lesene sekance, biomaso ali pelete.
Splošno
Vse trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov morajo biti v primeru vzdrževalnih del dostopni pristojnim ali pooblaščenim službam. Pri izvedbi načrtovanih infrastrukturnih del je potrebno upoštevati, da gredo morebitne spremembe ter vplivi na obstoječo komunalno infrastrukturo (dobava elektrike, telekomunikacij, komunalnih vodov, vodne oskrbe ...) v finančno breme naročnika oziroma investitorja. Po zaključku del se mora vzpostaviti zatečeno stanje.
Izgradnja skupne komunalne infrastrukture (vsi skupni cestni dostopi, električni razvod, komunalno in vodovodno omrežje, morebitna skupna čistilna naprava in vsi dodatni posegi, ki izhajajo iz omenjenih postavk gredo v proporcionalni strošek lastnikov ali investitorjev na območju lokacijskega načrta.
Vsi investitorji oziroma lastniki gradbenih parcel se združijo v združenja oziroma zadruge ali pooblastijo strokovno usposobljene organizacije, da zagotovijo gradnjo potrebne skupne javne komunalne infrastrukture za območje LN in tako zagotovijo pogoje za izgradnjo posameznih objektov v območju LN.
VI. UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA
10. člen
Stanovanjska dejavnost ne spada med dejavnosti, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00).
Hrup
V področju, ki ga obravnava lokacijski načrt, ni predvidenih objektov s tehnologijami, ki bi povzročale prekomerni hrup.
Zrak
Predvidena dejavnost v objektih ne sme prekomerno onesnaževati zraka. Kot energetski vir so predvideni kurilno olje, plin, leseni sekanci biomasa ali peleti. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi.
Vode
Vsi predvideni posegi v prostor so skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) od meje vodnega zemljišča vodotokov, to je od zgornjega roba brežine ali eventualnih protipoplavnih ukrepov, odmaknjeni več kot 5 m.
Na območju lokacijskega načrta Zora niso načrtovani posegi v vodno zemljišče.
Premostitve vodotokov zaradi nove prometne navezave
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Na območju lokacijskega načrta je predvideno ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Za odvod fekalnih vod je predviden fekalni kanal, ki bo priključen na obstoječo fekalno kanalizacijo v Dobrni. Za odvod padavinskih voda s streh in povoznih površin ter odvod očiščenih fekalnih vod je potrebno predvideti sistem meteorne kanalizacije. Meteorne vode z manipulacijskih in cestnih površin je potrebno predhodno očistiti na sistemu zadostno dimenzioniranih usedalnikov, koalescentnih lovilcev maščob in lovilcev bencina.
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda z ureditvenih območij je v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
Odpadki
Vsak posamezni investitor je dolžan zagotoviti na svojem zemljišču, v neposredni bližini prometnice, prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dobrna (Uradni list RS, št. 36/00).
Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke. To je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odpadke.
Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim predpisom:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15% v strmini oziroma max. 4% v klančini,
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja, kot je širina največjega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več, kot je širok najširši nameščeni zabojnik,
– zbirna mesta morajo biti primerno utrjena,
– zbirno mesto mora biti urejeno tako, da preprečuje zdrs zabojnika.
Če je zbirno mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo,
– prostor naj bo ustrezno prezračevan,
– tla naj bodo ustrezno utrjena in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
V stanovanjskem naselju je utrjen prostor za postavitev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov dimenzij min. 5,00×2,00 m.
Širina ceste ustreza minimalni širini transportne poti do zbirnega oziroma odjemnega mesta, ki je 4,00 m.
Nevarne odpadke, ki nastajajo pri tehnologiji proizvodenj, je potrebno predati pooblaščenim odjemalcem.
Požarna varnost
V lokacijskem načrtu so upoštevani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
Dovozi do posameznih objektov na območju zazidave so urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom in izpolnjujejo pogoje za varen umik.
Minimalni odmiki med obstoječimi in predvidenimi objekti in deli objektov zagotavljajo požarno varnost. Zagotovljene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču).
Požarno vodo je potrebno zagotoviti z izgradnjo nadzemnih hidrantov na novozgrajenem vodovodnem omrežju.
VII. ETAPNOST GRADITVE
11. člen
Lokacijski načrt omogoča etapno izvajanje sekundarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter izgradnjo posameznih objektov v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi posameznih investitorjev, pod pogojem predhodno izgotovljene primarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture, kar je predhodno določeno v 9. členu.
VIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
12. člen
Graditelji na območju zazidave morajo obvezno naročiti geološke preiskave terena zaradi nosilnosti tal, geomehanskih ukrepov, višine talne vode in njenega varovanja.
Pri izvajanju posegov v prostor se morajo upoštevati pogoji soglasij, ki so sestavni del tega lokacijskega načrta. Lokacijski načrt je pravna podlaga za izdajo lokacijske informacije in izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo objektov.
Investitorji oziroma lastniki gradbenih parcel morajo vse ali del, v občinskem lokacijskem načrtu določenih gradenj izvesti v določenem roku po njegovi uveljavitvi, prav tako morajo zgraditi v lokacijskem načrtu določene objekte, ki so v javno korist oziroma v določenem roku zagotoviti opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo na območju lokacijskega načrta v skladu s programom opremljanja zemljišč.
V ta namen se združujejo v združenja oziroma zadruge ali pooblastijo strokovno usposobljene organizacije, da zagotovijo gradnjo potrebne skupne komunalne infrastrukture za območje LN in tako zagotovijo pogoje za izgradnjo posameznih objektov v območju LN.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
13. člen
Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci lokacijskega načrta upoštevati:
– Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec upoštevati določila lokacijskega načrta.
– Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
– Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja lokacijskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili lokacijskega načrta, je potrebno le-tega novelirati.
– Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
– Investitorji in lastniki morajo upoštevati določila urbanistične pogodbe, ki se sklene med skupnostjo investitorjev in Občino Dobrna.
X. KONČNE DOLOČBE
14. člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Dobrna.
15. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
16. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00700-0008-1/2006-1
Dobrna, dne 30. marca 2006
Župan
Občine Dobrna
Martin Brecl l.r.